Forum » Znanost in tehnologija » New Kind of Science
New Kind of Science
Thomas ::
Stephen Wolfram je izdal knjigo s tem naslovom. Kar v njej trdi je to, da se da vsa fizika predstaviti s celularnimi avtomati. Ni več podlaga klasična matematika, pač pa variante "igrice Life".
Celularni avtomat manj kompliciran od tegale posta, je temeljni in končni vzrok celega Vesolja. Vključno s tem postom.
Edward Fredkin je že prej trdil isto, vendar zadeve ni tako izdelal.
Trenutno ima zelo malo pristašev. Jest SEM eden od njih.
Wired.
Kurzweil.
Wolframov brlog.
Celularni avtomat manj kompliciran od tegale posta, je temeljni in končni vzrok celega Vesolja. Vključno s tem postom.
Edward Fredkin je že prej trdil isto, vendar zadeve ni tako izdelal.
Trenutno ima zelo malo pristašev. Jest SEM eden od njih.
Wired.
Kurzweil.
Wolframov brlog.
burekar ::
Then, as the world retired and distractions fell away, he'd enter the professionally soundproofed, wood-lined office on the top floor of his house and immerse himself in the act of remaking science.
10 let totalne predanosti znanosti. ZELO lepo.
So when people complain - and they will - that Wolfram's "new kind of science" is built not on proofs but on looking at computer readouts, he'll see their complaints as the howling of dinosaurs.
S tem bo imel dosti težeav...
Film Pi prikazuje to. Ko bo ta vzorec dosežen, potem bo absolutni vrhunec fizike zelo blizu. Hvala štromarjem za računalnike.
Eschelon ::
Ah pejna no.
Vsak končno velik determinističen proces se da predstaviti s končno mnogo celularnimi avtomati (Če je sistem homogen - in zdi se da naše vesolje je, so lahko avtomati med seboj identični.)
Če hočeš iz tega sklepati, da so ti avtomati dejansko zadaj in preklapljajo med svojimi stanji - tvoja svoboda.
Še en model. (ideja pa vsekakor ni sveža)
Vsak končno velik determinističen proces se da predstaviti s končno mnogo celularnimi avtomati (Če je sistem homogen - in zdi se da naše vesolje je, so lahko avtomati med seboj identični.)
Če hočeš iz tega sklepati, da so ti avtomati dejansko zadaj in preklapljajo med svojimi stanji - tvoja svoboda.
Še en model. (ideja pa vsekakor ni sveža)
Thomas ::
Ideja NI sveža. Zaradi nje občudujem Edwarda Fredkina že 10 let.
Veličina Wolframa pa se mi zdi v tem, da poenostavi matematiko. Kakor je s svojo Mathematica pravzaprav že storil.
Digital phyisics.
Ja, pa človeka sta celo delala skupaj.
Veličina Wolframa pa se mi zdi v tem, da poenostavi matematiko. Kakor je s svojo Mathematica pravzaprav že storil.
Digital phyisics.
Ja, pa človeka sta celo delala skupaj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Tloramus ::
Totalno sem fasciniran! Nad Wolframom, nad teorijo (ki sem jo zaradi pomankanja časa le na hitro preletel), pa tudi nad tabo (Thomas). Nisem vedel, da si tako velika riba...
Aggressor ::
Ojoj, knjiga je zunaj že en en teden, jaz pa nič ne vem... Gah, jo bo treba zaplenit, takoj ko dobim možnost. Pa bo šel denar od počitniškega dela..
Mimogrede, Thomas, kakšen je tvoj komentar na Magnetne vozle, če si jih slučajno že prebral?
Mimogrede, Thomas, kakšen je tvoj komentar na Magnetne vozle, če si jih slučajno že prebral?
Thomas ::
Zdijo se mi v temelju zgrešeni. Žal moram reči tako, pa čeprav je avtor Slovenec.
Vitalistična knjiga.
Vitalistična knjiga.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Kaj se je pravzaprav zgodilo z New Kind of Science?
Stephen Wolfram je naprej napisal programski paket Mathematica. Ta ne, da obvlada samo numerično matematiko tipa 120+240=360, kot bi kdo pričakoval, pač pa tudi simbolično procesiranje. Recimo nedoločeni integral sin(x)^cos(x) dx in podobne reči. Bolje kot večina smrtnikov. Mogoče celo bolje, kot vsak smrtnik.
Toda navsezadnje je Mathematica le v Intel assembler prevedljiva koda. Ki pa je spet naprej prevedljiva v razmeroma kratko tabelo, po kateri se bitni stringi tipa 10101010011 pretvarjajo v druge take bitne stringe.
Ampak tako čislana matematična analiza je vendarle le temelj matematičnega opisovanja narave.
Wolfram jo je pa šel prevest v eno tabelo s svojo Mathematico. Zdaj je s to knjigo samo dosledno in do konca izpeljal svojo filozofijo. Legaliziral dejansko stanje, ki se je vleklo od njegovega programa naprej. Najmanj.
Temeljno načelo je, da je v bistvu sveta enostavni computing.
Podpišem.
Stephen Wolfram je naprej napisal programski paket Mathematica. Ta ne, da obvlada samo numerično matematiko tipa 120+240=360, kot bi kdo pričakoval, pač pa tudi simbolično procesiranje. Recimo nedoločeni integral sin(x)^cos(x) dx in podobne reči. Bolje kot večina smrtnikov. Mogoče celo bolje, kot vsak smrtnik.
Toda navsezadnje je Mathematica le v Intel assembler prevedljiva koda. Ki pa je spet naprej prevedljiva v razmeroma kratko tabelo, po kateri se bitni stringi tipa 10101010011 pretvarjajo v druge take bitne stringe.
Ampak tako čislana matematična analiza je vendarle le temelj matematičnega opisovanja narave.
Wolfram jo je pa šel prevest v eno tabelo s svojo Mathematico. Zdaj je s to knjigo samo dosledno in do konca izpeljal svojo filozofijo. Legaliziral dejansko stanje, ki se je vleklo od njegovega programa naprej. Najmanj.
Temeljno načelo je, da je v bistvu sveta enostavni computing.
Podpišem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
burekar ::
V sobotni prilogi je bil preveden intervju z Wolframom iz Suddeutsche Zeitung-a.
Je kdo prebral? Zanimivo je, da se opira na "intuitivne domisleke", ampak se mu je vseeno uspelo obraniti velikim napadom skeptikov.
Je kdo prebral? Zanimivo je, da se opira na "intuitivne domisleke", ampak se mu je vseeno uspelo obraniti velikim napadom skeptikov.
Thomas ::
Tukajle se pa oba threada - tale in Evolved (hard)ware združita.
Nekateri delajo na evoluiranju takih CA, da bi modelirali vodikov atom - and beyond.
CA si in v CA se povrneš!
Nekateri delajo na evoluiranju takih CA, da bi modelirali vodikov atom - and beyond.
CA si in v CA se povrneš!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
sketch ::
Zanimive stvari. Ne vidim razloga, da bi stvar ne štimala, ampak mnenje zadržim dokler ne dobim knjigo v roke.
Nekaj, kar mi ni jasno - kako bi se taki CA manifestirali v realnem svetu?
Če gre za neke osnovne, sorazmerno enostavne matematične principe, še vedno morajo veljati za neke delce, ki se nato obnašajo na tak, CA način - kakšni bi lahko ti delci bili?
lp
s.
Nekaj, kar mi ni jasno - kako bi se taki CA manifestirali v realnem svetu?
Če gre za neke osnovne, sorazmerno enostavne matematične principe, še vedno morajo veljati za neke delce, ki se nato obnašajo na tak, CA način - kakšni bi lahko ti delci bili?
lp
s.
Adapt and overcome.
Thomas ::
Delec je samo emergent property.
Materializem je - kakor se čudno sliši - zastarela filozofija.
Že vsaj od E=mc2 - mora biti vsakomur jasno, da je trdna snov ... ne tako trdna reč sploh. Nič bolj od svetlobe naprimer. Delci snovi anihilirajo, tunelirajo ... celo interferirajo ..
Čisto doli na dnu - so pa zgleda vse le biti.
Morda samo štiri linije kode, kakor pravi Wolfram.
Kje se izvaja ta koda?
Ni nujno, da potrebuje substrat.
Materializem je - kakor se čudno sliši - zastarela filozofija.
Že vsaj od E=mc2 - mora biti vsakomur jasno, da je trdna snov ... ne tako trdna reč sploh. Nič bolj od svetlobe naprimer. Delci snovi anihilirajo, tunelirajo ... celo interferirajo ..
Čisto doli na dnu - so pa zgleda vse le biti.
Morda samo štiri linije kode, kakor pravi Wolfram.
Kje se izvaja ta koda?
Ni nujno, da potrebuje substrat.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
.:joco:. ::
Kar v bistvu pomeni, da je teoretično možno, da živimo v eni sami dimenziji, in je vse dojemanje, tri, štiri ali več dimenzionalno, okoli nas, le produkt neke "kode", "programa", ki je enodimenzionalen.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Thomas ::
True!
Za CA (celularne automate) se že dolgo ve, da vse kar lahko naredimo v nevem koliko dimenzijah, lahko tudi v eni.
CA je Turingov stroj. Ima svojo enodimenzionalno reprezentacijo.
Zraven tega, pa sploh (več) ne govorimo o premicah. Le še o daljicah.
Za CA (celularne automate) se že dolgo ve, da vse kar lahko naredimo v nevem koliko dimenzijah, lahko tudi v eni.
CA je Turingov stroj. Ima svojo enodimenzionalno reprezentacijo.
Zraven tega, pa sploh (več) ne govorimo o premicah. Le še o daljicah.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
No kako je torej s tem.
Kurzweil piše, da so tejle avtomati v nekako? nasprotju z evolucijo in biološko kompleksnostjo. Kdo ima sedaj prav?
Klik!
Kurzweil piše, da so tejle avtomati v nekako? nasprotju z evolucijo in biološko kompleksnostjo. Kdo ima sedaj prav?
Klik!
Thomas ::
Tkole bom reku. Kurzweil je skeptičen do Wolframa. Wolfram pa trdi, da ima evolucija manj maneverskega prostora, kot se je prej mislilo. Da včasih - enostavno ni izbire. To dokazuje recimo s tistimi fraktalnimi vzorci na školjkah, ki jih naredi par vrstic dolg algoritem. Po njegovem za kakšne druge "evolucijske možnosti" - enostavno ni bilo prostora. To je bolj semantično vprašanje - možno, da je opcij manj, kot se je nekdaj zdelo - nobena bistvena razlika. Wolfram ima (IMHO) globalno prav. Toda tudi njegovi rulesi - so (IMHO) morali zevoluirati. Znabiti, da je pa treba tistih nekaj sto - ali kolikor že - programskih vrstic ki naredijo ta svet - vseeno pojasniti. Z evolucijo?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
drejc ::
V tem primeru, se mi skoz bolje zdi, da je CA pogoje mogu nekdo postavit. Se niso zevoluirali...ali pac? Mislm da je 50-50 (ce ne vec) za kreacioniste v tej teoriji.
Thomas ::
Zdej, ko smo celo zadevo zreducirali na vsega kilobyte ali še manj uganke, bi pa ti (zelo antropomorfično) uvedel nekaj takorekoč neskončno kompliciranega, za "pojasnitev" tega preostanka.
Neekonomično in narobe, trdim jest!
Neekonomično in narobe, trdim jest!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Valentin ::
Sodobna znanost predvideva, da vesolje ni potrebovalo stvarnika.
Toda, če govorimo o kodi in bitih, bo marsikdo to povezal s programiranjem.
Torej, če bo ta teorija kdaj dokazana, ali bomo vedeli, da nekje tudi ne obstaja Programer ?
Toda, če govorimo o kodi in bitih, bo marsikdo to povezal s programiranjem.
Torej, če bo ta teorija kdaj dokazana, ali bomo vedeli, da nekje tudi ne obstaja Programer ?
Thomas ::
Hipoteza o Programerju, ne samo da ni potrebna, tudi nič ne razloži. Še več, podere še tisto, do takrat razloženo. Ko smo (z znanstvenim redukcionizmom) uspeli narediti že skoraj vso sliko - smo se jo odločili pobrisati, če zdaj pa zahtevamo Programerja.
I don't think so!
Edina vrata, skozi katera bi Programer lahko vstopil, so zame ta, da smo to na nek "sprevržen" način - mi sami!
I don't think so!
Edina vrata, skozi katera bi Programer lahko vstopil, so zame ta, da smo to na nek "sprevržen" način - mi sami!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Valentin ::
Strinjam se, da bi obstoj Programerja odprl nova vprašanja.
Mene samo zanima, ali Wolframova teorija pojasnjuje tudi izvor tiste 1 kb osnovne kode ?
Mene samo zanima, ali Wolframova teorija pojasnjuje tudi izvor tiste 1 kb osnovne kode ?
Thomas ::
Ne, ne pojasnjuje. Vendar bi se pojasnilo lahko našlo ... kasneje. Zaenkrat je veličina Wolframa (Fredkina) predvsem v tem, da je začel razlagati Vesolje kot informacijski proces. Fiziko kot emergent property nekega algoritma. V to smer se zdaj (ne vem, če zaradi tega) največ koplje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ja, well ... tole je zanimivo, da je dal kar na net. Čeprav je na njegovem koncu neta že marsikaj. Cela enciklopedija Erica Wisensteina. Mathworld.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Marjan ::
Thomas ::
Marjan tko downloada, da sploh ne boste pršli zraven. Vsaj do jutra ne!
Me pa zelo zanima, kakšen vpliv bo imelo tole na uveljavljanje njegovih idej!
Me pa zelo zanima, kakšen vpliv bo imelo tole na uveljavljanje njegovih idej!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Marjan ::
Ampak je zanimivo, da človek da svoje tako veliko delo brezplačno na net.
Dve možnosti:
- dobra: hoče jo izpostaviti čimvečjemu krogu ljudi in s tem kritikam
- slaba: teorija ni imela pravega odziva med znanstveniki in sedaj v borbi za njeno prebitje poizkusi še zadnjo možnost
Je pa seveda super, da so take nove in nore teorije dostopne vsem na netu!
Dve možnosti:
- dobra: hoče jo izpostaviti čimvečjemu krogu ljudi in s tem kritikam
- slaba: teorija ni imela pravega odziva med znanstveniki in sedaj v borbi za njeno prebitje poizkusi še zadnjo možnost
Je pa seveda super, da so take nove in nore teorije dostopne vsem na netu!
Thomas ::
Mešanica obojoga je. IMO.
Noče prej umret, dokler ne pokaže svojega prava, tako meni (on) zgleda.
Bo uspel? Bo po mojem. Generalno bo, v nekaterih podrobnostih ga bodo pa mrcvarili. Ampak te niso bistvene.
Samo če ima še Smolin težave, ki je 10 krat bolj "zmeren", potem je za Wolframa jasno, da ima še večje.
Ampak deep down - pa on ne more imeti narobe. Sigurno obstaja en rule, ki tole vse pojasni. Če ne še celo kar rule 110. Ki JE univerzalni računalnik. Ne preveč praktičen, je pa.
Pa ta splošna izračunljivost ... ta je za moj ukus zelo prave barve. To pomeni da vsak Turingov stroj lahko emulira vsakega drugega. Da kar ga. Zelo počasi morda, ampak vendarle.
Ne rečem da sem navdušen - ampak mi zgleda, kot zgledajo vse strele iz jasnega. Zelo očitno mi zgledajo, potem ko treščijo.
Noče prej umret, dokler ne pokaže svojega prava, tako meni (on) zgleda.
Bo uspel? Bo po mojem. Generalno bo, v nekaterih podrobnostih ga bodo pa mrcvarili. Ampak te niso bistvene.
Samo če ima še Smolin težave, ki je 10 krat bolj "zmeren", potem je za Wolframa jasno, da ima še večje.
Ampak deep down - pa on ne more imeti narobe. Sigurno obstaja en rule, ki tole vse pojasni. Če ne še celo kar rule 110. Ki JE univerzalni računalnik. Ne preveč praktičen, je pa.
Pa ta splošna izračunljivost ... ta je za moj ukus zelo prave barve. To pomeni da vsak Turingov stroj lahko emulira vsakega drugega. Da kar ga. Zelo počasi morda, ampak vendarle.
Ne rečem da sem navdušen - ampak mi zgleda, kot zgledajo vse strele iz jasnega. Zelo očitno mi zgledajo, potem ko treščijo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
dreamlost ::
sicer sem stvar res bol na hitro preletel, ampak a ni tale Wolframova teorija mal podobna Matrixu - seveda brez strojev, ki bi nas izkoriščal kot baterije (kar se mimogrede men zdi hudo čudno) in podobnih zadev....v mislih mam le idejo o tem da je vse skupi en velik kompleksen program,... razlika pa je v tem da je po Wolframovem mnenju še hudo preprost...
sicer me pa prov zanima kako bodo njegovo delo sprejeli teoretični fiziki, ki se ukvarjajo s teorijo strun, ker se mi zdi da jo ta teorija mal spodkopava s tem ko trdi da vse temelji na nekem computingu in ne na nekih objektih (strunah, branah in kaj jaz vem čemu še) Planckove velikosti...
sam mal razmišljam...
sicer me pa prov zanima kako bodo njegovo delo sprejeli teoretični fiziki, ki se ukvarjajo s teorijo strun, ker se mi zdi da jo ta teorija mal spodkopava s tem ko trdi da vse temelji na nekem computingu in ne na nekih objektih (strunah, branah in kaj jaz vem čemu še) Planckove velikosti...
sam mal razmišljam...
Thomas ::
Če se mene vpraša, strunarji so že zabluzili, long ago.
Lee Smolin (IMO the main man) je pa bliže Wolframu (Fredkinu), kot njim.
Matrix pa ne vem kakšno vlogo ima tukaj. IMO nobene, to so možgani v kozarcu, stara zgodba iz leta 1928!
Lee Smolin (IMO the main man) je pa bliže Wolframu (Fredkinu), kot njim.
Matrix pa ne vem kakšno vlogo ima tukaj. IMO nobene, to so možgani v kozarcu, stara zgodba iz leta 1928!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Tole predavanje se meni zdi še posebno ... v skladu z mojimi pogledi.
Lahko bi bilo narejeno ("HAL") že zdavnaj, če ne bi bili kot vrsta in kot posamezniki rahlo tupčkani. Kar je zelo normalno in logično, če pogledamo kako smo zevoluirali v Afriški savani in potem še v Evropskih gozdovih!
Toda tako tupčkani pa spet nismo - vsaj nekateri ne - da ne bi bili že tako daleč, kot bi se velika večina zaklela, da zagotovo nismo.
Hehe.
Lahko bi bilo narejeno ("HAL") že zdavnaj, če ne bi bili kot vrsta in kot posamezniki rahlo tupčkani. Kar je zelo normalno in logično, če pogledamo kako smo zevoluirali v Afriški savani in potem še v Evropskih gozdovih!
Toda tako tupčkani pa spet nismo - vsaj nekateri ne - da ne bi bili že tako daleč, kot bi se velika večina zaklela, da zagotovo nismo.
Hehe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Pravi, da computerji so daleč dovolj močni že danes. Torej je software problem?
Dve šivanki...
Thomas ::
Prav ima glede tega, da že Babilonci bi lahko pogruntali computing.
Če bi cel razvoj znanosti šel bolj to smer, potem bi danes že tudi imeli dovolj močne računalnike.
Smo pa blizu, da se bo to vseeno kmalu zgodilo. Brez posebne "drame A" in z mnogo "drame B".
"Drama A" je to kar večina pričakuje. Da bo dobra teorija mišljenja prišla iz kvantne fizike, da bo nekako ustoličila superiornost človeških možganov, da nam bo "dala vpogled v duhovno", da se bo pojasnila svobodna volja.
"Drama B" bo pa to, da bi že en dovolj priden Babilonec s polaganjem kamenčkov po tleh, načelno lahko rešil vsak realen problem. Da razmišljanje sledi ven iz "pravovernega Darwinizma". No če že ne pravovernega, pa radikalnega.
Da je vse preostalo le še rutina. Kot recimo gradnja piramide, potem ko vidiš, da skale se dajo polagat eno na drugo.
Če bi cel razvoj znanosti šel bolj to smer, potem bi danes že tudi imeli dovolj močne računalnike.
Smo pa blizu, da se bo to vseeno kmalu zgodilo. Brez posebne "drame A" in z mnogo "drame B".
"Drama A" je to kar večina pričakuje. Da bo dobra teorija mišljenja prišla iz kvantne fizike, da bo nekako ustoličila superiornost človeških možganov, da nam bo "dala vpogled v duhovno", da se bo pojasnila svobodna volja.
"Drama B" bo pa to, da bi že en dovolj priden Babilonec s polaganjem kamenčkov po tleh, načelno lahko rešil vsak realen problem. Da razmišljanje sledi ven iz "pravovernega Darwinizma". No če že ne pravovernega, pa radikalnega.
Da je vse preostalo le še rutina. Kot recimo gradnja piramide, potem ko vidiš, da skale se dajo polagat eno na drugo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Barakuda1 ::
A - svobodna volja je le utopija
B - svobodna volja je in na njej počivajo odločitve posameznika
A/1 - karkoli sem že/bom napisal, jaz ali kdorkoli od nas, je tako ali tako le že zdavnaj zagnan program, ki se odvija mimo in predvsem brez naše vednosti in poseganja vanj. Tudi dvomi v to so le del tega programa.
Saj res, zakaj si potem sploh izmenjujemo ta mnenja.
Hecn je tale "program", ki mu je tolk dolgčas, da se sam s sabo "pogovarja".
Tisti, ki ne vrjamejo v trditev A, takšno stanje imenujejo shizofrenija...
Hmmm, brbit so pa tudi oni sam del shizofrenega program
grem še enkrat gledat "13 nadstropje"
Me prav zanima v čem je idejna razlika
B - svobodna volja je in na njej počivajo odločitve posameznika
A/1 - karkoli sem že/bom napisal, jaz ali kdorkoli od nas, je tako ali tako le že zdavnaj zagnan program, ki se odvija mimo in predvsem brez naše vednosti in poseganja vanj. Tudi dvomi v to so le del tega programa.
Saj res, zakaj si potem sploh izmenjujemo ta mnenja.
Hecn je tale "program", ki mu je tolk dolgčas, da se sam s sabo "pogovarja".
Tisti, ki ne vrjamejo v trditev A, takšno stanje imenujejo shizofrenija...
Hmmm, brbit so pa tudi oni sam del shizofrenega program
grem še enkrat gledat "13 nadstropje"
Me prav zanima v čem je idejna razlika
Thomas ::
No, dobro se zavedam in razumem ta "problem manjka svobodne volje".
Karkoli pač kdorkoli naredi, je to posledica vseh njegovih motivov. Motivi, (ki se jih zaveda ali pa ne) določijo reakcijo na vsako situacijo, na vsak dogodek.
Nihče mimo tega izračuna ne more (in tudi noče) narediti nič. Ko se v zgoraj omenjenem poskusu "svobodno odločimo", kdaj natanko bomo skrčili iztegnjeni kazalec, instrumenti že preden se mi sprejete odločitve zavemo - jo zaznajo! Opazovalci prej vidijo našo "svobodno reakcijo", kot se je zavemo sami.
Odločitev je vedno sprejeta nekje drugje, med vsemi našimi motivi, zavest jo izve a posteriori.
V "tolažbo" lako povemo le to, da ti motivi ponavadi deluje v našem resničnem interesu. Zavremo avtomobil kar se le da, če se nenadoma pojavi ovira na cesti. Zavest nima pri tem nič. Zavest nikoli nima nič, zavest samo opazuje.
Kakorkoli gre to komu na živce in ne razume, link zgoraj je, debatira naj z avtorji teh raziskav.
Karkoli pač kdorkoli naredi, je to posledica vseh njegovih motivov. Motivi, (ki se jih zaveda ali pa ne) določijo reakcijo na vsako situacijo, na vsak dogodek.
Nihče mimo tega izračuna ne more (in tudi noče) narediti nič. Ko se v zgoraj omenjenem poskusu "svobodno odločimo", kdaj natanko bomo skrčili iztegnjeni kazalec, instrumenti že preden se mi sprejete odločitve zavemo - jo zaznajo! Opazovalci prej vidijo našo "svobodno reakcijo", kot se je zavemo sami.
Odločitev je vedno sprejeta nekje drugje, med vsemi našimi motivi, zavest jo izve a posteriori.
V "tolažbo" lako povemo le to, da ti motivi ponavadi deluje v našem resničnem interesu. Zavremo avtomobil kar se le da, če se nenadoma pojavi ovira na cesti. Zavest nima pri tem nič. Zavest nikoli nima nič, zavest samo opazuje.
Kakorkoli gre to komu na živce in ne razume, link zgoraj je, debatira naj z avtorji teh raziskav.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Tr0n ::
"Zanimive" teorije, ki so in bodo ostale "zanimive" teorije :).
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: Marjan ()
Thomas ::
> če je možna zavest brez čutenja?
Nekaj mora čutiti, vsaj tok misli, če drugega ne. Če vse odklopiš, si odklopil tudi zavest. Zavest v qualiah, je kakor odsev na površini vode. Ni qualij, ni zavesti, ni vode, ni odseva.
Ampak roke za to ne dam v ogenj. Samo IMHO.
Nekaj mora čutiti, vsaj tok misli, če drugega ne. Če vse odklopiš, si odklopil tudi zavest. Zavest v qualiah, je kakor odsev na površini vode. Ni qualij, ni zavesti, ni vode, ni odseva.
Ampak roke za to ne dam v ogenj. Samo IMHO.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Barakuda1 ::
Odločitev je vedno sprejeta nekje drugje, med vsemi našimi motivi, zavest jo izve a posteriori.
No, mislim, da tko enostavno pa to spet ni.
Odločitev ni sprejeta nekje izven in mimo nas. Sprejeta je pi nas in zaradi nas (našega hotenja, želje, motiva) Kakorkoli že pač temo rečemo.
Mešanje refleksnih in od naše zavesti (tudi hotenosti, če hočete) ločenih in izoliranih gibov in aktivnosti, s tistimi bolj zapletenimi obrasci delovanja naše zavesti, vsekakor ni na mestu.
Ni namreč moč enačiti bitja srca z razmišljanjem o tem, koliko angelčkov je lahko na konici bucike (naprimer)
Drugače povedano. Tisti gib, o katerem govori Thomas je bil seveda z instrumenti lahko zaznan, še preden se je v resnici sploh zgodil.
Pri tem pa se zamoči, da noben inbstrument (vsaj do sedaj) še ni izmeril kako je do takšne odločitve prišlo in zakaj ravno do takšne in ne kakšne drugačne.
Preden je do tega giba prišlo, je namreč lahko imel osebek na razpolago najmanj dve možnosti (skrči prst - pusti istegnjen prst)
Na njem je bilo da izbere. Ko je izbral, pa je s tem že izrazil svojo svobodno voljo.
Če gre za refleksni gib to seveda ne velja. (da ne bo nepotrebnih replik)
Double_J ::
Svobodna volja bi bila, če bi bil človek neka nedeljiva osnovna enota.
Ker se pa da zadevo razčlenjevat, pa prej ali slej pridemo do enih osnovnih pravil spodaj. Ki tečejo kot tečejo.
Ker se pa da zadevo razčlenjevat, pa prej ali slej pridemo do enih osnovnih pravil spodaj. Ki tečejo kot tečejo.
Dve šivanki...
NoUse4AName ::
Od nekega znanstvenika kot wolfram nebi clovek pricakoval, da kr poprek skace po podrocjih o katerih ocitno nima tako veliko pojma. Tole o HALu je malo mimo vdaro. Kaj te misli, da ljudje iz podrocja umetne inteligence delajo cel dan? Quake spilajo?
Double_J ::
Ja, samovšečnež.
Nobody has realy try it. In kdo bo ta heroj, ki bo zares poskusil? Najbrž misli sebe.
Nobody has realy try it. In kdo bo ta heroj, ki bo zares poskusil? Najbrž misli sebe.
Dve šivanki...
Thomas ::
> Tole o HALu je malo mimo vdaro.
Kaj točno je mimo vdaru?
Kaj počnejo znanstveniki s področja AI?
Ja on je znanstvenik s področja AI. On je svojo Mathematico izuril, da računa integrale boljš, kot vsi živi ljudje.
On je eden maloštevilnih, ki mu kaj dela. Sorry.
Kaj točno je mimo vdaru?
Kaj počnejo znanstveniki s področja AI?
Ja on je znanstvenik s področja AI. On je svojo Mathematico izuril, da računa integrale boljš, kot vsi živi ljudje.
On je eden maloštevilnih, ki mu kaj dela. Sorry.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
NoUse4AName ::
Ce ne moremo se niti naredit programa, ki dobro prevaja iz enega jezika v drugega, kako bi naj naredili HAL, ki bi naj bil veliko pametnejsi od cloveka. Torej bi mogel znati to in se vse ostalo kar so nasi mozgani zmozni.
BigWhale ::
> Svobodna volja bi bila, če bi bil človek neka nedeljiva osnovna enota.
Na kaj tocno je pa clovek razdeljen?
Na kaj tocno je pa clovek razdeljen?
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Mednarodna delavnica in okrogla miza: "Soobstoj z umetno inteligenco" (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 16057 (13749) | Timurlenk |
» | Determinizem in svobodna volja (strani: 1 2 3 4 … 10 11 12 13 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 65324 (59291) | Pyr0Beast |
» | Možganski skenerji lahko predvidevajo človeška dejanja (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 14134 (10830) | Sputnik59 |
» | Zavest, svobodna volja, determinizem (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 29921 (23468) | Matevžk |
» | Svobodna volja (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 6790 (5661) | Double_J |