New Kind of Science

Then, as the world retired and distractions fell away, he'd enter the professionally soundproofed, wood-lined office on the top floor of his house and immerse himself in the act of remaking science.

10 let totalne predanosti znanosti. ZELO lepo.

So when people complain - and they will - that Wolfram's "new kind of science" is built not on proofs but on looking at computer readouts, he'll see their complaints as the howling of dinosaurs

.
S tem bo imel dosti težeav...

Film Pi prikazuje to. Ko bo ta vzorec dosežen, potem bo absolutni vrhunec fizike zelo blizu. Hvala štromarjem za računalnike.

Ideja NI sveža. Zaradi nje občudujem Edwarda Fredkina že 10 let.

Veličina Wolframa pa se mi zdi v tem, da poenostavi matematiko. Kakor je s svojo Mathematica pravzaprav že storil.

Digital phyisics.

Ja, pa človeka sta celo delala skupaj.

Ojoj, knjiga je zunaj že en en teden, jaz pa nič ne vem... Gah, jo bo treba zaplenit, takoj ko dobim možnost. Pa bo šel denar od počitniškega dela..

Mimogrede, Thomas, kakšen je tvoj komentar na Magnetne vozle, če si jih slučajno že prebral?

Kaj se je pravzaprav zgodilo z New Kind of Science?

Stephen Wolfram je naprej napisal programski paket Mathematica. Ta ne, da obvlada samo numerično matematiko tipa 120+240=360, kot bi kdo pričakoval, pač pa tudi simbolično procesiranje. Recimo nedoločeni integral sin(x)^cos(x) dx in podobne reči. Bolje kot večina smrtnikov. Mogoče celo bolje, kot vsak smrtnik.



Toda navsezadnje je Mathematica le v Intel assembler prevedljiva koda. Ki pa je spet naprej prevedljiva v razmeroma kratko tabelo, po kateri se bitni stringi tipa 10101010011 pretvarjajo v druge take bitne stringe.

Ampak tako čislana matematična analiza je vendarle le temelj matematičnega opisovanja narave.

Wolfram jo je pa šel prevest v eno tabelo s svojo Mathematico. Zdaj je s to knjigo samo dosledno in do konca izpeljal svojo filozofijo. Legaliziral dejansko stanje, ki se je vleklo od njegovega programa naprej. Najmanj.

Temeljno načelo je, da je v bistvu sveta enostavni computing.

Podpišem.

Tukajle se pa oba threada - tale in Evolved (hard)ware združita.

Nekateri delajo na evoluiranju takih CA, da bi modelirali vodikov atom - and beyond.

CA si in v CA se povrneš!

Delec je samo emergent property.

Materializem je - kakor se čudno sliši - zastarela filozofija.

Že vsaj od E=mc² - mora biti vsakomur jasno, da je trdna snov ... ne tako trdna reč sploh. Nič bolj od svetlobe naprimer. Delci snovi anihilirajo, tunelirajo ... celo interferirajo ..

Čisto doli na dnu - so pa zgleda vse le biti.

Morda samo štiri linije kode, kakor pravi Wolfram.

Kje se izvaja ta koda?

Ni nujno, da potrebuje substrat.

True!

Za CA (celularne automate) se že dolgo ve, da vse kar lahko naredimo v nevem koliko dimenzijah, lahko tudi v eni.

CA je Turingov stroj. Ima svojo enodimenzionalno reprezentacijo.

Zraven tega, pa sploh (več) ne govorimo o premicah. Le še o daljicah.

Mi lahko kdo priporoci knjigarno kjer se knjiga dobi. Cena?

10x

Tkole bom reku. Kurzweil je skeptičen do Wolframa. Wolfram pa trdi, da ima evolucija manj maneverskega prostora, kot se je prej mislilo. Da včasih - enostavno ni izbire. To dokazuje recimo s tistimi fraktalnimi vzorci na školjkah, ki jih naredi par vrstic dolg algoritem. Po njegovem za kakšne druge "evolucijske možnosti" - enostavno ni bilo prostora. To je bolj semantično vprašanje - možno, da je opcij manj, kot se je nekdaj zdelo - nobena bistvena razlika. Wolfram ima (IMHO) globalno prav. Toda tudi njegovi rulesi - so (IMHO) morali zevoluirati. Znabiti, da je pa treba tistih nekaj sto - ali kolikor že - programskih vrstic ki naredijo ta svet - vseeno pojasniti. Z evolucijo?

Zdej, ko smo celo zadevo zreducirali na vsega kilobyte ali še manj uganke, bi pa ti (zelo antropomorfično) uvedel nekaj takorekoč neskončno kompliciranega, za "pojasnitev" tega preostanka.

Neekonomično in narobe, trdim jest!

Hipoteza o Programerju, ne samo da ni potrebna, tudi nič ne razloži. Še več, podere še tisto, do takrat razloženo. Ko smo (z znanstvenim redukcionizmom) uspeli narediti že skoraj vso sliko - smo se jo odločili pobrisati, če zdaj pa zahtevamo Programerja.

I don't think so!

Edina vrata, skozi katera bi Programer lahko vstopil, so zame ta, da smo to na nek "sprevržen" način - mi sami!

Ne, ne pojasnjuje. Vendar bi se pojasnilo lahko našlo ... kasneje. Zaenkrat je veličina Wolframa (Fredkina) predvsem v tem, da je začel razlagati Vesolje kot informacijski proces. Fiziko kot emergent property nekega algoritma. V to smer se zdaj (ne vem, če zaradi tega) največ koplje.

Pa res! Sem pa ravno učeri gledal in še ni bilo...

Link: http://www.wolframscience.com/nksonline/

Ehehe Thomas , res pa listam čez knjigo. Preveč obsežna... bi izvlečke rabu

Mešanica obojoga je. IMO.

Noče prej umret, dokler ne pokaže svojega prava, tako meni (on) zgleda.

Bo uspel? Bo po mojem. Generalno bo, v nekaterih podrobnostih ga bodo pa mrcvarili. Ampak te niso bistvene.

Samo če ima še Smolin težave, ki je 10 krat bolj "zmeren", potem je za Wolframa jasno, da ima še večje.

Ampak deep down - pa on ne more imeti narobe. Sigurno obstaja en rule, ki tole vse pojasni. Če ne še celo kar rule 110. Ki JE univerzalni računalnik. Ne preveč praktičen, je pa.

Pa ta splošna izračunljivost ... ta je za moj ukus zelo prave barve. To pomeni da vsak Turingov stroj lahko emulira vsakega drugega. Da kar ga. Zelo počasi morda, ampak vendarle.

Ne rečem da sem navdušen - ampak mi zgleda, kot zgledajo vse strele iz jasnega. Zelo očitno mi zgledajo, potem ko treščijo.

Če se mene vpraša, strunarji so že zabluzili, long ago.

Lee Smolin (IMO the main man) je pa bliže Wolframu (Fredkinu), kot njim.

Matrix pa ne vem kakšno vlogo ima tukaj. IMO nobene, to so možgani v kozarcu, stara zgodba iz leta 1928!

Tole predavanje se meni zdi še posebno ... v skladu z mojimi pogledi.

Lahko bi bilo narejeno ("HAL") že zdavnaj, če ne bi bili kot vrsta in kot posamezniki rahlo tupčkani. Kar je zelo normalno in logično, če pogledamo kako smo zevoluirali v Afriški savani in potem še v Evropskih gozdovih!

Toda tako tupčkani pa spet nismo - vsaj nekateri ne - da ne bi bili že tako daleč, kot bi se velika večina zaklela, da zagotovo nismo.

Hehe.

ahh kje...

A - svobodna volja je le utopija

B - svobodna volja je in na njej počivajo odločitve posameznika


A/1 - karkoli sem že/bom napisal, jaz ali kdorkoli od nas, je tako ali tako le že zdavnaj zagnan program, ki se odvija mimo in predvsem brez naše vednosti in poseganja vanj. Tudi dvomi v to so le del tega programa.


Saj res, zakaj si potem sploh izmenjujemo ta mnenja.
Hecn je tale "program", ki mu je tolk dolgčas, da se sam s sabo "pogovarja".


Tisti, ki ne vrjamejo v trditev A, takšno stanje imenujejo shizofrenija...

Hmmm, brbit so pa tudi oni sam del shizofrenega program


grem še enkrat gledat "13 nadstropje"
Me prav zanima v čem je idejna razlika

Please!

"Zanimive" teorije, ki so in bodo ostale "zanimive" teorije :).

Odločitev je vedno sprejeta nekje drugje, med vsemi našimi motivi, zavest jo izve a posteriori.

No, mislim, da tko enostavno pa to spet ni.
Odločitev ni sprejeta nekje izven in mimo nas. Sprejeta je pi nas in zaradi nas (našega hotenja, želje, motiva) Kakorkoli že pač temo rečemo.

Mešanje refleksnih in od naše zavesti (tudi hotenosti, če hočete) ločenih in izoliranih gibov in aktivnosti, s tistimi bolj zapletenimi obrasci delovanja naše zavesti, vsekakor ni na mestu.

Ni namreč moč enačiti bitja srca z razmišljanjem o tem, koliko angelčkov je lahko na konici bucike (naprimer)

Drugače povedano. Tisti gib, o katerem govori Thomas je bil seveda z instrumenti lahko zaznan, še preden se je v resnici sploh zgodil.
Pri tem pa se zamoči, da noben inbstrument (vsaj do sedaj) še ni izmeril kako je do takšne odločitve prišlo in zakaj ravno do takšne in ne kakšne drugačne.

Preden je do tega giba prišlo, je namreč lahko imel osebek na razpolago najmanj dve možnosti (skrči prst - pusti istegnjen prst)

Na njem je bilo da izbere. Ko je izbral, pa je s tem že izrazil svojo svobodno voljo.

Če gre za refleksni gib to seveda ne velja. (da ne bo nepotrebnih replik)

Od nekega znanstvenika kot wolfram nebi clovek pricakoval, da kr poprek skace po podrocjih o katerih ocitno nima tako veliko pojma. Tole o HALu je malo mimo vdaro. Kaj te misli, da ljudje iz podrocja umetne inteligence delajo cel dan? Quake spilajo?

> Tole o HALu je malo mimo vdaro.

Kaj točno je mimo vdaru?

Kaj počnejo znanstveniki s področja AI?

Ja on je znanstvenik s področja AI. On je svojo Mathematico izuril, da računa integrale boljš, kot vsi živi ljudje.

On je eden maloštevilnih, ki mu kaj dela. Sorry.

> Svobodna volja bi bila, če bi bil človek neka nedeljiva osnovna enota.

Na kaj tocno je pa clovek razdeljen?