Svobodna volja

Zadnje čase razmišljam o tej zadevi...

Vedno bolj se mi zdi, da smo zgolj "nemi" opazovalci in sploh nimamo vpliva na naša dejanja.
Da pravzaprav zaznamo svojo odločitev šele potem, ko je že bila sprejeta.

Samo iz tega sledi, da je zavest pravzaprav nepotrebna?
Mnenja?

Mislim, da za takoimenovano svobodno voljo, prostora ni. Vsak pač vedno izbere tisto, za kar misli, da je najbolje zanj.

Kar pa ni po mojem nič hudega. Kaj bi pa pridobili s tem, da bi včasih lahko izbrali tudi drugo najboljšo stvar med ponujenimi? Če se nam v nekem trenutku zdi, da bi bilo najbolje iti nabirat borovnice, bi nam pa svobodna volja omogočila, da se gremo pa raje frnikolat - kar nam manj diši - kakšna korist neki bi bila od nje?

Tudi mislim, da če res obstaja true quantum random, ta ne prispeva k naši svobodni volji nič.

Tudi morebitna ideterminističnost sveta ni "zdravilo" proti popolnimi determiniranosti z evolucijsko vgrajenimi interesi.

Veš kaj jaz mislim?

Da je zavest (stranski) produkt self-referencinga. Ko postaneš dovolj bister, pač padeš sam v svoj scope. (Pa "bister" ne pomeni samo inteligence, pač pa so to tudi drugi "možganski agenti".) In ko si tako samemu sebi na očeh, se distanciraš od okolja in se s tem definiraš. Narediš model sveta, v katerem si vedno nekaj posebnega.

Kadar pride do samoreferenciranja se dogajajo čudni pojavi. Naprimer paradoxi. Krečan (Epimenides) je rekel, da vsi Krečani so lažnivci in tatovi in jim ne gre verjeti niti besede. Tako tudi njemu ne, ki to pravi. Tako se je rodil paradox o lažnivcu - in kasneje še mnogi drugi.

Samonanašanje proži pač hecne pojave - in najhecnejši od vseh je zavest o samem sebi.

Zavest je logična tvorba. Niti ni to biologija, niti kemija, niti fizika. To je logika. Res smo iz finega testa, če imam(o taki) prav.

Tomi

Zavest je mem, koncept. Emergent property (of matter).

Fizika, (kemija, biologija) ... to je substrat, na katerem se izvajajo koncepti. Kot naprimer Bluetooth ali Google. Izvajata se na fiziki. Vse se izvaja na fiziki.

Ampak hieroglife moraš obravnavati simbolično, logično, če jih hočeš razumeti. Samo fizikalno preračunavanje težišč, ti pove bolj malo. Posebej, če so vklesani v veliko skalo. Ker kaj je skala in kaj je hieroglif?

Kaj so torej memi oziroma koncepti, kamor spadajo tudi vsi programi, če niso fizikalni pojav?

Razložil bom, kaj je črka "A".

To je množica, set vseh fizikalnih objektov v Vesolju, na katerih večina latinsko pisavo beročih z verjetnostjo 99% prej kot v eni sekundi prepozna "A".

Naprimer. Lahko bi definiral tudi malo drugače. Ampak ta ordinal "vseh fizikalnih objektov ki ... " - je dobra definicija mema.

Črka "B" - in vsaka abstrakcija sploh - je torej en kos fizikalnega Vesolja.

Če je bitov v Vesolju 10^120 ... potem je podmnožic Vesolja - potencialnih memov - 2^{10^120}.

Če pa lahko eno podmnožico zelo učinkovito v smislu Kolmogorova izraziš z drugo, potem sta obe reprezentaciji istega mema.





p.s.

Vpraša naj, komur ni karkoli jasno.

Dobro razumem kaj praviš Maria. Sploh ni neumno.

Pripomnil bi le to, da moji Winsi niso kaj posebno navezani na ravno tale PC. Lahko bi jih postrgal in nesel na tistegale 2 metra proč. Njegove winse pa sem. Mata oba disketno enoto.

Pri ljudeh je taka operacija - zamenjava teles - še nekoliko težja. Ampak čisto noben naravni zakon ji ne nasprotuje.

Kakor je rekel že nekdo pred mano ... lahko bi naredili computing device iz praznih konzerv piva in popolnoma emulirali katerokoli drugo Turingovo mašino.

Tudi tisto, ki poganja mojo/tvojo zavest.

Neznosna lahkost transferja biti! Seveda pa ne s čarovnijami Yogijev, ampak lepo po (dolgočasnih?) pravilih, ki jih narekuje znanstven pogled na svet.

Težko. Mogoče pri nekaterih (psih in šimpanzih?). (Lahko pa da se motim.)

Je pa tisti poskus z ogledalom zgovoren. Šimpanz edini prepozna madež narisan na njegovo čelo med spanjem.

Niti šimpanzu pa ne kapne, da ima flikco prilepljeno na lase, četudi gleda video posnetek sebe, kako mu jo naštimujejo med spanjem gor. Nima abstrakcije sebe.

Človeškim otrokom je to zelo hitro jasno.

Rekurzija, ki jo zahteva zavest, enostavno ni vgrajena v druge, kot v človeške možgane. To potrjuje celo medicina, da imamo ene posebne "empatične" nevrone, ki jih pri drugih vrstah ni videti.

Seveda imajo živali razum in svobodno voljo. Tam od hobotnic naprej. Seveda na zelo zelo primitivnem nivoju.

Ampak kakor jaz razumem razum je to samo branje iz enega ali drugega spomina.
Ko te v prvem razredu naučijo kakšna zgleda črka A si jo zapomniš. Najprej v kratkoročen spomin, potem v dolgoročen spomin. Vse kar se veliiiiikokrat ponavlja pa se nekako vtisne v podzavest, na katero nimamo več takega vpliva, le ona ima še vpliv na nas. Tako recimo, ko se učiš vozit avto, moraš na začetku vedno mislit, da boš pritisnil sklopko, preden prestaviš. Po nekem času lahko že pozabiš da je sklopka sploh tam. Vse kar delamo, se odločamo, razmišljamo nekako temelji na omenjenih treh spominih. Pri katerem ima zadnji (podzavest) največjo težo in se nam gradi celo življenje.

Naredite en poskus. Zaglejte se v eno črko in jo poskušajte NE prebrati. Imposible. Ker je že tako globoko v podzavesti.

Thomas ocitno nisem bila dovolj precizna.

Moja dilema je naslednja (mislim, da sem to nekoc ze govorila)

Ali je poleg mema se kaj, kar povzroci ali iz cesar izvira obstoj zavesti pri bitjih kot je clovek ali ne?

Ker ni dilema ali lahko en OS prestavis z enega racunalnika na drugega, ampak ali je fizicna oblika (kar pri vseh nam znanih bitjih to je) programa, mema (pri cloveku DNK - zaporedje baz) dovolj za zavest ali ne. Ker ce je to dovolj, potem ima gotovo vse zavest, razlika je samo v nivoju te zavesti.

Ce pa tega ne trdimo za npr. drevo ali reko (npr. njen memo je zapisan v lastnosti vode in odnosu molekul vode med seboj in bregom, itd), kaj je potem tisto pri cloveku, da takso nam znano stanje zavesti definira (sam tudi navajas primer z opico in ogledalom kot primer preveritve).
Gre samo za bolj kompliciran sistem, ki nujno vodi k taksnemu stanju?

Ce je tako, potem bomo brez problema lahko dolocili mejo (v dejanskih podrobnostih) te zahtevnosti sistemov nad katero bo sistem imel zavest cloveku znano in pod katero bo imel sistem zavest npr. na nivoju opic. Ce bi (ko bomo, ce ta hipoteza drzi) to znali dolociti, bi imeli idelen model za globlje razumevanje bitij drugih vrst.
Lahko pa bi tudi ekstapolirali model na zavest Boga

To pa bi bilo nekaj, a ne?

Maria

Maria


> Ali je poleg mema se kaj, kar povzroci ali iz cesar izvira obstoj zavesti pri bitjih kot je clovek ali ne?

Ne. Samo mem mora imeti substrat, da se na njem izvaja. Najbrž človeške možgane ali več. Je pa to kot OS. Oziroma bolj kot compiler, ki compilira tudi sebe.

> (pri cloveku DNK - zaporedje baz) dovolj za zavest ali ne.

Ni dovolj. Tako kot sam blueprint za PCa ni dovolj. Mi svoj OS (z)gradimo na osnovi hard wired zadev, ki pa so iz DNA. Ampak potem ta OS zelo naraste in kmalu vsebuje več, kot vsa DNA, kar jo imamo. Več kot 135 MB torej.

Kmalu, še predno OS normalno deluje, pride do tistega "compilerja, ki compilira tudi samega sebe". To je pa zavest.

Možno je, da se vzpostavlja šele nekaj tisoč let. Odkar je kutura - memplex - dovolj zapletena. Možno je, da se ne zgodi pri vseh še danes. Možno.

Nekateri - zanimivo - zgleda niti ne vedo, kaj se pogovarjajo drugi, ko se pogovarjajo o zavesti.

Špekulativno, a možno.


> kaj je potem tisto pri cloveku, da takso nam znano stanje zavesti definira (sam tudi navajas primer z opico in ogledalom kot primer preveritve). Gre samo za bolj kompliciran sistem, ki nujno vodi k taksnemu stanju?

Naj bi šlo za nekakšno empatijo. Simulacijo drugega v sebi in za predvidevanje njegovih reakcij. Zato pa je potreben rekurzivni loop, ki ga človeški možgani začuda edini zmožni.

To manj špekulativno.

> Lahko pa bi tudi ekstapolirali model na zavest Boga

> To pa bi bilo nekaj, a ne?

Bog? Še eden od sentientov pač. Ne verjamem da je, sicer. Ampak če že - potem se bo odrekel svojim dosedanjim privilegijem.

Se ena misel.

Mogoce pa je bistvo zivljenja (zavesti) v tem da sta mem in substrat nelocljivo povezana. Torej da je mem substrat in substrat mem.

Ker pri racunalniskem programu (v ozjem smislu besede - skripta) tega ni. Informacija o dogajanju (mem) pac je - enkrat na papirju, drugic v glavi, tretjic v datoteki orodja za zapis programa (na najnizjem nivoju magnetni zapis na trdem disku) in je za enolicnost in enakost le ta neodvisna od nosilca. Pri cloveku pa je informacija tudi hkrati sam nosilec in substrat, ce le tega spremenimo, npr namesto C (skupka atomov) je G, je tudi informacija (mem in posledicno vse ostalo) druga.

Maria

> Mogoce pa je bistvo zivljenja (zavesti) v tem da sta mem in substrat nelocljivo povezana.

Substrat se zelo hitro menja pri živem človeku. V enem letu zamenjaš praktično vse atome telesa. Tudi tiste iz središča nevronov. Ti pa še opzaiš ne tega, če ravno ne delaš poskusa z radioaktivnim obarvanjem posameznih atomov.

Tudi je doseg misli do svojega substrata sila neobvezen in vezan samo na moderno znanost.

Neposredno zavest res ne ve kje teče. Na možganih ali na emulaciji možgan z beer can computerjem v velikosti planeta.

Zelo podobno, kot compiler težko ugotovi, da so atomi v procesorju in kateri.

Vsak Watt moči spremlja informacijski tok okrog 10²⁰ bit (write/erase operacij) na sekundo .

Iz Sonca lije fanatstičnih 10⁵⁰ bitov na sekundo.

Ampak to je povsem nepovezana, nekoherentna data.

Človeško telo obratuje pri kakšnih 10²² bit ops - nekoherentne date. Medtem ko njegovi možgani tudi proizvajajo preko 10²¹ bitov na sekundo dekoherentne date in pa 10¹⁴ koherentne.

Tista slaba desetinka milijoninke so misli. Izkoristek je vidimo energetsko piškav, ampak koherenca pa prekaša vse zvezde v galaksiji skupaj.

Zato pravzaprav animizem - učenje da ima kamen dušo - ne zdrži.

10¹⁴ bitov koherentne date na sekundo moraš zgleda imeti.

Avto (novi Citroen) je ima morda 10² bitov na sekundo. Pa nič je ne metaprocesira. Po drugi strani pa Citroen prizvaja 10²⁵ bitov na sekundo dekoherentne (random) date.

Takoimenovane entropije.



Komur tole sede ...

Komur pa ne - mu pač ne.

Ta se mora slepo odločiti, kdo ima bolj prav. Maria ali moja malenkost.

Maria

Česa vsega nisi napisala ...

Jest pa pravim samo to, da velika večina Turingovih mašin ki jih vidiš v naravi, je trivialnih.

Pa dajem en dober edu link.

Brilliant, Maria - quite brilliant!

Vsaj kar se tvojega razumevanja koherence podatkov tiče.

Namreč praviš - kako morem trditi, da je vreme povsem predvidljivo (oziroma zelo predvidljivo) tudi na daljši rok - po drugi strani pa pravim da sproti pozablja!

Bom razložil!

Vremenskih napovedi za Slovenijo je recimo 256 možnih. Taka razdelitev je gotovo bolj natančna, kakor jo dobimo trenutno od MOPS & SLO1.

Vremensko napoved za Slovenijo lahko torej sporočimo z enim bytom ali osmimi biti.

Informacijski tok, ki v tem času steče po vsem vremenskem dogajanju pa je reda velikosti 10^{cca 35} bitov.

Koliko date se je torej ohranilo, ko je vremenska Turingova mašina tekla 24 ur?

1 byte?

Ne, vseh 10^{cca 35} bitov. Toda sama ta mašina ne zna prebrati niti tega byta ven. Ta en byte pa zna prebrati celi cluster mašin s simulatorjem vremena, ki teče na MOPS. Kjerže.

Torej - ena paralelna Turingova mašina. Netrivialna in visoko koherentna. (Ki pa tudi tačas dela entropijo kar v pentiljonih bitov).

Za samo vremensko mašino, pa je njeno lastno stanje popolna neznanka. Nikoli se oblaki na nebu ne oblikujejo v napis "JUTRI BO DEŽEVALO". Pa tudi če se že, drugi oblaki (Turingove mašine) tega ne znajo prebrati in upoštevati.

Cluster ljudi, PCov, termometrov in podobnega - pa to le prebere. Ker baratajo s koherentno dato. Ki je sicer zanemarljiva v primerjavi s stransko, nekoherentno - a vendarle.

Tkole bomo rekli. 100 Wattni procesor pri obdelavi 10¹⁰ bitov koherentne na sekundo, povzroča še 10²² bps random data stream.

Iz katerega lahko vleče nazaj le kakšen byte na sekundo. Temperaturo proca. Zanemarljivo. Amapak Gigabyte koherentne date, ki jo sam lahko bere, pa le obdeluje.

Vremenska mašina niti toliko.

Ja? Razumete razliko med zdaj med organiziranimi in kaotičnimi sistemi. Prvi lahko berejo svoje rezultate, drugi ne.

SAMO to.

Še to.

Namreč praviš - kako morem trditi, da je vreme povsem predvidljivo (oziroma zelo predvidljivo) tudi na daljši rok - po drugi strani pa pravim da sproti pozablja!

Ne polemiziram o predvidljivosti, zagotovo pa o pozabljanju. Če je vsak trenutek nekega pojava hkrati tudi njegov spomin, kako lahko rečeš, da pozablja. Časovna enota je tu spet nerelevantna. Pa tudi ne vidim dokaza, da je neko stanje pozabilo svoje predstanje.

V bistvu tu govorimo o zavesti, ki kot si že zgoraj ugotovil ni fizkalno opisana. Torej smo v stanju, ko še ne vemo kje smo. Kot mnogokrat v zgodovini je tu prav tako mogoče, da so vzorci in orodja, ki jih uporabljamo za razlago nepojasnjenih (nerazloženih - čeprav je ta izraz tudi čuden) pojavov nezadostni ali zavajajoči za pravi pogled. In menim, da je dobro, nekaj ne zagovarjati z aksiomi, ampak odpirati čimveč rešitev, ki dajejo tudi različne perspektive. Saj to je smisel iskanja.

Ali pa se motim in obstaja fizikalni zakon za opis zavesti? Kakšen ansambelski ustroj?

Maria

A se je kdo zamislil in se vprašal, kaj je mislil Einstein s svetlobnim stožcem in zakaj je tako dobro, da ta zadevščina obstaja?

> Atomi se gibljejo determinirano, ne glede na naše želje in motive.

Hm, Torej so tudi naše želje in motivi posledica atomov.

Jaz sem tudi prepričan v determinizem. Ampak da se odločiš, da boš spal celi dan (ne boš šel na izpit, se boš ubil...), ko bi se moral učit, in ob tem uporabil izgovor, da je že vse določeno, je pa vseeno malo neumno.

Bistvo kaj hočem povedat je:
Lahko verjameš v determinizem, ne smeš ga pa izvajat

Torej praviš, da je to tako kot, če bi gledal film.
Zgolj opazuješ lahko, na potek dogajanja pa nimaš vpliva.
To-je precej srhljiva reč, če mene vprašate.

Pa sem si vedno mislil, kok so računalniške igrce fajn, ker vlečemo lastne poteze za razliko od filmov

Zavest ni ukazovalec. Samo spremlja (ne)prijetnost posameznih (mentalnih) stanj in njihovo pretakanje iz enega v drugo.

Nekaj ugovorov:

1. Zakaj bi sploh občutili prijetna ter neprijetna stanja?
Namreč čisto vseeno je kak občutek imamo, kajne?
Naš osebni občutek je irelevanten.
Tudi brez občutka bolečine, bi se jezik lahko refleksno umaknil od vrele juhe.
Torej sledi, da občutek bolečine ne pripomore nič, k našim odzivom.
Občutek bolečine je zgolj posledica pozicij atomov, na katerih gibanje imamo enak vpliv ali čutimo bolečino ali je ne.

2. Zakaj bi zavest spremljala ta mentalna stanja?
Namreč, saj so te kalkulacije že same po sebi dovolj za izvajanje potrebnih stvari.
Prav nobene evolucijske koristi ni, da so opazovane.

Teorija o zavesti kot memu je sigurno zanimiva, ampak vanjo dvomim iz dveh razlogov.

1. Če je zavest mem, zakaj trdiš, da imamo vsi enako zavest? Sicer v redu ideja in tudi zelo možna pomoje, le da imam jst za to drugačno utemeljitev kot to, da je zavest mem. Vsi smo ob rojstvu podvrženi dokaj različnim vplivom okolja in v vsakem se ustvari različna memska koalicija – zakaj bi potem imeli vsi enako zavest? Je pa seveda možno, da za vzpostavitev zavesti zadostuje zgolj delček vse absorbirane date (da se tistih par - identičnih pri vsakem posamezniku - rekurzivnih funkcij, potrebnih za zavest, zapiše v možgane že pri dokaj simple interakcijah s soljudmi). Ravno zato, ker v primeru, da je zavest le sklop identičnih memov pri vsakem posamezniku, je pomoje nujno, da je ta sklop zanemarljiv v primerjavi s celotnim inputom. Zaradi tako majhne količine date, iz katere naj bi bila zavest, pa pomoje lahko isto vlogo kot tistih par funkcij prevzame tudi sama sestava človeške nevronske mreže (točka 4).
2. V bistvu kakšnega drugega argumenta ni za obstoj različnih zavesti kot to, da se ena zavest razlikuje od druge le po tem, da druga druge ne moreta zaznati, četudi gre za popolnoma enak sklop memov. Oziroma zakaj sem jaz ravno jaz in ne kdo drug (vsi), če pa imava(mo) isto zavest? Morda celo sem, ampak je to pravzaprav irelevantno. Ravno zato se mi zdi teorija o prenašanju zavesti neizvedljiva. Transhumanisti imate seveda velik motiv dokazati, da je zavest popolnoma prenosljiv mem zaradi izvedljivosti uploada. V kaj se pa znanost lahko izrodi, če so posredi ideološki razlogi, pa vsi vemo. Mislim, da bo edini možen način postopno preoblikovanje celic z nanoroboti. O smislu pojava zavesti pa je čisto brezpredmetno razglabljati, ker potem lahko razglabljamo še o smislu vesolja, o smislu naravnih zakonov, zakaj so “nepremagljivi”… Vse to pač je, kej več se pa nima smisla ubadati s smislom . Oziroma – s smislom vsega (tudi zavesti) se ubadamo zaradi nje same. Je pa vprašanje, kaj nas privede do razmišljanja o smislu vsega (v filozofskem ali znanstvenem smislu pojasnjevanja vsega in s tem omejevanja paradoksov) – nezadovoljstvo s svetom ali zavest sama po sebi?

Mam pa še dve svoji teoriji o zavesti. Eno bolj ZF, s katero bi nekako skušal povezati znanstven SL4 pogled na svet z religioznim, in pa drugo, ki je bolj v skladu z dosedanjimi razlagami znanstvenega mainstreama in se mi zdi tudi bolj verjetna.

3. Kaj če se zavest nahaja nekje v vesolju v kakršnikoli obliki pač že, in je z nami osebki povezana preko kvantnih povezav? Enosmerna kvantna komunikacija od osebkov do zavesti bi bila čisto dovolj. Tudi o E.T. lifu obstajajo v znastvenih krogih zelo različni pogledi, zakaj torej ne bi bilo možno, da se je nekje v vesolju izoblikovala zavest? O kvantni fiziki sicer nimam pojma, toda če bi bila PUSI zmožna nadzorovati zanjo škodljive misli Zemljanov s quantum entaglementom, potem je nemara možen tudi na precej večje razdalje? Povezanost z religioznimi pogledi na svet pa se mi zdi pri tej teoriji očitna.

4. Da se zavedamo zaradi samega sestava nevronske mreže, pri čemer je zavest nastopila nekje na stopnji zarodka, ko so se povezave izoblikovale kakor je značilno samo za človeka. Pri tem je narava informacij, ki jih zarodek procesira, nepomembna, pomembno je le, da se procesirajo. Edini razlog, ki mi pove, da sem imel pri na primer štirih letih zavest, je, da se spominjam določenih dogodkov. Pomoje imamo zavest že prej, le da dolgoročni spomin še ni razvit. Tisto, da pa menjavamo atome - že res, ampak jih postopoma. Sestava možgan ostaja skoraj nespremenjena. Ej ti ogljikov atom, ti si pa ful boljši kot un tadrug takisto ogljikov atom, dejma se zamenjat!

Tele domneve o determiniranosti in usodi za vsakega posameznika so zelo v skladu s prepričanji satanistov. Sam v vednost. Drugače pa jst verjamem, da ni nič določeno, dokler ni stvar že mimo , torej da je quantum random.

Razumem, kaj praviš ja...

Torej, lahko človeka tako spremenimo, da ne bo čisto ničesar čutil pa bo vseeno enako funkcioniral.
Nobenega feedbacka ni, praviš. Da, bi čutenje povratno vplivalo namreč.

Namreč, signal za bolečino je lahko zgolj singal, ne da bi ga oseba čutila.
"Zavest" ima lahko pregled nad vsemi preračunavanji, ne da bi jo čutili.

Če imajo te zadeve same sebe za argument preračunavanj, še ne pomeni, da bi zato mi morali nekaj čutiti.

Po tvoji logiki ni nobene direktne koristi v boju za obstanek to, da čutimo.
Jaz se nebi prenaglil in dajal tako kategoričnih trditev.

Hja ... sem premišljal ja - ampak ostajam kar pri dosedanjem stališču.

Zvest JE by product, efekt. Podobno kot odsev v šipi (ali v očesu!).

Zakaj tako mislim?

Ker če bi bila zavest faktor v evoluciji, se ji ne bi nič evolucijsko splačalo delati "po svoje".

Bom šel še dlje s to primerjavo z odsevom in rekel:

Zavest je odsev (nas samih), ki ga zagledamo nekje v mislih.

To da "nič ne obstaja" - je samoporevara, ki ne deluje prav dobro. Le poskusi jo pri zobozdravniku!

Ampak nisem te razumel - misliš (tudi) TI, da je "samo ena zavest"?

Valentin



:)

well john, i see you are at it again, playing the devils advocate, and always so bloody.
well, i think you could "take a slice from your liver and replacing with it with some 'transmission' functional layer of artificial tissue" without dying. of course if it has any 'functional' layer, that would be its 'internal' functional layer. and that function would be to take the crap out of your system. hay! maybe we could make an artificial, virtual liver to take johns crap out of this message board! his posts will die quickly enough, nothing more certain is guaranteed.



Tako kot ti, je govoril John. Trudil se je. Mi nasprotoval s "tvojimi" argumenti. Ampak ... tale SL4 folk so neusmiljeni. Mislijo - Thomas is too soft .. pol pa posežejo vmes s takimi.

Tudi jaz menim, da človeški možgani niso nič drugega, kot računalnik. Praktično vsebuje vsaka živa celica računalnik, sicer organizem ne bi deloval. Bolj kot je računalnik zahteven več programja potrebuje za uspešno delovanje.

Zavest si jaz predstavljam kot skupek programov morda neke vrste OS, ki kontrolira procese. Tako kot pri vsakem dovolj zapletenem programu pride slej ko prej do napak zato je potrebno po določenem času računalnik rebootat in znova naložiti OS. Čiščenje podatkov in vzpostavitev sistema traja lahko tudi več ur (koliko časa pa vi spite?).

Mene bolj predvsem zanima programiranje in me zanima ali ste slišali za NLP (Neuro Linguistic Programing=programiranje ljudi)?