» »

Tudi nepodedovani geni vplivajo na nas

Tudi nepodedovani geni vplivajo na nas

Slo-Tech - Na razvoj posameznika vplivata tako okolje (nurture) kakor genski material (nature). Debata je že stara in uveljavilo se je prepričanje, da je oboje pomembno, ni pa jasno, v kolikšni meri kateri dejavnik vpliva na posamezne lastnosti ljudi. Na primer za inteligenco ali dosežke v šoli ni enotnega gena, temveč gre za kompleksno součinkovanje več genov, ki pa jim mora "pomagati" tudi ustrezno okolje. Najnovejša raziskava, ki so jo objavili v reviji Science, pa situacijo še dodatno zamegljuje, saj briše ločnico med okoljem in geni kot ločenima dejavnikoma.

Z razvojem moderne znanosti smo namreč dobili tehnike, o kateri so lahko stari modreci le sanjali. Danes lahko zelo natančno ugotovimo, katere gene smo podedovali od katerega izmed staršev. Četudi morebiti ne poznamo funkcije vsakega izmed teh genov, lahko vseeno bolje kot kdajkoli doslej sklepamo, kaj lahko razvrstimo v kategorijo genetika (nature). Toda geni lahko delujejo tudi na daljavo, ugotavljajo v najnovejši študiji. Osnovna premisa je zelo preprosta - četudi od staršev nismo podedovali določenega gena, ta gen vpliva na obnašanje staršev, kar vpliva na okolje, v katerem živimo. Ali z banalnim primerom: četudi nismo podedovali gena za paranojo, lahko paranoični starši precej vplivajo na okolje, v katerem odraščamo in s tem tudi na naše lastnosti. Ta vpliv so raziskovalci poimenovali genetic nurture.

Eden izmed avtorjev raziskave Albert Kong je leta 2013 delal na Islandiji v tamkajšnjem podjetju DeCode, ki se ukvarja z genetiko. DeCode ima eno največjih genetskih baz na svetu in največjo, če jo preračunamo relativno na število prebivalcev. Islandci so zelo homogen narod, ki živi v zelo podobnih razmerah, velikih razlik v družbi ni, DeCode pa ima genetske zapise otrok in staršev. To so čudoviti nastavki za poglobljene študije vpliva genskega materiala na ljudi. V raziskavi so primerjali 21.637 Islandcev s svojimi starši, in sicer so se osredotočili na gene, ki so jih starši imeli, a jih niso prenesli na potomce. Osredotočili so se na gene, ki vplivajo na to, koliko let se nekdo šola. Za to so se odločili, ker je po eni strani to posledica velikega števila genov, po drugi strani pa gre za lastnost, ki jo je enostavno objektivno izmeriti. Ugotovili so, da je učinek nepodedovanih genov približno 30 odstotkov učinka dejansko podedovanih. To pa je opazno veliko.

Gena za pamet ali dalje šolanje seveda ni. Gre za vplive tisočev genov, ki vsak zase ali na nivoju posameznika nimajo vpliva, je pa v populacijski analizi njihov vpliv očiten in statistično pomemben. Raziskava iz leta 2016 je pokazala, da gre za gene, ki vplivajo na biološke spremembe, katerih součinkovanje z okoljem vpliva na učne dosežke. Glede najnovejše raziskave pa Kong dodaja, da so primerjali le vpliv staršev na otroke. Seveda na starše vplivajo tudi stari starši. Prav tako je mogoče, da ima nek gen močan neposredni vpliv na eno lastnost in močan indirekten (okoljski) vpliv na kakšno drugo lastnosti. Skratka, narava ne mara predalčkov in jasnih ločnic, zato tudi med geni in okoljem ne moremo najti enoznačne razmejitve.

24 komentarjev

tikitoki ::

Mnja, a ne spada to po nurture. Geni starsa vplivajo na kvaliteto okolja, ki ga nudi in zgled, spodbudo,..., ki jo dobi otrok

jype ::

Naslov novice je napačen. Moral bi biti "FDVjevska biologija zopet odpovedala na celi črti."

leiito ::

briše ločnico med geni in okoljem?

Unknown_001 ::

In potem naj mi še kdo trobi o talentih, ki jim je znanje padlo z neba.

Pa IQ... evo ena tema za spomin
Mensa
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

gus5 ::

Ugotovili so, da je učinek nepodedovanih genov približno 30 odstotkov učinka dejansko podedovanih.
Kako so ločili vpliv nepodedovanih genov staršev od vpliva nepodedovanih genov ljudi, s katerimi živimo, prijateljujemo ipd. in niso naši starši?

nekikr ::

Z razvojem moderne znanosti smo namreč dobili tehnike, o kateri so lahko stari modreci le sanjali.

Osnovna premisa je zelo preprosta - četudi od staršev nismo podedovali določenega gena, ta gen vpliva na obnašanje staršev, kar vpliva na okolje, v katerem živimo. Ali z banalnim primerom: četudi nismo podedovali gena za paranojo, lahko paranoični starši precej vplivajo na okolje, v katerem odraščamo in s tem tudi na naše lastnosti. Ta vpliv so raziskovalci poimenovali genetic nurture.

Jaz nisem noben star modrec, ampak a za tole res rabimo moderno znanost in moderne tehnike?

Unknown_001 ::

nekikr je izjavil:

Z razvojem moderne znanosti smo namreč dobili tehnike, o kateri so lahko stari modreci le sanjali.

Osnovna premisa je zelo preprosta - četudi od staršev nismo podedovali določenega gena, ta gen vpliva na obnašanje staršev, kar vpliva na okolje, v katerem živimo. Ali z banalnim primerom: četudi nismo podedovali gena za paranojo, lahko paranoični starši precej vplivajo na okolje, v katerem odraščamo in s tem tudi na naše lastnosti. Ta vpliv so raziskovalci poimenovali genetic nurture.

Jaz nisem noben star modrec, ampak a za tole res rabimo moderno znanost in moderne tehnike?


Ja ker imaš ljudi ki jim to ni logično in rabijo dokaz za vse.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

nekikr ::

Dokaz, da "lahko paranoični starši precej vplivajo na okolje, v katerem odraščamo"?

Unknown_001 ::

nekikr je izjavil:

Dokaz, da "lahko paranoični starši precej vplivajo na okolje, v katerem odraščamo"?


Yup
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Messiah ::

Unknown_001 je izjavil:

nekikr je izjavil:

Z razvojem moderne znanosti smo namreč dobili tehnike, o kateri so lahko stari modreci le sanjali.

Osnovna premisa je zelo preprosta - četudi od staršev nismo podedovali določenega gena, ta gen vpliva na obnašanje staršev, kar vpliva na okolje, v katerem živimo. Ali z banalnim primerom: četudi nismo podedovali gena za paranojo, lahko paranoični starši precej vplivajo na okolje, v katerem odraščamo in s tem tudi na naše lastnosti. Ta vpliv so raziskovalci poimenovali genetic nurture.

Jaz nisem noben star modrec, ampak a za tole res rabimo moderno znanost in moderne tehnike?


Ja ker imaš ljudi ki jim to ni logično in rabijo dokaz za vse.


Bog se te usmili, dogmatik.

slotechar ::

Imel sem starse genije. Toda ob prebiranju nekaterih slotech komentarjev so se mi aktivirali neumni geni praprapra starsev iz dzungle.

Unknown_001 ::

Messiah je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:



Ja ker imaš ljudi ki jim to ni logično in rabijo dokaz za vse.


Bog se te usmili, dogmatik.


Ne, common sense nima veze z dogmo.

slotechar je izjavil:

Imel sem starse genije. Toda ob prebiranju nekaterih slotech komentarjev so se mi aktivirali neumni geni praprapra starsev iz dzungle.


Zadostovali so za preživetje in ohranitev zapisa. Tudi to je nekaj.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

Messiah ::

Unknown_001 je izjavil:

Messiah je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:



Ja ker imaš ljudi ki jim to ni logično in rabijo dokaz za vse.


Bog se te usmili, dogmatik.


Ne, common sense nima veze z dogmo.



Wrong.

Unknown_001 ::

Messiah je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:

Messiah je izjavil:

Unknown_001 je izjavil:



Ja ker imaš ljudi ki jim to ni logično in rabijo dokaz za vse.


Bog se te usmili, dogmatik.


Ne, common sense nima veze z dogmo.



Wrong.


Agnostiki niste dovolj progresivni. Fokus se namenja pomembnim rečem ne pa takim bedarijam ki so skoraj samoumevne.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

jype ::

Messiah je izjavil:

Wrong.
Se strinjam. Common sense je najnevarnejša dogma.

Ignaz Semmelweis @ Wikipedia

Unknown_001 ::

Aksiomi so common sense.

Matematični model je za znanstvenika common sense.

So?
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

jype ::

Znanstvenik dvomi.

ZaphodBB ::

Common sense pravi, da žrtje kapsul za pranje perila ni zdravo. Jype tega ne ve, dokler ne opravi dvojno slepe študije z vsaj 1000 udeleženci.
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

jype ::

ZaphodBB je izjavil:

Common sense pravi, da žrtje kapsul za pranje perila ni zdravo. Jype tega ne ve, dokler ne opravi dvojno slepe študije z vsaj 1000 udeleženci.
Izkaže se, da common sense ljudje žrejo kapsule za pranje perila. Dober tek.

ZaphodBB ::

jype je izjavil:

ZaphodBB je izjavil:

Common sense pravi, da žrtje kapsul za pranje perila ni zdravo. Jype tega ne ve, dokler ne opravi dvojno slepe študije z vsaj 1000 udeleženci.
Izkaže se, da common sense ljudje žrejo kapsule za pranje perila. Dober tek.

Ja, tvoji argumenti imajo to tendenco, da se izkažejo za pravilne zgolj, če povsem spremeniš pomen ključnih pojmov.

Zelo napredno.
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

Unknown_001 ::

Degenerativno
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

gus5 ::

Unknown_001 je izjavil:

Aksiomi so common sense.

Matematični model je za znanstvenika common sense.
Matematika ni znanstvena disciplina.

RuskiSnajper ::

JA ITAK .... kaj pa mislite zakaj je tolko gejev, ... kozmetika, detergenti, PVC, Bisphenol-A ... tra la la, la la.

Hranilne snovi so kot elektrika za računalnik, če ni voltaža in amperaža pravilna, boš imel BSOD ko bodo v RAMu napake. Ne, ni BRCA-1 gen kriv za rak dojk, to je velik nateg, primanjkuje jim hranilnih snovi, joda in ženske so bolj izpostavljene kemikalijam zaradi kozmetike in čiščenja plus ženski spol rabi več joda z samega začetka, itd, hrana v tem obdobju zadnjih desetletij je totalno smešna, in tudi tisto kaj ostane se ponavadi uniči pri pripravi ki je usmerjena izključno na okus.

Zgodovina sprememb…

gus5 ::

RuskiSnajper je izjavil:

JA ITAK .... kaj pa mislite zakaj je tolko gejev, ... kozmetika, detergenti, PVC, Bisphenol-A ... tra la la, la la.

Hranilne snovi so kot elektrika za računalnik, če ni voltaža in amperaža pravilna, boš imel BSOD ko bodo v RAMu napake. Ne, ni BRCA-1 gen kriv za rak dojk, to je velik nateg, primanjkuje jim hranilnih snovi, joda in ženske so bolj izpostavljene kemikalijam zaradi kozmetike in čiščenja plus ženski spol rabi več joda z samega začetka, itd, hrana v tem obdobju zadnjih desetletij je totalno smešna, in tudi tisto kaj ostane se ponavadi uniči pri pripravi ki je usmerjena izključno na okus.
Geji so bili vedno v vseh kulturah, v homofobnih pa se kakopak niso izpostavljali. Če so glasni danes, to ne pomeni, da jih je več kot v preteklosti. Tudi rakava obolenje niso novost; so pogostejša kot v daljni preteklosti, a predvsem zato, ker ljudje danes živijo dlje. Včasih so umirali zaradi bolj banalnih zadev; bolezni in poškodb, ki jih danes zlahka preprečimo oz. učinkovito 'saniramo' njih posledice…


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Debelost (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
28626366 (5604) kuall
»

Tudi nepodedovani geni vplivajo na nas

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
246410 (4282) gus5
»

Leta 2010 prva generacija genetsko modifiricanih ljudi? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
10412345 (7527) vostok_1
»

Stric Darwin ni več v modi (strani: 1 2 3 416 17 18 19 )

Oddelek: Problemi človeštva
90060752 (47539) BigWhale
»

[As FORK] Pedofilija (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
23312732 (9036) donfilipo

Več podobnih tem