» »

Novice iz varovanja avtorskih pravic in patentov

Slashdot - Apple in Kodak

Apple je na sodišče vložil zahtevo za tožbo proti Kodaku, ki je šel v stečaj. Kodak je skozi leta nabral zajeten kupček patentov, okrog 1000, lani pa je sprožil patentni spor zoper mobilnina giganta Appleu in Research in motionu, ta pa sta (kot je pri patentih žal že v navadi) vrnila z nasprotnimi tožbami, kasneje pa sta bili obe tožbi zavrnjeni. Kak mesec nazaj je Kodak vložil novo tožbo zoper Applea, ta pa sedaj prepričuje sodišče, da naj tožbe zaradi bankrota ne obravnava in da naj dovoli Appleu, da se "brani" z naknadno vložitvijo povračilne tožbe zoper bankrotirano družbo. Za vsak slučaj.

Monsanto

Tristo tisoč organskih pridelovalcev poljedelskih pridelkov se sliši kot kletvica, in prav to za Monsanto tudi je. Pridelovalci so namreč v ZDA vložili skupinsko tožbo zoper proizvajalca genetsko spremenjenih semen, ki je našel novo tržno nišo. S patenti namreč izsiljuje male kmete, ti pa nimajo dostopa do pravnih sredstev (beri: vreč denarja za patentne pravnike), da bi se proti Monsantu pomerili na sodišču, zato so bili primorani namesto plačila odškodnine prepustiti kmetije Monsantu, ki je na račun tega močno povečal dobiček.

Metoda, ki jo uporablja Monsanto, je takšna, da se kmetovalci pogodbeno obvežejo, da semen ne bojo shranjevali za naslednje leto, ampak jih bodo ponovno kupili pri Monsantu. Tak način pridelave precej odstopa od tradicionalne metode, kjer kmetovalci s pomočjo uporabe dela pridelka vzdržujejo posevek. Prihaja do zmede: nekateri kmetovalci niti ne razumejo, da bi morali pridelek, ki so ga pridelali, zavreči in kupiti nova semena, drugi določbe zavestno ignorirajo, semena hranijo in ponovno uporabijo, tretji pa teh genetsko spremenjenih semen sploh nočejo, a so se na njihovih njivah pojavila zaradi naravnih metod opraševanja: z vetrom oz. žuželkami. Vse pa rade volje obišče semenska policija in če laboratorijska analiza potrdi (s prostim očesom seme ne izgleda nič drugače), da semena vsebujejo patentirane gene, lahko pridelovalci pričakujejo resne probleme.

Če so bili nekateri mnenja, da je viralna licenca GNU GPL zlobna, ta za prenos potrebuje vsaj programerja. Licenca Monsanta za prenos potrebuje zgolj veter.

Zynga in Vostu

Podjetje Zynga, ki ga mnogi poznajo predvsem po Facebook igri Farmville, se je po tožbi zaradi kršenja avtorskih pravic zoper brazilsko podjetje Vostu, sicer tudi izdelovalca iger, z njim poravnalo. Vostu, ki je pred tožbo zaposloval okrog 600 ljudi, je bil zaradi poravnave prisiljen odpustiti zaenkrat še neznano število zaposlenih, odpovedati pa se je moral tudi delu od 46 milijonov dolarjev zbranega rizičnega kapitala.

Ob tem velja omeniti, da se je podjetje Zynga po pričevanju bivšega zaposlenega posluževalo točno takih metod zaradi katerih zdaj tožari Vostu. Ustanovitelj Mark Pincus pa je celo rekel "Nočem je**ne inovacije. Niste pametnejši od konkurence. Posnemajte to kar počnejo drugi in to počnite dokler ne dosežete njihovega obsega."

Ob teh novicah se človek vpraša koliko bi šele bilo inovativnosti, če patentov sploh ne bi bilo.

53 komentarjev

strani: « 1 2

Relanium ::

Tista s semeni je pa res kruta.
Pa še delno podpira tisto teorijo zarote, ki je pred nekaj časa krožila okrog,
čeprav take teorije niso moja stvar.

Manu ::

Dober članek, ki kaže problem patentov in avtorskih pravic, ki gredo čez mejo vse samo za dobiček, ne glede na sredstva.

Vendar tudi na drugi strani aktivisti (na področju kmetijstva) ne počivajo:


- Indija toži Monsanto zaradi "bio-piratstva". Monsanto krade avtohtone rastlinske vrste, razvija njihove genetsko spremenjene verzije in popolnoma nič ne ponudi lokalnim ljudem ali državi od koder originalno rastline prihajajo.

- Organizacija La via Campesina o kraji semen.


Govor Martina Luthra Kinga (on je vedno znal dobro povedati bistvo):

Ghana has something to say to us. It says to us first that the oppressor never voluntarily gives freedom to the oppressed. You have to work for it….If there had not been an Nkrumah and his followers in Ghana, Ghana would still be a British colony. If there had not been abolitionists in America, both Negro and white, we might still stand today in the dungeons of slavery. And then because there have been, in every period, there are always those people in every period of human history who don’t mind getting their necks cut off, who don’t mind being persecuted and discriminated and kicked about, because they know that freedom is never given out, but it comes through the persistent and the continual agitation and revolt on the part of those who are caught in the system. Ghana teaches us that.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

KoKi ::

Monsanto je tako ali tako kriminalna organizacija. Dober dokumentarec na to temo: Food, Inc.
# hackable

PaX_MaN ::

Ob teh novicah se človek vpraša koliko bi šele bilo inovativnosti, če patentov sploh ne bi bilo.

Absolutno nobene.
Neresno trolanje JS @ https://github.com/paxman/ZDIJZovanje
Za tenorista me imajo: BSi, Policija, MF.
Kar pogreje me pri srcu!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

Daedalus ::

To definitivno ne drži.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

gruntfürmich ::

glede semen se tudi dostikrat veliko pretirava. namreč neumen folk iz mesta bo še resno mislil, da kmetje spravljajo vsako seme, kot so to počeli pred 100 leti.
za glavne in največ poljščin se gre po seme lepo v zadrugo, izbereš proizvajalca, ponavadi celo več, da vidiš katero je najboljše, in to je to. ne pa neko romantično prebiranje kalčkov...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Majk ::

Najvecji problem je, da Monsanto tozi kmete, ki ne kupujejo njihovega semena zaradi "kraje". Ki pa se zgodi s tem, da veter oziroma zuzelke oprasijo njihovo naravno seme s prahom iz sosednje njive na kateri drug kmet prideluje Montesanto razlicico. Pravni debilizem prve vrste.

poglejse84 ::

Mislim, da kar je iz narave npr. seme od paradižnika se ne da patentirati. Seveda če ni modificirano. kar je modificirano pa mislim da lahko patentiraš. Monsanto je res fasistična korporacija in pri tem ne bi smeli motiti kmete pri svobodni volji. Aja ker je gensko spremenjena hrana škodljivo, ne bodo kupli. potem monsanto izvaja umazane prijeme.

kronik ::

Ali lahko povežemo to temo s sporazumom ACTA? Hell yes.

pegasus ::

PaX_MaN je izjavil:

Ob teh novicah se človek vpraša koliko bi šele bilo inovativnosti, če patentov sploh ne bi bilo.

Absolutno nobene.

Poglejva glasbo.

Že več kot leto lahko na tretjem programu radia slovenije (Ars) poslušaš ob popoldnevih oddajo o glasbi Bacha. Vsakič sem posebej pozoren na raziskave o tem, katera dela so Bachova originalna in katera dela so priredbe del njegovih vzornikov. Lahko ugibaš, katerih je več.

Sedaj pa razmisli, kaj bi danes vedeli o Bachovi glasbi, če bi ga vsi ti njegovi vzorniki tožili, da jim je ukradel njihove skladbe ...

Okapi ::

Tista s semeni je pa res kruta.
Pa tudi popolnoma neresnična.

Samo nekdo, ki pojma nima, kako deluje sodobno poljedelstvo, misli, da kmetje še vedno shranjujejo del pridelka za naslednjo setev. Praktično vsi kmetje, tudi pri nas, vsako leto sproti kupijo seme (tudi takšno čisto "navadno", ne genetsko spremenjeno), ker je to zanje veliko bolje. Cena semenske koruze ali pšenice je le malo višja od cene koruze ali pšenice, ki jo prodaš kot pridelek, pri čemer kmet nima stroškov z razmeroma dragim skladiščenjem do naslednje setve, med katerim mu lahko seme tudi propade, ali pa se mu zmanjša kaljivost.

In tako v tem smislu je tudi vse drugo, kar piše v "novici" glede Monsanta zavajanje.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

RejZoR ::

Zavajajo? Glede česa že? To da so se njihovi geni sami preselili na nemodificirane pridelke in da na podlagi tega lahko veselo tožarijo kogarkoli? Kaj ti tukaj ni jasno, če si kdaj videl kako se oprašujejo rastline in se ti geni lahko prenašajo. To da pričakujejo stalno kupovanje njihovih semen sploh ni sporno. Je povsem razumljivo. Sporno je to da so nekontrolirano razširili svoj modificiran gen na ostale nemodificirane rastline. To pa je sporno.
RejZoR's Flock of Sheep @ rejzor.wordpress.com

iceph03n1x ::

@Okapi, se en pametnjakovic k ve kaj drugi rabijo, ce bi blo res tako kot ti govoris nebi bilo problema, zgleda pa da je to velik problem

Okapi ::

Glede česa že? To da so se njihovi geni sami preselili na nemodificirane pridelke in da na podlagi tega lahko veselo tožarijo kogarkoli?
Recimo, ja. To se namreč dokazano ne dogaja. Nobenega nekontroliranega širjenja genov ni.

O.

boiler ::

Monsanto @ Wikipedia

Okapi ne kvasi neumnosti preberi zadevo potem debatiraj. GM pridelki, ki so v bližini naravnih pridelkov slednje oprašijo s pomočjo vetra, monsanto pošlje inšpekcijo, če odkrijejo GM semena (ki so GM zaradi oprašitve) kmetom odvzamejo semena potem so prisiljeni kupovat semena od monsanta. Priporočam tudi ogled naštetih dokumentarcev. Za moje pojme bi bilo treba vse zaposlene pri monsantu javno linčat. Za dobro človeštva.

Iatromantis ::

Okapi je izjavil:

Glede česa že? To da so se njihovi geni sami preselili na nemodificirane pridelke in da na podlagi tega lahko veselo tožarijo kogarkoli?
Recimo, ja. To se namreč dokazano ne dogaja. Nobenega nekontroliranega širjenja genov ni.

O.


Kaj pa tožb, a teh tudi ni?

zee ::

ki so GM zaradi oprašitve


a) Vsaka celica, ki nastane z zdruzitvijo dveh spolnih celic je GM; t.j. ni vec enaka izvorni celici, zato GMO niso tak bavbav, kot se prikazuje v medijih.

b) Kar pocne Monstanto, ni prav.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

ingo ::

Tudi jaz se strinjam, da Monsanto zganja fasizem, je pa to cisto v stilu vseh danasnjih korporacij, na zalost in bedo vseh nas!
Bi pa bilo potrebno pri nasprotovanju temu, operirati s tocnimi podatki in ne z nekimi populisticnimi, ker na ta nacin pridemo na nivo politika in ne strokovnjaka!
Kar se pa tice semen, danes so prakticno vsa semena hibridi in kot taki dajejo veliko vecji pridelek vendar le prvo leto, naslednja generacija ima tudi do 50% slabsi. Zato se semena vsako leto kupuje na novo.

Relanium ::

Okapi je izjavil:

Tista s semeni je pa res kruta.
Pa tudi popolnoma neresnična.

Samo nekdo, ki pojma nima, kako deluje sodobno poljedelstvo, misli, da kmetje še vedno shranjujejo del pridelka za naslednjo setev. Praktično vsi kmetje, tudi pri nas, vsako leto sproti kupijo seme (tudi takšno čisto "navadno", ne genetsko spremenjeno), ker je to zanje veliko bolje. Cena semenske koruze ali pšenice je le malo višja od cene koruze ali pšenice, ki jo prodaš kot pridelek, pri čemer kmet nima stroškov z razmeroma dragim skladiščenjem do naslednje setve, med katerim mu lahko seme tudi propade, ali pa se mu zmanjša kaljivost.

In tako v tem smislu je tudi vse drugo, kar piše v "novici" glede Monsanta zavajanje.

O.

A bejž no? :O

A veš, komu si šel zdaj to razlagat ?

Kar pa se tiče novice, jaz nevem točno kar je res kar pa ne, samo komentiram novico.
Kruto je pa to, da se v kmetijstvu že tako ali tako zelo težko pokrijejo stroški (kje je šele profit),
pol ti pa nekdo začne vsepovprek tožarit.

Pa tak za tvoj info:
Cena semenske koruze (in ostalega) je PRECEJ višja, fora je da je dosti boljša kaljivost in garantiran večji pridelek.

Manu ::

gruntfürmich je izjavil:

glede semen se tudi dostikrat veliko pretirava. namreč neumen folk iz mesta bo še resno mislil, da kmetje spravljajo vsako seme, kot so to počeli pred 100 leti.
za glavne in največ poljščin se gre po seme lepo v zadrugo, izbereš proizvajalca, ponavadi celo več, da vidiš katero je najboljše, in to je to. ne pa neko romantično prebiranje kalčkov...


Ti verjetno govoriš za Slovenijo, ampak Monsanto je globalno podjetje in drugod po svetu kmetje sami spravljajo semena ali pa imajo specializirane kmete, ki se samo s tem ukvarjajo.

zee je izjavil:

ki so GM zaradi oprašitve


a) Vsaka celica, ki nastane z zdruzitvijo dveh spolnih celic je GM; t.j. ni vec enaka izvorni celici, zato GMO niso tak bavbav, kot se prikazuje v medijih.

b) Kar pocne Monstanto, ni prav.


Saj GMO niso bavbav. O tem niti ni govora. Verjetno, tako kot mnogi na tem forumu, sem tudi jaz zagovornik tehnologije na splošno.

Bavbav so prijemi podjetij in uporaba genske tehnologije za izključevanje, bogatenje, izsiljevanje, tožarjenje ...

Na tej povezavi lahko bolj jasno vidimo kje je problem 'kraje semen'.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

Okapi ::

Kaj pa tožb, a teh tudi ni?
So, če kmetje namerno kršijo pogodbo z Monsantom, kar se tudi dogaja. Zgodbice o nehotenem opraševanju in tožbah zaradi tega pa si iz trte zvite.

Kar pa se tiče novice, jaz nevem točno kar je res kar pa ne, samo komentiram novico.
No, jaz pa vem, kaj je res in kaj ni, in ti povem.

Kruto je pa to, da se v kmetijstvu že tako ali tako zelo težko pokrijejo stroški (kje je šele profit), pol ti pa nekdo začne vsepovprek tožarit.
Nihče vsevprek ne tožari. Monsanto toži tiste, za katere je dokazano, da so nezakonito sejali njihovo patentirano seme. In kdor ima vsaj osnovnošolsko znanje genetike, dobro ve, da naključno opraševanje tu nima veze. Genetsko testiraš rastlino, ki raste na polju, in ti je jasno, iz čigavega semena je zrasla, še preden lahko pride na polju do kakšnega opraševanja. In Monsanto toži, ko ugotovit, da nekomu na polju raste večina njegovih rastlin.

Cena semenske koruze (in ostalega) je PRECEJ višja,
Hibridne, ker je kmet ne more pridelati sam in je postopek pridelave drag, ker moraš ročno opraševati. Pri klasičnih sortah je razlika majhna.

Kar pocne Monstanto, ni prav.
Kaj točno od tega kar zares počne ni prav?


O.

antonija ::

Zgodbice o nehotenem opraševanju in tožbah zaradi tega pa si iz trte zvite.
Hja, link za eno ali drugi stran bo hitro dal odgovor. Torej ali res obstaja primer, ko je monsato sodno pregnjal ali grozil s sodnim pregonom v primeru, da kmet ni bil kupec njihovih genov amapk samo "nesrecen sosed"?

Ce to pogruntamo bo debate hitro konec ;)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

win64 ::

Čaki, kar nekdo ti lahko na polje pride trgat rastline in to uporabi kot dokaz na sodišču. Mislim, da ne gre to tako.

antonija ::

V ameriki se dost stvari dela po ovinkih, sploh ce se gre za firme z goro patentov in odvetnikov.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

Torej ali res obstaja primer, ko je monsato sodno pregnjal ali grozil s sodnim pregonom v primeru, da kmet ni bil kupec njihovih genov amapk samo "nesrecen sosed"?
Ne.

Obstaja zloglasni primer kanadskega veleposestnika Schmeiserja, pri katerem so ugotovili, da je Monsantovo oljno repico posejal na svojih 400 hektarjih polj. Farmer je trdil, da je Monsantovo sorto našel po naključju, ko je rasla ob cesti (semena naj bi padla z mimoidočih tovornjakov), kjer je s pesticidom Roundup uničeval plevel, in da ni vedel, da je patentno zaščitena. Ko je videl, da ta oljna repica preživi pesticid in je boljša od tiste, ki jo sicer uporablja, jo je nabral, posejal najprej tesno polje in potem iz tega semena celo farmo.

Skratka, nobenega neželenega mešanja ali opraševanja ni bilo, model je zavestno posejal boljšo sorto in se izgovarjal na nevednost, ko so ga zalotili.

Zadeva je šla do kanadskega vrhovnega sodišča, ki je presodil v Monsantov prid, vendar Schmeiserju ni bilo treba plačati zahtevane odškodnine, ker niso uspelo dokazati, da bi imel zaradi rabe Monsantovega semena kakšno materialno korist (skratka, zaslužil naj bi enako, kot če bi sejal kakšno drugo sorto).

Monsanto tudi vedno upošteva državne zakone. V Braziliji recimo lahko kmetje povsem zakonito shranijo del pridelka, tudi če so semena patentirana, in ga uporabijo za svojo naslednjo setev. Edino, česar ne smejo, je sejati s semenom, ki so ga kupili od nepooblaščenega prodajalca semen.

O.

para! ::

Tale gonja proti Monsantu se pa sliši tako, kot da želimo, da se nekdo ukvarja z razvojem GM semen, ampak potem jih ne sme patentirat, ker gre vendar za naravo!!! Ne vem zakaj bi kdorkoli razvijal boljša semena, če ne za denar. Drugega razloga ne vidim.

lp
Death before dishonor!

Gregor P ::

Zanimivo, ali žalostno je predvsem to, da traja očitno 10 do 15 let, da se o tej problematiki začne tudi malo bolj javno debatirati:(
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

bbf ::

monsanto toži lastnika posevka, na kateremu najdejo GM rastline z monsantovimi geni. Ga tožijo, ker ni plačal patentnih pravic monsantu? Če mu sosed zraven posadi monsantovo koruzo, in mu opraši njegove rastline s temi geni, je on kazensko odgovoren naslednje leto, ko mu zraste koruza iz dela tega gensko spremenjenega semena?
a ni tako, da se kmet zajebe samo prvič: ko kupi poceni seme od monsanta, podpiše pogodbo, da bo kupoval dalje pri njemu, oni mu pa prodajo GM seme, katerega rastlina ne obrodi kaljivega plodu. on tako ne more uporabit dela tega pridelka drugo leto IN ne sme uporabit semena drugega ponudnika. lahko samo opusti pridelavo ali pa jemlje seme dalje pri monsantu.

Okapi ::

a ni tako,
Ni.

O.

Genetic ::

Ali lahko tozis Monsanto, ce se odlocis, da bos prideloval gensko nespremenjeno kulturo, pa s sosednjega polje na tvoje pridejo Monsantova semena in ti pokvarijo pridelek?

antonija ::

Monsata verjetno ne, mogoce pa lahko kmeta od katerega si dobis "okuzen" cevtni prah. Samo moras dokazta od koga je prislo. (tako nekako kot ce nekoga ustrelis ni kriv Colt, ampak strelec; seveda pri torrentih tako razmisljanje ne velja ;))
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

mikic007 ::

Okapi, nimas veliko pojma o kmetijstvu, ni pac vse za vsakogar. Seveda je veliko takih, ki gredo vsako leto znova po semena, ampak ti niso problem Monsante, saj to bi lahko ugotovil ze sam. Ce pri njih kupis, zakaj bi te tozili? Ce pri njih ne kupis, kako se lahko pojavi na tvoji njivi?

Ker poznam nekaj resnih kmetov vem, da vzgajajo lastna semena in kalcke in po precej letih imajo zavidljive rezultate, ki jih za genetske zadeve pac ne bi zamenjali.

Ce bi vedel kaj vec o Monsantinem delovanju v Indiji npr., dvomim, da bi bila tako glasen zagovornik. Ampak ignoranca v povezavi z oholostjo ne pripeljeta dalec ...

@Genetic

Seveda lahko, ce najprej dokazes, da gre za nekaj skodljivega in da je Monsanta to vedela. Zaenkrat tega ne bos mogel, bo preteklo se nekaj vode, nato pa se bomo tolkli po glavi, zakaj smo (spet) zajebali pri naravi ...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: mikic007 ()

kapitan ::

Schmeiser pleased with victory over Monsanto
In an out of court settlement finalized on March 19, 2008, Percy Schmeiser has settled his lawsuit with Monsanto. Monsanto has agreed to pay all the clean-up costs of the Roundup Ready canola that contaminated Schmeiser's fields. Also part of the agreement was that there was no gag-order on the settlement and that Monsanto could be sued again if further contamination occurred. Schmeiser believes this precedent setting agreement ensures that farmers will be entitled to reimbursement when their fields become contaminated with unwanted Roundup Ready canola or any other unwanted GMO plants.
VIR

Tukaj je še nekaj fars o Monsantu: LINK
Vse je izmišljeno, krivi so neumni ljudje, ker nimajo.... osnovnošolskega znanja genetike.

Še ena farsa oz. laž o Monsantu: LINK

Manu ::

Zaradi primerov, kjer kmetje trdijo, da niso kupili ali uporabljali Monsantovih semen in so bili z njihove strani toženi se organski pridelovalci (v ZDA) bojijo tožb s strani Monsanta zaradi možne naravne kontaminacije z njihovimi semeni.

Zato je 83 skupin, ki predstavljajo 300.000 članov, vložili tožbo proti Monsantu.

http://wakeup-world.com/2011/08/09/2700...

http://www.osgata.org/
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.

Okapi ::

Okapi, nimas veliko pojma o kmetijstvu,
Lahko ti zagotovim, da ga imam precej več kot ti, ne bom pa zapravljal časa s sizifovim poslom razkrinkavanja vsake izmišljotine o GSO, ki jo kdo pobere na internetih, ker potem bi lahko počel samo to.

O.

poglejse84 ::

VxMxPx ::

Okapi je izjavil:

Okapi, nimas veliko pojma o kmetijstvu,
Lahko ti zagotovim, da ga imam precej več kot ti, ne bom pa zapravljal časa s sizifovim poslom razkrinkavanja vsake izmišljotine o GSO, ki jo kdo pobere na internetih, ker potem bi lahko počel samo to.
O.


Vse kaže da ga očitno nimaš. :)

Okapi ::

In kaj točno kaže na to? Da ne nasedem vsaki pravljici z internetov?

O.

Key Quest ::

pegasus je izjavil:

PaX_MaN je izjavil:

Ob teh novicah se človek vpraša koliko bi šele bilo inovativnosti, če patentov sploh ne bi bilo.

Absolutno nobene.

Poglejva glasbo.

Že več kot leto lahko na tretjem programu radia slovenije (Ars) poslušaš ob popoldnevih oddajo o glasbi Bacha. Vsakič sem posebej pozoren na raziskave o tem, katera dela so Bachova originalna in katera dela so priredbe del njegovih vzornikov. Lahko ugibaš, katerih je več.

Sedaj pa razmisli, kaj bi danes vedeli o Bachovi glasbi, če bi ga vsi ti njegovi vzorniki tožili, da jim je ukradel njihove skladbe ...


Hecna ideja avtorskih pravic v glasbi je pravzaprav zrasla nekje v zacetku sestdesetih, ko so se rojevale korporacije, ki so uvidele kaksni denarci se lahko vrtijo v tem, a ne. Pred tem je bilo avtorstvo v glasbi precej bolj medlo definiran pojem.

Okapi ::

Ne fantaziraj. Glasbeniki (avtorji) so na račun avtorskih pravic služili že v časih, ko še ni bilo niti plošč, niti radija, ampak so ljudje kupovali natisnjene notne zapise. Še iz tistih časov se tudi vleče člen, ki je še danes v avtorski zakonodaji, ki pravi, da lahko za lastno rabo na roke prepišeš notni zapis.

O.

mikic007 ::

Vcasih ne biti prehiter, Okapi, izpades butelj. Ce so ti GSO tako zelo vsec, da z veseljem spregledas naravne zakone, potem pa le, ne bom te motil. Ce pa imas kaksen link na izmisljotine glede Monsanta, pa le. Zaenkrat si le avtoritarno povedal, da ti ves in mi ti moramo verjeti ... Meni ne pali.

Gandalfar ::

Ubistvu je na tebi, da das vire na to kar si si izmislil.

Icematxyz ::

Pred kratkim sem prav to tematiko zasledil v seriji CSI in sem bil dokaj presenečen.

Drugače pa "semena" s takšnimi pogoji uporabe brez da se sploh pogovarjamo o načinu izdelave za moje pojme so problematična in tukaj bi bilo treba za moje pojme domisliti drugačen tip zaščite za podjetja, kot klasično pojmovanje (intelektualne) lastnine zaščitene s patenti, oziroma kako se to v praksi uporablja. To opažam, da niti na recimo spletu več ne deluje in poka po vseh šivih zadnje čase, kaj šele, da bi delovalo v resničnem svetu na tako občutljivem področju. Se pravi sam koncept pušča na več področjih vprašanja brez odgovorov in najprej bo verjetno treba poiskati odgovore na ta vprašanja, kar predvidevam, da sploh ne bo oziroma ni enostavno!

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Semena imajo podoben problem kot digitalne vsebine. Namreč, kupiš eno seme in ga lahko na preprost način sam razmnožiš v poljubno število izvodov. Brez patentne zaščite bi se razvoj takoj ustavil, ker nihče ne bo zapravljal milijonov, zato da bo potem prodal mogoče par sto kil semena, naprej ga bodo pa razmnoževali "pirati".

Predvsem pa kmetov nihče ne sili kupovati Monsantovih (ali BASFovih ali Syngentinih - ker teh firm je v resnici precej, samo ljudje so slišali samo za Monsanto) semen. Vsak se lahko odloči za pridelavo katerekoli klasične stare sorte, ki je public domain.

O.

Icematxyz ::

Ne, zagotovo ni to odgovor. To je na silo in na podlagi nekih okvirjev, ki ne dajejo vseh odgovorov.

Pa tudi vsa programska oprema ni patentno zaščitena in to ne pomeni samodejno, da potem ni razvoja. Nihče ne sili nikogar v nič to je res, ampak je pa res, da takoj ko najdeš rastlino s takšnim semenom v naravi, da si v določene stvari zaradi pogojev uporabe prisiljen, kar je po neki drugi strani milo rečeno nenavadno?

Okapi ::

V kaj si prisiljen? Kmetje rastlin, ki jih sejejo, ne najdejo v naravi, ampak v kmetijski zadrugi.

O.

Icematxyz ::

Okapi je izjavil:

V kaj si prisiljen? Kmetje rastlin, ki jih sejejo, ne najdejo v naravi, ampak v kmetijski zadrugi.

O.


Se pravi klasično torej je potrebno začeti "ograjevati" določena področja in težave več ne bo? Ponavadi je to bolj "tako tako" pristop in zna biti težava da.

mikic007 ::

Nekje zgoraj so neki viri o Mosantu, nekaj vec o tem sem bral prej in se lahko poisce. Sicer je od Smajserja stran njegova, ampak bi bilo zelo cudno, da na njej trdi, da je tozbo dobil, ce je ni. Enako bi bilo cudno, da bi sodisce (po Okapiju) spoznalo, da model z genetsko spremenjenimi (torej "boljsimi") rastlinami ni vec zasluzil. Absurd ...

Me pa zanima, kateri kmet ima doma laboratorij oz. kateri si ga lahko privosci, da bo ugotovil, kaj lahko in cesa ne sme pridelovati. To je dalec od softwara. Vcasih si pac krizal in pocel, kar te je bila volja, danes ocitno vec ne bos mogel. Najboljse, da nekdo patentira kar vse in se placuje pavsal ...

Monsanto ni samo slab ali samo dober. In tezko se zanika, da pri oprasevanju ne more priti do mesanja gensko spremenjenih rastlin. Sicer so to zeleli resit s Terminatorjem, ampak je tudi to precej vprasljivo.

Je pa tudi vprasanje, koliko imas pravice spreminjati naravo po meri cloveka. Pametne drzave ze imajo semenske banke, verjetno ne zaradi lepsega.

para! ::

Zdej je tle sicer ogenj v strehi zaradi GM poljščin, ker je kao sporno, da so patentirane itd. Kaj pa, ko bo genski inženiring na ljudeh tako dodelan, da bo z njim mogoče odpravljati določene pomanjkljivosti? Mislite, da sadovi takšnega razvoja ne bodo patentirani (kljub temu, da gre vendar za ljudi!!!)?
Death before dishonor!
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Novice iz varovanja avtorskih pravic in patentov (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Avtorsko pravo
534516 (2537) antonija
»

Belgijski protestniki uničili eksperiment z gensko modificiranim krompirjem (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
27916407 (10738) imagodei
»

Študija, objavljena v IJBC, kaže, da gensko spremenjena hrana morda ni varna (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
1299060 (6405) antonija

Prihaja Codex Alimentarius

Oddelek: Loža
432030 (1195) imagodei
»

Patentiranje "narave" (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva
1635823 (2880) Luka Percic

Več podobnih tem