Slo-Tech - Univerza v Oklahomi je med Američani izvedla raziskavo o hrani, v katero so podtaknili tudi nekaj vprašanj, s katerimi so preverili pismenost in odkritost sodelujočih. Izkazalo se je, da nista posebej visoki, saj Američane v hrani moti DNK. Morda pa so mislili na GSO ...
V raziskavi je sodelovalo približno tisoč ljudi. Izmed teh jih je približno 80 odstotkov dejalo, da bi si želeli jasno označitev prehranskih izdelkov, ki vsebujejo DNK. Deoksiribonukleinsko kislino vsebujejo vsa živa bitja, ker jo v celici uporabljajo za zapis genske informacije. Torej imajo vso meso, sadje in zelenjava DNK, pa zato niso čisto nič strupeni, nenaravni ali škodljivi. Ampak DNK se sliši tako učeno in podobno kot GSO, da bi bilo zagotovo treba napisati, kje ga najdemo. Za označevanje GSO je namreč zelo podoben delež 82 odstotkov vprašanih.
Debata o hrani iz gensko spremenjenih organizmov (GSO) je namreč aktualna že nekaj časa, zakonodaja in regulacija pa sta v Evropi in ZDA različni. Če se omejimo zgolj na znanstveno ozadje GSO in poznavanje javnosti, pridemo do žalostne ugotovitve, da ljudje ne berejo, a vseeno radi sodijo o stvari tudi brez osnovnega razumevanja.
Predlani je Univerza Rutgers izvedla raziskavo o poznavanju GSO in ugotovila, da večina ljudi (53 odstotkov) o tej tematiki ne ve ničesar, četrtina pa jih sploh še nikoli ni slišala za GSO. To je v strahovitem neskladju z dejstvom, da je v ZDA več kot 90 odstotkov pridelane koruze, soje in sladkorne pese gensko spremenjene. Medtem pa zgolj četrtina Američanov meni, da so sploh kdaj v življenju že pojedli kakšen kos gensko spremenjene hrane. V ZDA namreč označevanje hrane, ki vsebuje GSO, ni obvezno, v Evropi pa je obvezno že od leta 1997. In Evropa je tudi bistveno manj naklonjena GSO.
Še bolj se zatakne pri vprašanju, kaj natančno je GSO. Gre za organizme, pri katerih je bila namenoma izvedena kakšna mutacija, insercija (vstavitev) ali delecija (izbris) gena. Najbolj se ljudje bojijo insercij genov, kjer običajno rastlinah vstavimo gene kakšnega drugega organizma, s čimer pridobijo za človeka koristne lastnosti, kot so odpornost proti škodljivcem, večja rodnost, odpornost na določene vremenske razmere itd.
Dejstvo je, da človek genske manipulacije izvaja že tisočletja. Udomačitev ni nič drugega kot nenaraven selekcijski pritisk. Vse udomačene rastlinske vrste, ki se uporabljajo za prehrano, so nastale z nabiranjem in selektivnim vzgajanjem mutantov med divjimi vrstami. Če pomislimo, je to logično - v divjini preživijo vrste, ki ustvarijo največ potomcev po naravni poti, med udomačenimi vrstami pa se najbolj razmnožujejo tiste vrste, ki so za ljudi koristne in jim zato pri razmnoževanju pomagajo ljudje. Na zelo podoben način smo dobili tudi pasme pri psih. Omeniti velja eno stopnjo naprednejšo gensko manipulacijo, kamor sodi cepljenje rastlinskih vrst.
S temi metodami načeloma javnost nima problemov, zatakne pa se pri modernih načinih genske manipulacije, ki - to je treba priznati - omogočajo horizontalni genski prenos med organizmi, ki se v naravi nikakor ne bi mogli pariti ali križati. Dodajmo še podatek, da se genski prenos izvaja tudi z (neškodljivimi) virusi, pa je preplah popoln. Pa čeprav bakterije in virusi s horizontalnim genskim prenosom, kakor imenujemo vsak prenos, ki ni od staršev k potomcev, že milijone let čisto dobro shajajo. Še več, tako si izmenjujejo gene za odpornost proti različnim toksičnim snovem, s čimer izboljšujejo svojo evolucijsko pozicijo.
Kar se tiče uživanja hrane, je strah pred GSO neutemeljen. Če lahko brez škode jemo ribo in jagode, potem lahko jemo tudi jagode z ribjim genom. Strupenost nikoli ne izvira iz DNK, ki se na koncu vedno razgradi do mononukleotidov (ostanka fosforne kisline, (deoksi)riboze in ene izmed petih organskih baz). Ti so enaki pri človeku, ribi, koruzi in bakterijah - pri vseh živih bitjih. V hrani so lahko strupene druge spojine.
Kako pa GSO vplivajo na ekosisteme, je seveda drugo in bistveno težje vprašanje. A vseeno je resnica daleč od histeričnega mnenja, da so GSO a priori slabi in da škodujejo ljudem. V sendviču niso prav nič škodljivi.
Za zaključek pa še tole. V raziskavi z začetka prispevka so Američane vprašali, ali so v zadnjem letu prebrali kakšno knjigo o agronomiji ali hrani v zadnjem letu. Pritrdilno je odgovorilo zgolj 16 odstotkov vprašanih, pa še od teh se velika večina ni mogla spomniti naslova nobene, ki bo jo bili prebrali. (Čeprav smo izpostavili vprašanja o DNK in GSO, je šlo za povsem resno raziskavo, ki je pridobila cel kup zanimivih podatkov o prehrambenih navadah in preferencah Američanov.)
Pri GSO je meni glavni problem biotska raznovrstnost in predvsem lastništvo GSO rastlin. Kakor je vsem javno znano, v Ameriki zaščitijo lastnino in ne smeš razmnoževati GSO rastlin brez dovoljenja. Drugi problem je pa, ko nekdo na drugi njivi goji svojo koruzo in mu jo GSO koruza opraši. Seveda ga potem tožijo, ker je ukradel DNK rastline in jih uporablja v svojo korist in mora potem pridelek uničiti.
Recimo naš sosed, kupi nek hibrid rastline, poseje, zraste in naslednje leto si s semenom nič ne more pomagati - ne zraste. Kaj bi naredili, če to podjetje neha prodajat seme? Kje dobiti seme?
Pohvale za clanek. Mimogrede ustvarjali im krizali smo pse in ustvarili degenerirance tipa buldog...lahko z rastlinami naredimo enako? Samo da se prodaja. Koliko se buldog razlikuje od volka? Sedaj pa probajmo iz vseh teh pasem preiti nazaj na volka? Se mi zdi da bi bilo kar zahtevno.
V ZDA namreč označevanje hrane, ki vsebuje GSO, ni obvezno, v Evropi pa je obvezno že od leta 1997. In Evropa je tudi bistveno manj naklonjena GSO.
Naravne rastline so se razvijale več tisočletji in tudi ljudje smo jih uživali pravtako dolgo. Genetsko modificirana hrana pa je nova, zato še ne vemo kakšne stranske učinke (česploh katere) bo imela naljudeh. Predlagam, da v EU počakajmo še kakih 50 do 100 let in opazujemo kaj se dogaja z američani, ki to hrano uživajo.
No to da jih je strah stvari ki imajo DNK je zarad tega ker jih noben ne izobrazi, da pač manipulacija z DNK še ne pomen da je vsak DNK avtomatsko slab al pa da je mulekula DNK neužitna.
In ne sam DNK kot mulekula seveda ni nevarn. DNK ima samo napisane funkcije. Celica je pa velik več kot samo DNK. DNK pove kakšne lastnosti bo celica imela...in ja lahko ima toksične za druga živa bitja. ampak še zmer pa če bi DNK sam izoliral iz take celice bi bil pa nenevarn.
Avtor dejansko mal ne bi reku zavaja ker to ne ampak selektivno izbira dejstva da izpade kakor pač izpade :)
Je velika razlika med naravno mutacijo pa človeško sproženo mutacijo. Človeška ima možnost manipulacije. Funkcije DNK se lahko manipulirajo za znane učinke ki pa lahko za sabo prinesejo tudi neznane učinke. Seveda se bo industrija zagrabla samo na znane učinke. Je pa še ena plat umetnega mutiranja: lahko se mutira rastlino tako da semena druge generacije iz teh rastlin ne bojo več dobra in boš vedno moral po nova semena v semenarno. Lahko se mutira tako da recimo rastlina proizvaja snov ki zavira mišljenje, al pa povzroča raka. Seveda spet sama DNK molekula je še vedn užitna ampak sama snov pa mogoče ne bo zdrava.
No to da jih je strah stvari ki imajo DNK je zarad tega ker jih noben ne izobrazi, da pač manipulacija z DNK še ne pomen da je vsak DNK avtomatsko slab al pa da je mulekula DNK neužitna.
In ne sam DNK kot mulekula seveda ni nevarn. DNK ima samo napisane funkcije. Celica je pa velik več kot samo DNK. DNK pove kakšne lastnosti bo celica imela...in ja lahko ima toksične za druga živa bitja. ampak še zmer pa če bi DNK sam izoliral iz take celice bi bil pa nenevarn.
Avtor dejansko mal ne bi reku zavaja ker to ne ampak selektivno izbira dejstva da izpade kakor pač izpade :)
Je velika razlika med naravno mutacijo pa človeško sproženo mutacijo. Človeška ima možnost manipulacije. Funkcije DNK se lahko manipulirajo za znane učinke ki pa lahko za sabo prinesejo tudi neznane učinke. Seveda se bo industrija zagrabla samo na znane učinke. Je pa še ena plat umetnega mutiranja: lahko se mutira rastlino tako da semena druge generacije iz teh rastlin ne bojo več dobra in boš vedno moral po nova semena v semenarno. Lahko se mutira tako da recimo rastlina proizvaja snov ki zavira mišljenje, al pa povzroča raka. Seveda spet sama DNK molekula je še vedn užitna ampak sama snov pa mogoče ne bo zdrava.
Da, da, da...Ampak ko dolocen gen pride v ekosistem in se rastlina spoji s tistimi ki taksnega gena nimajo ali je potem obraten proces se mozen. Bi volk recimo lahko sm prisel do psa v obliki buldoga, ki samostojno ni zmozen preziveti v naravi? Kdaj bomo iz buldoga prisli nazaj na psa?
Heh se ze napisal in izrazil moje domneve, nisem prebral do konca.
Jaz sem v dvomih. Pomoje sem GSO, ker sem pojedel banano, ki ima veliko kalija. Ali me bodo zaprli? Moja punca je proti GSO. Ali je eticno, da spim z njo, ker sem obsevan in GSO? Bodo najni otroci GSO, ce sem jaz GSO.
GSO je kot bi programiral s hexeditorjem in kopiral že skompajlano kodo iz enega programa v drugega. Saj bi delalo (cracki dokazujejo, da to ni nemogoče), ampak kaj točno pa naredi tisti kos hexakode pa nimaš pojma, ker nimaš vpgleda v source da bi naredil revizijo :)
Gojenje GSO, proizvodnja hrane, ki vsebuje GSO, in uživanje le-te zagotovo ni tako 'nedolžno', kot namiguje avtor članka. Več...
Z biokemijskega in medicinskega stališča je uživanje GSO neškodljivo. Glede pravnih, bioloških in drugih dilem, pa jasno piše, da niso predmet članka.
To je neumna posplošitev. Pravzaprav enako neumna kot ta, da GSO škodijo. Če GSO vsebuje gen, ki je odgovoren za proizvodnjo spojine, ki je človeku škodljiva ali pa kar zdravilo (npr. običajen antibiotik), ki zdravemu povzroči več škode kot koristi, je daleč od neškodljivega.
Z veliko verjetnostjo pa lahko trdimo, da GSO, ki imajo ustrezna dovoljenja po zdajšnji regulativi za promet kot živila, so precej varna, nikakor pa nujno tudi brez vpliva na organizem ali zagotovo in brezpogojno varna. Prostor za izboljšave regulativ in v znanosti na splošno vedno so. Obstaja sicer neka precej kontroverzna študija iz Francije (ki so jo pograbili svetovni množični mediji in okoljevarstveniki l. 2012), ki naj bi dokazovala večjo koncidenco tumorjev pri miših ob vnosu GS koruze Monsanta ne glede na uporabo sistemskega herbicida (glifozata) istega proizvajalca. Koliko ji gre verjeti, naj vsak sam presodi (sem dal precej prizemljen vir, ki se ob njo obregne). Jih je pa še nekaj, ena celo, ki kaže na neke razlike v (imunološkem) stanju organizma pri dolgotrajnem uživanju GSO in celo nakazuje, da je starost glodalcev pri tem nezanemarljiv dejavnik.
Prav gornji izsledki o imunoloških spremembah dajejo slutiti, da ni čisto tako zelo preprosto (in nujno varno), kot bi nekateri, ki se imajo za skeptike, nič kaj (nekompromitirano) skozi skepso preverjeno, radi prikazali.
Zakaj sem omenjal antibiotike? Ker so nekateri vizionarji v lokih kapitala, ki stoji za biotehnologijo, napovedovali cenena zdravila za Črno celino (npr. antibiotike v koruzi). Popolnoma jasno mi je, da je že veliko let genski inženiring v rabi v biotehnologiji in tudi vem, kako že 30 let proizvajamo inzulin. Nič nimam proti biotehnologiji niti proti GSO, vendar sem za varno, preudarno rabo, ki je ne vpelje kazino kapitalizem (s preveč vidnimi in podtalnimi družbenimi vzvodi), temveč z znanostjo podkrepljena trda roka regulacije in predvsem nepreuranjenosti, ki jo lahko transparentno zagotovi.
Ker sem že omenil kazino kapitalizem, ne bi želel dajati vtisa, da so kar vsa biotehnološka podjetja za nič ali brez minimalnega etičnega standarda. Ker verjamem, da ni tako. Ob enem pa nikakor ne bi verjel Monsatntu, da skrbi za okolje (ker so v tem podjetju objektivno in uradno dokazano, dokazali nasprotno), kaj šele za ljudi. Pa naj se sliši klišejsko, kolikor komu trzne.
To je vse res. Ampak, ali je problem GSO per se, ali so problem spojine, ki jih rastlina proizvaja. Povsem enako je strupena tudi mušnica, pa ni GSO. Ista figa.
Poanta je, da GSO ni strupen, zato ker je tuj gen. In tega se ljudje bojijo, ker ne razumejo.
Seveda pa je GSO koruza strupena, če boš notri dal gen od tise za proizvodnjo taksina. Ampak to ni problem GSO.
To je vse res. Ampak, ali je problem GSO per se, ali so problem spojine, ki jih rastlina proizvaja. Povsem enako je strupena tudi mušnica, pa ni GSO. Ista figa.
S tem se docela strinjam. Ampak GS je vzrok toksični oz. kako drugače škodljivi spojini v rastlini.
Seveda pa je GSO koruza strupena, če boš notri dal gen od tise za proizvodnjo taksina. Ampak to ni problem GSO.
Problem GSO je v tem, da regulativa zaostaja, čisto realni in krepki interesi kapitala pa prodirajo na trg. In tako imamo težavo, da GS koruza (ki je na trgu) dokazano povzroča imunološke spremembe pri ostarelih miškah - o patogenih vplivih pa je še prezgodaj govoriti (in posledično tudi o varnostno). Katera njena lastnost oz. spojina bi utegnila biti kriva, se nisem poglabljal. Ni ravno tako hudo kot je sugerirala "francoska študija", ni pa povsem brez vpliva na zdravje oz. organizem, ki jo uživa. Pa pustimo vizionarske špekulacije ob strani, ki sem jih omenjal zgolj kot skrajnost.
Saj gen lahko povzroci mutacijo kjer bi rastlina sproscala kisline proti zajedalcem, ki pa bi bile lahko nevarne cloveku. Kar se regulativ tice jih ne bo in ne sme biti. Zakaj? Ko se bo modificiralo cloveka bi lahko kitajci imeli gen za Iq zahodnjaki pa zaradi regulativ ne. Gre za tekmovanje ne samo kapital.
Tudi zdravila delamo za vsako malenkost, pa imajo kup stranskih učinkov. Zakaj bi bili GSO izjema? Stranski učinki niso vedno tako očitni, kot ko ovca dobi zeleno volno. Največkrat so potuhnjeni in se prikažejo šele po več tednih, celo letih uporabe - takrat pa je ponavadi že prepozno za uporabnike. Zdaj imamo na seznamu prepovedanih substanc številne, ki so bile desetletja uporabljane v embalaži, sprejih itd.
In mi naj verjamemo, da je GSO, ki še ni bil intenzivno testiran, popolnoma varen?
Jaz sem (in verjetno tudi vedno bom) zagovarjal GSOje povsod kjer je to mozno. Civilizacije so se lahko razvile ker jim je uspelo "izdelati" GSOje s katerimi so lahko nahranili vec ljudi z manj inputa, da so rastline prezivele tudi malo hujse naravne pojave itd. Ubistvu bi brez GSOjev bili tam nekje na ravni kamene dobe, mogoce ene od "kovinskih" dob. Hkrati sem pa zelo vesel da imamo v EU glasne kritike GSOjev. Zelo vesel. Ker brez takih lahko grejo stvari zelo hitro narobe. Zelo hitro. Kreganje z eko-naciji po forumih je se najmanj kar lahko naredim
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Jaz sem (in verjetno tudi vedno bom) zagovarjal GSOje povsod. Ubistvu bi brez GSOjev bili tam nekje na ravni kamene dobe, mogoce ene od "kovinskih" dob. Hkrati sem pa zelo vesel da imamo v EU glasne kritike GSOjev. Zelo vesel. Ker brez takih lahko grejo stvari zelo hitro narobe. Zelo hitro. Kreganje z eko-naciji po forumih je se najmanj kar lahko naredim
“The good news is that GMOs are not needed to feed the world. The report shows that there are far better ways of ensuring a safe and sustainable food supply.”
Hkrati sem pa zelo vesel da imamo v EU glasne kritike GSOjev. Zelo vesel. Ker brez takih lahko grejo stvari zelo hitro narobe. Zelo hitro. Kreganje z eko-naciji po forumih je se najmanj kar lahko naredim
Imaš takšne in drugačne manipulacije. Sam se moram izogibati grenivke (grejpfruta) in sem vesel, da so z metodami GMO ustvarili hibrid, ki problematičnih spojin (furanocoumarini) praktično ne vsebuje. Na drugi strani pa je to ena izmed družin spojin, ki se jih ogleduje kot kandidata za "dodajanje" pri poljščinah zato, da bi se jih insekti bolj izogibali.
Moja dilema okoli GMO je verjetno dilema marsikoga, ki se mora izogibati tej ali oni stvari. Če je bilo do nedavnega dovolj, da si vedel katerim živilom se izogibati, se to z GMO zakomplicira, saj ne veš katere proteine ali druge spojine se je rastlini potencialno dodalo, čeprav jih ta prej ni vsebovala in je hkrati zelo neverjetno, da bi jih dobila s procesom naključne mutacije, križanja in/ali selekcije.
Pri preverjanju in odobravanju prometa z GMO to postane zelo zanimivo in kočljivo vprašanje. Za dobro znane alergene, je jasno, da niso komercialno zanimivi. Za takšne pa, ki prizadanejo zelo majhne dele populacije, pa se stvari verjetno zapletejo. Vsaj predstavljam si, da se. Kako npr. uravnotežiti neozračunljiv družben strošek zastrupljanja tal in podtalnice s pesticidi z neizračunljivim družbenim stroškom dopuščanja povečanega zdravstvenega tveganja za 0,001% ali še manjši delež populacije.
Če bi šel na cesto spraševat ljudi katera reka teče pod savskim mostom, jih vsaj pol ne bi vedelo. Niti ni nujno da so ljudje neumni, lahko jih je zmesti in potem lahko po svoje interpretiraš rezultate.
Pri GSO koruzi je med drugim problem, da vsebuje gen za izdelavo pesticida proti škodljivcu. Torej je strupena in primerna samo za prehrano živali, ki tudi izgubijo sposobnost razmnoževanja.
Monsantova GSO soja je neobčutljiva za Monsantov herbicid Roundup, ki je enak našemu Boom efektu. Ta zatre vse ostale rastline, čeprav pleveli že razvijajo odpornost. Z Roundupom se posevek potem na veliko škropi in ga nekaj tudi pojemo.
Mislim, da že nekaj časa vemo, da je problem lakote na svetu izključno distribucija hrane. Torej ni nobene potrebe po tem, da poskušamo višat profite GSO firmam z izgovorom, da probavamo nahranit Afriko. Če je problem distribucija je treba rešit problem distribucije ne pa spreminjat hrano na ta način, da bodo rastline na koncu odporne na vse "škodljivce" in bomo s tem uničili primarni vir hrane kakšnemu drugemu organizmu. Že zdej nam plastificirajo jabolke kot da nas bo ena luknja, ki jo je naredila gosenica zastrupila. Med tem mamo pa vsako let več folka, ki bodo počasi alergični že na klinčev na divodikov oksid.
In tako imamo težavo, da GS koruza (ki je na trgu) dokazano povzroča imunološke spremembe pri ostarelih miškah
Dokazano ne povzroča.
En sam samcat članek, in to star (2008), ne dokazuje ničesar. Če bi bilo res kaj na tem, bi nasprotniki GSO uspeli že 10x ponoviti rezultate, pa niso še niti enkrat. V Nature je bil objavljen tudi članek, s katerim naj bi dokazali imunsko reakcijo na "žegnano vodo", pa to še čisto nič ne dokazuje. V Nature so se opravičili bralcem
Taka raziskava je lahko slabo načrtovana, površno izvedena, napačno interpretirana - če možnost, da je preprosto ponarejena, zanemarimo. Doslej je še vsak malo skrbnejši pregled oziroma poskus ponovitve rezultatov pokazal, da čisto VSE dosedanje raziskave, ki naj bi dokazovale škodljivost GSO, sodijo v to skupino (slabo izvedenih raziskav, ki ne dokazujejo ničesar).
Mimogrede, kontrolni poskus neverjetnih razsežnosti medtem poteka v ZDA, in še marsikje. Milijone in milijone laboratorijskih mišk, podgan in morskih prašičkov namreč že vsaj kakšnih 10 let krmijo z gensko spremenjeno hrano. V peletih, s katerimi jih krmijo, je pretežno koruza in soja, v ZDA pa je 90% pridelane koruze in 95% pridelane soje gensko spremenjene (in tisto, ki ni, v glavnem prodajo kot dražjo bio-eko-nonGMO in je ne uporabljajo za živalsko krmo). Doslej znanstveniki še niso opazili, da bi se zaradi tega zdravje ali življenjska doba laboratorijskih glodavcev kaj spremenila.
Tole predavanje bi morali obajvit na vseh televizijah (20 minut):
Nekaj poudarkov:
3,5 miljona otrok umre zaradi podhranjenosti NIHČE še ni umrl zaradi GMO hrane Pomankanje vitamina A pobije 670.000 otrok letno. Zlati riž bi to rešil, pa ga zeleni teroristi ne dovolijo uporabiti
Najbolj smešno pri vsem skupaj je, da lahko vsak vrtičkar brez nadzora dela poskuse s križanjem ali tudi z mutiranim semenjem (recimo tako, da seme namoči v kakšen znan mutagen strup) in se igra žlahtnitelja, čeprav nihče ne ve, kaj vse je pri takšnih novih sortah in križancih gensko spremenjenega. Ko v laboratoriju načrtno spremenijo en točno znan gen, in nato par let proučujejo vplive te spremembe, najprej v laboratoriju, nato v rastlinjaku in na koncu še poskusno na prostem, je pa panika.
Saj tudi v Sloveniji ni nič drugače. V hrani za prašiče oz. tudi druge živali je že kar nekaj časa prisotna gensko spremenjena soja, pa se noben ne pritožuje, ko jé "slovensko" meso.
Bo treba tud tako meso označit, ja. Ker sploh ni označeno. Pa označit tudi ljudi, ki so kdajkoli zaužili GSO, in njihovo seme v banki! Aja, pa grobove teh ljudi, da vemo, da ne smemo zauživat tamkajšnjega regrata!
Naj GS hrano označijo in to je to. Naj se kupec odloči, kaj bo kupil.
Dati izbiro potek, ko že ogroziš biotsko pestrost? Ne hvala. Za vsako sorto naj posebej dokažejo, da je varna v smislu nezmožnosti kontaminacije divjih vrst/samorodnih kultur. Šele nato skok na polje in pot v izbiro na trgu ...
Hkrati sem pa zelo vesel da imamo v EU glasne kritike GSOjev. Zelo vesel. Ker brez takih lahko grejo stvari zelo hitro narobe. Zelo hitro. Kreganje z eko-naciji po forumih je se najmanj kar lahko naredim
Imaš takšne in drugačne manipulacije. Sam se moram izogibati grenivke (grejpfruta) in sem vesel, da so z metodami GMO ustvarili hibrid, ki problematičnih spojin (furanocoumarini) praktično ne vsebuje. Na drugi strani pa je to ena izmed družin spojin, ki se jih ogleduje kot kandidata za "dodajanje" pri poljščinah zato, da bi se jih insekti bolj izogibali.
Moja dilema okoli GMO je verjetno dilema marsikoga, ki se mora izogibati tej ali oni stvari. Če je bilo do nedavnega dovolj, da si vedel katerim živilom se izogibati, se to z GMO zakomplicira, saj ne veš katere proteine ali druge spojine se je rastlini potencialno dodalo, čeprav jih ta prej ni vsebovala in je hkrati zelo neverjetno, da bi jih dobila s procesom naključne mutacije, križanja in/ali selekcije.
Pri preverjanju in odobravanju prometa z GMO to postane zelo zanimivo in kočljivo vprašanje. Za dobro znane alergene, je jasno, da niso komercialno zanimivi. Za takšne pa, ki prizadanejo zelo majhne dele populacije, pa se stvari verjetno zapletejo. Vsaj predstavljam si, da se. Kako npr. uravnotežiti neozračunljiv družben strošek zastrupljanja tal in podtalnice s pesticidi z neizračunljivim družbenim stroškom dopuščanja povečanega zdravstvenega tveganja za 0,001% ali še manjši delež populacije.
Še zdaleč niso problem samo spojine, ki so de facto alergeni pri izjemno majhnem delu populacije. Ti razni, sicer želeni, dodatki so nasplošno lahko problem, ker včasih dodajo take, ki so nekje v neužitnem delu rastline in se prikradejo tako v užitne ... Sploh pa dolgoročnih raziskav, kako nekatere izmed teh spojin vplivajo na organizem ni. Jaz sem prej polinkal eno študijo, ki je dokazovala določene imunološke spremembe starejših osebkov mišk, kako to dolgoročno vpliva, pa ne vemo. To nakazuje, da vemo še premalo, da bi trdili, da je povsem varno.
Sicer, čisto po pravici povedano, imamo že nekaj časa zakon, ki to 
