Stric Darwin ni več v modi

Kemoterapija = mumbo jumbo?

Na kartek rok so tolerirani. Konec koncev maščobne rezerve na kratki rok (čez zimo) seveda so koristne. Stric darwin povzigne kazalec. Na dolgi rok pač ne. Dodatne teža upočasnjuje in te naredi za primarno kosilo vsakega malenkost hitrejšega in močnejšega predatorja.

Kako gre že uni vic?

Saj ni treba, da si hitrejši od medveda, ki te hoče pojest. Važno je, da si hitrejši od zadnjega v skupini, ki jo medved lovi.

Tear_DR0P je 1. feb 2010 ob 22:06 izjavil:

zakaj pa naj bi darwin debele ljudi odstranil?

Saj ne da bi jih ravno targetal. Lahko so debeli, leni, ter neumni hkrati, samo da se reproducirajo, le da to ni bila neka praksa... Skozi zgodovino je bilo "survival of the fittest" in pa competition for food. Veliko lakote in pa ogromno fizičnega dela vloženega v preživetje.. 120 kilogramski možakar se bo težje podal na lov daleč od doma , ter v tek za divjo svinjo ane, pa ena niti ne bo dovolj za nahranit svojo debelo družino....Survival of the fattest je res veljalo občasno, ko dlje časa ni bilo hrane in so preživeli le tisti z večjo maščobno zalogo, ampak to niso bili takšni couch potato-i kot jih poznamo danes.. Morda za odtenek močnejši, nato pa po potrebi kanibalizem..

Če bi Darwin našim prednikom zagotavljal in dovoljeval hrane na pretek, potem ti danes nebi imel samo ~80kg, brez skrbi da ne..

DarwiN je 1. feb 2010 ob 22:47 izjavil:

.. 120 kilogramski možakar se bo težje podal na lov daleč od doma , ter v tek za divjo svinjo ane, pa ena niti ne bo dovolj za nahranit svojo debelo družino...

LOL. Kot da bo do smrti od lakote imel 120 kil. Malo čudno ti to zdaj predstavljaš.

Tam pri "Darwin ni več v modi" nisi smileya videl (vsaj mišljen je bil kot tak)..

še vedno pa mi ni jasno kako lahko sklepaš da bi evolucija imela kakršen koli vpliv na moderno debelost

Saj ga nima, zato pa tudi ni več v modi, kar je bila tudi glavna poanta..

Drugač pa nevem zakaj ste se tako vpičli v to debelost. A imate težave s samopodobo?
Če misliš da so v naši preteklosti redno obstajali coach potato-i, potem boš enostavno ti moral it brat. Sicer pa še danes obstajajo plemena povsem odrezana od civilizacije, pa pejt njih pogledat koliko imajo debeluhov. Saj jih lahko jutri vdari kakšno globalno segrevanje in lakota, tako da bi po tvoje bilo vedno smoterno nabit kilograme..
Koliko nomadov si naprimer predstavljaš debelih? Torej organizem ki se giblje in troši energijo praktično nonstop. Bo debeluh pri tem učinkovitejši?

Pomanjkanje vode je imelo veliko večji vpliv, kot pa pomanjkanje proteinov. Brez vode si mrtev po par dnevih, brez hrane pa zdržim mesec dni, nato pa tebe pojem. In to ne zato, ker imam jaz 120kg, ti pa le 119 in si zato prej umrl...

Saj ni treba, da si hitrejši od medveda, ki te hoče pojest. Važno je, da si hitrejši od zadnjega v skupini, ki jo medved lovi.

Sicer citiram sam sebe, ampak spet, kaj po moje ima stric darwin konkretno z možgani? Ista filozofija in podoben vic:

Dva počitnikarja v divjini se zjutraj zvalita iz šotora. In vidita medveda, ki laufa iz gozdnatih brežin naravnost nanju (po fruštek pač).
Prvi: "lej medved gre, največ dve minuti rabi do najinega šotora, laufajva" in zlaufa v gatah v primerno najbolj logično smer.
Drugi: "ja res je, medved gre in bo tu v dveh minutah" in gre pa si začne natikat superge ...
Prvi: "kaj pa delaš kreten, medved gre" in laufa dalje.
Drugi si natakne superge, zalaufa za njim, ga prehiti po 59 sekundah in medo poje prvega.
Ekola. Stric darwin je ravnokar upravičil vlogo nadmočnih možganov.

Vem, skrajni hipotetični primeri, ampak treba se je zavedat, da imamo ljudje dolgoročno (prek generacij) kratek spomin (to je hudo prekletstvo) in je treba dajat bolj "kratke" primere.

Nauk: Ne hodi sam v hribe ?

Pyr0Beast je 5. feb 2010 ob 02:08 izjavil:

Nauk: Ne hodi sam v hribe ?

Ne hodi v hribe s hitrejsimi od sebe! ;)

debeli ljudje so uspešnejši pri premagovanju kratkotrajnega pomanjkanja hrane

v ekstremnih pogojih je debelost koristna

eskimi recimo imajo kar nekaj tolšče - tudi greje jih

Ja, samo kdor se evolucijsko prilagodi z vec tolsce za zimo se mora prilagoditi tudi z dolzino spolnega organa.

zakaj že?

120kg mišič ne potrebuješ

nad določeno mejo so mišice ovira

Se mi je ves čas zdelo, da bomo prišli do zaključka, da je Darwin danes prej bolj aktiven, kot pa manj. Če že kaj.

BTW, tistih 120kg sem jaz ves čas imel v mislih izhodiščno kilažo in seveda ne v trenutku smrti od lakote, kot ste nekateri razumeli..

a se je res spremenil ali pa je samo mel vecjo moznost izkoristiti potencial telesa?

Hja, mogoče so ženskam ostali še kakšni nagoni iz starih časih, ko je debel možakar pomenil, da ima veliko zemlje in denarja in nikoli ni lačen. Kar je vsekakor prednost pri vzdrževanju njenih otrok, poleg tega pa so geni, zaradi katerih je možakar debel, lahko koristni v primeru lakote.

O.

jaz pa ne poznam ženske ki bi ji bili všeč debeluščki

Gandalfar je 2. feb 2010 ob 01:49 izjavil:

A mozgane je pa dal za hec?

kot je že uni zgoraj napisal, ni pomembno biti najhitrejši, le zadnji ne smeš biti.

Očitno z IQ 30 lahko še kako generacijo preživiš.

Hell no. Samo tisti spermij mora imeti srečo da ga jajčece spusti 'noter'. :)

Hitrost evolucije je ta trenutek bistveno hitrejša kot še 1000 let nazaj.

Sploh ni res. Evolucija deluje zaradi naravnega izbora, dandanes pa je pri ljudeh pritisk naravnega izbora veliko manjši, kot je bil kadarkoli prej, zaradi napredka tehnologije.

S tehnologijo, zdravili ... ljudje kompenziramo svoje genetske slabosti. Včasih si slabo videl in je to imeli negativne posledice na tvoje preživetvene in razmoževalne sposobnosti, danes si daš na nos očala in je problem rešen.

V sodobni družbi je tudi veliko več niš, v katerih si lahko uspešen. Včasih, ko so bili vsi ljudje lovci in nabiralci, je med seboj tekmoval isti razmeroma omejen nabor geni (za hitrost, moč ... in seveda tudi za lovsko in še kakšno inteligenco). Danes si lahko lovec, filozof, rokodelec, umetnik, znanstvenik, športnik ... To pomeni, da je koristen veliko večji nabor genov, ki pa se potem hitro zmešajo s celotnim genskim skladom.

Poleg tega je že tvoja osnovna predpostavka napačna. Evolucija najhitreje poteka v majhnih populacijah. Nove vrste najhitreje nastanejo, ko se par osebkov znajde osamljenih na kakšnem otoku.

Evolucija ljudi sicer verjetno res še poteka, je pa počasnejša, kot je bila nekoč, in vprašanje, v katero smer se pravzaprav Homo sapiens razvija.

O.

ravno ogromen genetski bazen omogoca se vecje stevilo interakcij in poveca moznost odstopanj

clovek samo na videz ni v zadnjih 10 tisoc letih "napredoval"... se je pa ogromno spremenil v majhnih stvareh oz. na videz neopaznih (prebavni trakt, na splosno velikost, mozgani, etc)

A ko imamo 100 milijonov rojenih na leto, je to bistveno več prostora za naključne mutacije, kakor ko jih je bilo samo 100 tisoč.

Samo če ni pritiska naravnega izbora, ki bi dajal prednost določenim mutacijam, ti to nič ne koristi. Te mutacije se ne razširijo po genskem skladu in se zato ne morejo naprej razvijati. Če hočeš, da evolucija kaj koristnega naredi, mora isti gen mutirati velikokrat po malem v pravo smer, to pa se lahko zgodi samo, če je teh genov veliko. Skratka, ko en gen naključno mutira, se mora potem še razmnožiti, da ima kakšno omembe vredno možnost, da bo že spet prav ta gen še enkrat mutiral. To se pa danes ne dogaja, oziroma se dogaja v manjši meri, kot se je nekoč.

Velika populacija ima le to prednost, da če bo prišlo do neke drastične spremembe v okolju, je večja verjetnost, da se bo med 7 milijardami ljudmi našlo nekaj takih, ki bodo sposobni preživeti. Recimo kakšne zajeban virus bo imel veliko manj možnosti, da izbriše vse človeštvo. Skratka, potencial za (hitro) evolucijsko spremembo se veča, ampak dokler se ne pojavi konkreten pritisk naravnega izbora v to ali ono smer, se Homo sapiens kot vrsta spreminja čedalje počasneje.

O.

Vsaj kriterij se je čisto spremenil. Nobenega družboslovca, ko ga rabiš , da bi kaj povedal o družbeni selekciji in podobnih temah.

Trenutno bi recimo lahko rekel, da gre razvoj v smer joškatih blondink in moških z dobrimi avti

Vprašanje če bi to lahko rekel. Odkar imamo kontrolo rojstev to ni nujno.

, ampak vprašanje, če imajo ti v povprečju res več potomcev kot drugi.

Exactly. Zato pa gen za XYZ, ki je slučajno bolj prisoten v bolj konzervativnem (religioznem) koncu sveta, se širi po populaciji. XYZ je recimo temnejša koža.

Se ne strinjam. Saj mutacije se mu dogajajo in pri taki masi je zelo verjetno, da je kakšna dobra in boljša od prejšnje inačice. V trenutnem okolju. Kot recimo lepota kože.

Potem se še bolj zlahka kopira.

IMO imata Thomas in Okapi prav. Do sprememb genomov prihaja primerljivo hitro v primerljivo velikih populacijah. Če so ali ni okoljskih pritiskov. A če teh ni, ni tako velike prednosti posamezne kombinacije genov, zato ne pride do njene prisotnosti v celotni populaciji. Še vedno pa je ta prisotna in se lahko kasneje izrazi. Vse pasme psov (od čivave do nemške doge) so pretežno posledica mutacij še iz časov volkov, ki se ob ustreznih pritiskih iz okolja (človeška selekcija) šele danes izražajo.

Zato mislim, da si ob zdajšnjem bumu lepo globimo genski pool. Ko pride kakšen pritisk iz okolja, bomo imeli rešitve na zalogi in takrat se bodo lahko presenetljivo hitro pokazale spremembe. A to ne pomeni, da se bo šele takrat začela evolucija.

Epigenetika. Niste jemali? Poglejte!