Leta 2010 prva generacija genetsko modifiricanih ljudi?

A nisi prej govoril, da ga izloča, zdaj pa kar naenkrat da ne.

Pač ne razumeš nekaterih osnovnih stvari in ne ločiš me dednimi boleznimi in vsemi drugimi, ki niso dedne.

O.

Lahko bi naredili človeka, ki bi bil genetsko odporen proti raku. Kakšen je potem človek, ki mu nek UV žarek povzroči raka v starosti. Hja, genetsko nagnjen h raku, kaj pa.

Pravzaprav ima vsak človek brez izjeme raka, tudi ti v tem trenutku ko to tipkaš, vendar pa ga imunski sistem (ki z leti slabi) sproti počisti, celico napade ali pa jo prisili v samomor (apoptozo) v primeru da tega postopka že sama ni sprožila.

Tej debati pa itak ne bosta prišla do dna, vse skupaj je en velik random in vsak rak ima več vplivov, ne samo enega, večina pa tudi več mutacij in ne samo eno.

Dednost redkih bolezni je težko izločiti, ker so ponavadi ti geni sami po sebi neškodljivi, ko oba starša potrebujeta isto mutacijo da bi otrok nasrkal, pa še takrat je le povečana verjetnost. Vse skupaj se torej zgodi ekstremno redko.

40 let je za človeka že tut bil svojevrsten rekord, povprečna življenska doba skozi zgodovino je prej okrog 25 in rak je vedno bil bolj kot ne zanemarljiv.

Ja , pa pomoje bo čez 20 let rak le še nevšečnost.. Nekatere enostavnejše oblike so že zdaj ozdravljive, ene vrste levkemije naprimer.

Pa Obama je včeraj napovedal "fight to end cancer" .., kar je nekoliko preambiciozno, a krepko povečana vsota denarja v ta namen tudi ni od muh.

Uglavnem ti si začel o nekem dednem raku dojk, ki ga naravni izbor izloča.
Prvič zdeva ni kar samo dedna in drugič, ponavadi se pojavi šele v poznejši starosti in naravni izbor tega ni izločal.

Naš genetski zapis je ena velika zmeda kode, ki več ko jo študiraš manj ti je jasno kako smo lahko nastali. :)

Bo treba zadevo primit v roke in optimizirat.

Pa še prvi človek z Bionic eye

http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/79196...

PS. Ahahaha, fail...dejansko sem linkal isti članek od OPja...8 let kasneje. Awesome.

Okapi je 28. jan 2017 ob 03:44 izjavil:

Ta tema je zelo značilen primer pretiranih sanj o prihodnosti. 10 let kasneje, in se ni še čisto nič zgodilo.

Disbeliever! ;>

vostok_1 je 28. jan 2017 ob 02:09 izjavil:

PS. Ahahaha, fail...dejansko sem linkal isti članek od OPja...8 let kasneje. Awesome.

Prva nagrada za enega izmed bolj zabavnih nekro-postov. :>

durrenmatt je 27. feb 2009 ob 22:01 izjavil:

geni gor, geni dol, če vzgoje ni prave...

Tudi to in pa vcepljanje znanja je samo vprašanje časa.

nevone je 28. jan 2017 ob 09:44 izjavil:

geni gor, geni dol, če vzgoje ni prave...

Vzgoja je precej lažja, če so ji geni naklonjeni.

o+ nevone

A ze vemo kolk geni prispevajo k temu? Men se sicer zdi, da ne tolk kot bi si zeleli nekateri.

vostok_1 je 28. jan 2017 ob 13:21 izjavil:

Vi se kar zafrkavajte.
V 2017 lahko že average middle-upper class Jo, "sfiltrira" zarodek. Kake storitve imajo ultra-bogati has yet to be known.

Ja, zdej se bosta pri bogataših brat pa sestra lahko onegavla in imela otroka, da ne bo bogastvo kam ušlo, bodo že gene popravili, da ne bo idiot in ga ne bo treba skrivat, kot so to počeli včasih.

A ze vemo kolk geni prispevajo k temu?

Jaz ne vem koliko. Ampak prav gotovo k delovanju možganov prispevajo tudi povsem neke fiziološke lastnosti, in ne samo memi, ki jih človek (s)prejme.

Men se sicer zdi, da ne tolk kot bi si zeleli nekateri.

V resnici bi bilo čudovito, če geni ne bi imeli vpliva. Vsaj za tiste, na katere imajo domnevno geni negativen učinek.

o+ nevone

vostok_1 je 28. jan 2017 ob 13:46 izjavil:

Seveda geni veliko prispevajo. To je vsakemu ne-SJWju popolnoma jasno.

ne-SJWju? Kaj pa to pomeni? A je to strokoven izraz?

Koliko prispevajo geni v bistvi ne vemo natancno. Marsikdo se pretvarja, da ve, v resnici pa nimamo blage veze.

vostok_1 je 28. jan 2017 ob 13:46 izjavil:

Drugače sploh ni možno razlagat 3-4 letnega otroka, ki se ima isti karakter kot oče/mama, ko so bili oni mali.

Vecina teh 'karakterjev' gre na racun selektivnega spomina in neke nostalgije. Drugi velik del pa pade na vzgojo. Geni naredijo nekaj razlike, vendar je ta minimalna. Tako kot je to minimalno pri sportnih dosezkih. Ja, razlika med najboljsim crncem sprinterjem in belcem sprinterjem je v resnici minimalna.

Razloga, da bi bilo pri obnasanju kaj drugace pravzaprav ni. V bistvu je precej vec moznosti, da tukaj geni se manj vplivajo na vse skupaj, zaradi tega ker otrok odrasca v nekem okolju in iz okolja konstantno dobiva neke impulze. Tekac pa ne trenira 100% svojega casa ampak le del.

vostok_1 je 28. jan 2017 ob 13:46 izjavil:

Je pa vsekakor res, da so možgani zelo plastična zadeva, in so določeni mentalni napori, ki prevežejo možgane. Študije kažejo, da učenje jezikov kot mali prispeva k njegovem mentalnem razvoju.

Mozgani lazje ustvarjajo nove sinapse, ko se se razvijajo in rastejo. Trening vsekakor pomaga, se pa mozgani non-stop trenirajo, ne nehamo trenirati, ko gremo iz sole ampak jih treniramo ves cas. Kako intenzivno je pa druga stvar.

nevone je 28. jan 2017 ob 13:33 izjavil:

A ze vemo kolk geni prispevajo k temu?

Jaz ne vem koliko. Ampak prav gotovo k delovanju možganov prispevajo tudi povsem neke fiziološke lastnosti, in ne samo memi, ki jih človek (s)prejme.

Vsekakor. Vendar sem preprican, da je tako kot pri sportu. Genetske razlike so v resnici minimalne. Odstopa nekaj procentov ljudi, ostali pa lahko zelo priblizne rezultate dosezejo s treningom.

nevone je 28. jan 2017 ob 13:33 izjavil:

Men se sicer zdi, da ne tolk kot bi si zeleli nekateri.

V resnici bi bilo čudovito, če geni ne bi imeli vpliva. Vsaj za tiste, na katere imajo domnevno geni negativen učinek.

Absolutno. Problem je, da ne vemo kateri ucinki so negativni. Oziroma se ucinki, ki se meni ali pa tebi zdijo negativni, marsikdaj razlikujejo.

Problem vidim bolj v tem, da bodo ti postopki dragi, privoščili si jih bodo lahko le bogati. Tako bodo otroci bogatih staršev lepši, bolj pametni, elitni športniki, katerim navadna raja ne bo mogla konkurirat.

Tako se bosta izoblikovala dva sloja ljudi. Ja, Gattaca scenarij, če se je prav spomnim.

Vsaka taka zadeva se lahko ubrne v napačno stran. Upamo pa lahko, da bo uporaba premišljena in koristna.

World's first baby born with new "3 parent" technique
Tole je pa zanimiv članek. Muslimani, Mehika,...

Okoli tega je precej nestrinjanja. Tudi na Wikipediji je ta prispevek označen s precej dvomi.

This lede may be too technical for most readers to understand. Please help improve this article to make it understandable to non-experts, without removing the technical details. The talk page may contain suggestions. (September 2015)

The relevance of particular information in (or previously in) this article or section is disputed. The information may have been removed or included by an editor as a result. Please see discussion on the talk page considering whether its inclusion is warranted. (April 2012)
Unbalanced scales.svg
he neutrality of this section is disputed. Relevant discussion may be found on the talk page. Please do not remove this message until conditions to do so are met. (April 2012) (Learn how and when to remove this template message)

To je občutljiva tema, ker ljudi predalčka v bolj in manj sposobne, na podlagi česar potem mnogo ljudi goji neprimeren odnos do soljudi. Zato si je fino predstavljat, da imamo vsi enake zmožnosti, le da je okolica kriva, da jih nismo razvili. V resnici je škoda, da se takšne informacije zlorabljajo, ker marsikateremu v splošnem prav nič ne prispevajo k izboljšanju situacije.

o+ nevone

nevone je 29. jan 2017 ob 09:06 izjavil:

Pa še tole recimo, da dam za primer PMS pri ženskah. Zagotovo niso ženske vzgojene, naj bodo tečne v tem času, ampak jih neko delovanje telesa sili v to.

Vprašanje, če res. Ženske so kar lepo vzgojene, da so takrat "lahko" tečne, ker je to klasičen izgovor, in potem pač to podzavestno izkoriščajo, oziroma počnejo.

Poleg tega pa fiziološki odzivi nekako ne sodijo v to temo, če veljajo za vse ljudi bolj ali manj enako. Tudi odziv na alkohol ni privzgojen, ampak fiziološki. Genetsko pa je pogojena moč tega odziva, in morda tudi nagnjenost k zasvojenosti.

Lahko pa bi z genskim inženiringom naredili ljudi, na katere alkohol ne bi vplival. Ampak vprašanje, kakšen smisel bi to imelo

nevone je 29. jan 2017 ob 10:30 izjavil:

Okoli tega je precej nestrinjanja. Tudi na Wikipediji je ta prispevek označen s precej dvomi.

Začne se že s tem, da je že sam IQ bolj ali manj BS. Z IQ meriš sposobnost reševanja testov IQ, in ne pameti.

nevone> Mislim, da se tu motiš. Dejansko se takrat sproščajo nekatere substance, ki vplivajo na razpoloženje.

Hkrati pa v ustreznem okolju ni zaslediti nobene tečnobe, kar jasno kaže, da so hormoni zgolj eden od večih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni.

Ne zanima me toliko, da bi šel guglat, ampak verjetno so na to temo že delali kakšne raziskave. In recimo ugotavljali, ali so takrat tečne tudi amazonske indijanke, ali Indijke oziroma ženske iz kultur, kamor še ni prodrl mem o PMS-tečnobi.

ne-SJWju? Kaj pa to pomeni? A je to strokoven izraz?

Koliko prispevajo geni v bistvi ne vemo natancno. Marsikdo se pretvarja, da ve, v resnici pa nimamo blage veze.

"Ne SJWju" pomeni v bistvu "ne retard-u".

Prispevajo pa znatno. Nazoren primer so dedne bolezni.

Vecina teh 'karakterjev' gre na racun selektivnega spomina in neke nostalgije. Drugi velik del pa pade na vzgojo. Geni naredijo nekaj razlike, vendar je ta minimalna. Tako kot je to minimalno pri sportnih dosezkih. Ja, razlika med najboljsim crncem sprinterjem in belcem sprinterjem je v resnici minimalna.

Razloga, da bi bilo pri obnasanju kaj drugace pravzaprav ni. V bistvu je precej vec moznosti, da tukaj geni se manj vplivajo na vse skupaj, zaradi tega ker otrok odrasca v nekem okolju in iz okolja konstantno dobiva neke impulze. Tekac pa ne trenira 100% svojega casa ampak le del.

Sicer za starejše generacije imaš več ali manj pričanja, slike, mogoče kak posnetek in seveda spomin.
Danes pa so ljudje dokumentirani lahko do potankosti z kamerami na vsakem koraku.
Tko da ja. Karakter je v znatni meri deden.

V bistvu razlika med črnim šprinterjem in belim je znatna. Par desetink sekunde pri šprintu pomeni pri šprintu veliko razliko v fizičnih zmogljivostih in naporu. Analogno recimo zračnemu uporu. Poraba bencina raste eksponentno.

Vsekakor. Vendar sem preprican, da je tako kot pri sportu. Genetske razlike so v resnici minimalne. Odstopa nekaj procentov ljudi, ostali pa lahko zelo priblizne rezultate dosezejo s treningom.

Genetske razlike so lahko tolikšne, da nekdo za osvojit neko logično (recimo matematično) povezavo prebere par vrstic učbenika, nekdo pa porabi cel dan napora, učenja in vaj.

Absolutno. Problem je, da ne vemo kateri ucinki so negativni. Oziroma se ucinki, ki se meni ali pa tebi zdijo negativni, marsikdaj razlikujejo.

Čak a številne dedne bolezni niso negativen ucinek?

Vsekakor.

Kar je kvečjemu samo še bolj argument za genetske razlike. Mem se lahko spremeni čez noč, gene pool pa ne.

Po drugi strani pa ... če stavimo na "umetna nebesa", genetike niti ne rabimo. :)

o+ nevone

Upload...not even at philosophical ground-level

Takšna degradacija ni potrebna.

Upload je še vedno kar močan atraktor.

Seveda, tisto kar je že na vidiku večina ljudi preferira pred tem, kar je zaenkrat še samo v glavah nekaterih posameznikov.

o+ nevone

Kot rečeno, for it to happen soon...bi moralo že do sedaj veliko stvari biti premletih.
Razen wishful thinkinga...jz ne vidim dosti konkretnih.

Wishful thinking is the formation of beliefs and making decisions according to what might be pleasing to imagine instead of by appealing to evidence, rationality, or reality. It is a product of resolving conflicts between belief and desire.

Wishful thinking je predvsem iz tvojega pogleda, iz mojega ni.

In nikjer ne piše, da nas bo lepo čakal, no matter what. One ore two wrong turns...and game over man.

Ja, lahko nam tudi uide.

o+ nevone

vostok_1 je 29. jan 2017 ob 12:43 izjavil:

"Ne SJWju" pomeni v bistvu "ne retard-u".

Pol sem pa neki pomesal. Sem mislil, da SWJ izraz uporabljajo samo retardi. Bom su prjatla vprasat.

vostok_1 je 29. jan 2017 ob 12:43 izjavil:

Prispevajo pa znatno. Nazoren primer so dedne bolezni.

Eh?? Mal si pomesal. Pri dednih boleznih gre za genetske okvare. Tukaj vpliv okolja nima prav nobene veze. To, a se geni dedujejo ali ne sploh ni sporno. To vemo, da se in temu nihce ne oporeka. Zdaj se pogovarjamo o tem koliko geni prispevajo k vzgoji. A je mozno, da ima nekdo taksne gene, da je 100% miroljuben in pacifist? A je mozno, da ima nekdo taksne gene, da je zloben kar od rojstva?

In ce obstajajo geni, ki narekujejo nase obnasanje, koliko dejansko vplivajo na obnasanje cloveka? Lep primer so majhni otroci. V vrtcih preklinjajo samo tisti otroci, ki preklinjanje poslusajo doma. Ostali pa ne.

vostok_1 je 29. jan 2017 ob 12:43 izjavil:

Sicer za starejše generacije imaš več ali manj pričanja, slike, mogoče kak posnetek in seveda spomin.

Pricanja in spomin sta nezanesljiva. Babica bo brez tezav v vnuku videla svojega pokojnega moza. To ni noben dokaz.

vostok_1 je 29. jan 2017 ob 12:43 izjavil:

Danes pa so ljudje dokumentirani lahko do potankosti z kamerami na vsakem koraku.
Tko da ja. Karakter je v znatni meri deden.

Kamere? Odbluzil si nekam.

To, da imata oce in sin podoben karakter ni dokaz, da je karakter deden.

vostok_1 je 29. jan 2017 ob 12:43 izjavil:

V bistvu razlika med črnim šprinterjem in belim je znatna. Par desetink sekunde pri šprintu pomeni pri šprintu veliko razliko v fizičnih zmogljivostih in naporu.

:)) Razlika je lahko pol sekunde, pa to se vedno ni znatna razlika. Znatna razlika v sprintu je recimo med ribo in clovekom. Tukaj je clovek v znatni prednosti. Ljudje se pa med seboj razlikujemo precej minimalno.

vostok_1 je 29. jan 2017 ob 12:43 izjavil:

Analogno recimo zračnemu uporu. Poraba bencina raste eksponentno.

Ej, prevec se trudis. :))

vostok_1 je 29. jan 2017 ob 12:43 izjavil:

Genetske razlike so lahko tolikšne, da nekdo za osvojit neko logično (recimo matematično) povezavo prebere par vrstic učbenika, nekdo pa porabi cel dan napora, učenja in vaj.

Kako pa ves, da je ta razlika v resnici genetska? Mozgani se zacnejo razvijati takoj po rojstvu. Nekdo jih je morda samo bolj pridno treniral v mladosti in zato lazje dojame nekatere stvari. Ta prednost se mu bo poznala celo zivljenje.

vostok_1 je 29. jan 2017 ob 12:43 izjavil:

Absolutno. Problem je, da ne vemo kateri ucinki so negativni. Oziroma se ucinki, ki se meni ali pa tebi zdijo negativni, marsikdaj razlikujejo.

Čak a številne dedne bolezni niso negativen ucinek?

Kaj imajo z obnasanjem veze dedne bolezni?!

Govorim o negativnih ucinkih, ko je nekdo vzgojen, da ne mara belcev ali pa crncev. Imas polno ljudi, ki bi sem jim tak genetski ucinek zdel pozitiven in polno taksnih, ki bi se jim zdel negativen.