Gensko spremenjena hrana

Ja res debilno nekateri razmišljajo. Se strinjam.

Bi bil nekdo tako prijazen pa mi povedal kakšna je razlika med "navadno" koruzo za svinje ter JEDILNO koruzo?

>Hockey

Jedilno koruzo je potrebno bolj negovati, zalivati, se zajebavati z njo, dobiš pa bolj užitno koruzo, navadna koruza pa ima (nism šur) manjše storže, bolj obstojna (skor tolk kot čebula) dosti slabšega okusa, pa ena od nju pa nevem katera je bolj odporna proti škodljivcem .. vsaj tako jaz vem. Mogoče kdo verjetno ve/pozna bolj specifične primerjave.

Mogoče je primerno tukaj dodati, da večina hrane, ki jo mi zaužijemo je gensko spremenjena z breedingom.

Če se nebi človek vmešaval bi hrana bila slabšega okusa, manj kvalitetna in na pogled grša.

Človek je brez genetskega inžinerigna NEKONTROLIRANO spemenil vse te organizme. GE je pa kontroliran način.

Ne vem no, niste me prepričali. Kak link ne bi blo slabo.

->Icematxyz

Sploh nevem zakaj se še kar napraj oglašaš. Trobiš iste stvari, brez vsakršnega argumenta.
Ti si verski fanatik v tem primeru.

Jaz vem zakaj je lahko GE problematičen, če ni dovolj testiran. Oz. na pravilen način testiran. Ti tega neveš, ti le bluziš.


->Kak link ne bi blo slabo.

Link na kaj? Katera trditev te muči?

No, v tem primeru se moram oglasiti še z druge strani.

Icematxyz> S to svinjarijo smo pač slovenci bli posiljeni pa trdi kaj hočeš.

S katero svinjarijo? GMO ni praviloma nič slabša hrana, le nadzor se mora vršiti v približno taki ali pa še malo večji meri, kot se za meso, ki vstopa v EU. Zaenkrat se, ljudje se pa še niso čisto odločili, kaj naj sploh v zvezi z gensko tehnologijo dovolijo. Tako kot pri jedrski energiji je strah predvsem posledica neinformiranosti in neznanja, po malem pa tudi slabih izkušenj. Če državne službe funkcionirajo, potem se nimamo česa bati, a žal (in tu _markotu oporekam) prepogosto ugotovimo, da nadzor ne deluje po predpisih. Jasno, da je to političen problem, jasno pa je tudi, da ga je treba rešiti _preden_ se dovoli uporabo (ne pa tudi raziskav, ki jih jaz zelo podpiram) tehnologije.

Drugo vprašanje, ki ga nekateri ne razumejo je pa vprašanje trajnega razvoja predelov sveta, ki takšnega razvoja niso in ne bodo sposobni, ne da bi jih najprej izobrazili na nek minimalen nivo.

preber če ti pa potem še ne bo jasno pa še vprašej

Koruza je drugače vzgajana, požeta, spravljena in predelana.

Dovoljeno je gnojenje z močnejšimi koncentrati, uporaba več pesticidov, pri siliranju se vse skupaj zmelje in potem posuši ali briketira in tako dalje.

Skratka, razlika je velika, ker je koruza za krmo namenjena čim hitrejši vzreditvi čimbolj zdrave in čim težje živali, sestava koruze za ljudi pa naj bi bila predvsem "uravnotežena". Da nismo bajsiji.

->če folk še vedno trpi pomanjkanje hrane, kljub temu da je le-te na drugem koncu sveta preveč, mi drugo ne pade na pamet kot zaslužkarstvo...

Aham, in zato so kriva biotehnološka podjetja. Zato jih moramo ukinit.
Lepo te prosim no!

_marko> Bom povedal še 3ič. Politika naj se ukvarja z politiko. Biotehnološke firme pa z GE.
_marko> In nikakor se ne sme prepovedat GE, ker politika tu pa tam kaj zajebe!
_marko> Nadzor na GE je pa zagotovo eden najstrožjih na svetu.

Se povsem strinjam.

Moje jamranje o tretjem svetu leti predvsem na problem intelektualne lastnine (in posledično popolnega nadzora nad tehnologijo), ki nam trenutno daje daleč najmočnejši vzvod moči nad njimi, saj brez znanja nimajo možnosti biti neodvisni od nas.

->Moje jamranje o tretjem svetu leti predvsem na problem intelektualne lastnine (in posledično popolnega nadzora nad tehnologijo)

Odpri novo temo. Če jo boš se bom pozanimal točno kako stvar deluje pri genetsko spremenjenih organizmih.

Zaenkrat se mi pa zdi prav, da se raziskave patentirajo. Ker, če se nebi nebi bilo raziskav in napredka.

Ko bo pa GMO hrana rastla z lahkoto v pogojih, ki jih imajo Afričani bo narejo veliko več.

a kaj so pa jedli pred razvojem GE?
mano iz nebes?

ali so pred par leti kar z lufta padli?

GroundZero:

Hrane ni dovolj v Afriki, pogoji za gojenje so slabi, kvaliteta hrane je slaba...
Torej je spet tvoje sklepanje mimo.

Genetski inžinering(če bo tako uporabljen) bo lahko povečal pridelavo hrane.
Če danes v polpuščavah nič pametnega ne raste, še ne pomeni da nikdar nebo.


->ali so pred par leti kar z lufta padli?

Daj no, preden boš naslednič duhovičil premisli 2x...

->preprečiti, da bi tretji svet ostal prehrambeno odvisen zgolj od podjetij

Jah, cena semen bo najcenejša ob največji konkurenci.
In to bi moralo biti dokaj poceni, tako da si vsaka država zlahko privošči semena. Sploh, ker dobijo toliko v zameno.

S tem bodo plačala malenkost, dobili pa ogromno. Tudi denar, ki jim sedaj druge države pošiljajo se lahko porabi v pametnejše namene.
Afriko je trebe tehnologizirat in nasploh modernizirat.

Še en Bushizem? Edina pot je popolna asimilacija. Lol kot da bi bral neko ZF strip iz 60 let.

:)

_marko> Jah, cena semen bo najcenejša ob največji konkurenci.

No, evo, to je tisto, kar mene bode. Konkurenca in patenti so si diametralno nasprotni, še posebej v sodobni implementaciji USPTO, EPO in JPO. Danes je njihova učinkovitost obratno sorazmerna učinkom patentnega sistema - več ko podelijo patentov, bolje je za njih in slabše je za konkurenco (in posledično celotno družbo, še posebej zoprno pa je vse skupaj za odlične ideje, na katerih poskušajo kapitalizirati startupi).

Gr0unD Zer0> in sedaj dejansko misliš da bo s pomočjo GE sahara največje koruzno polje na svetu?
Gr0unD Zer0> da bojo v kongu hektarji krompirja rasli?

Zakaj pa ne (dejansko me zanima, ni retorično vprašanje)?

_marko> Ne, to pa definitivno ne drži. Genetika je ena zanimiva reč. Isto stvar se da doseči na precej načinov.

Ja, vem. Tudi v računalništvu je tako. Žal vsi trije pomembni patentni sistemi na svetu omogočajo patentiranje učinka ali celo končnega rezultata kot enega od patentnih zahtevkov. EPO ima s tem sicer težave, ker države članice EU praviloma take patente na sodiščih konsistentno in učinkovito spodbijajo, a v vseh državah članicah se močno lobira, da bi se ta praksa spremenila, saj bi to pomenilo bistveno večji pritok denarja v EPO.

Žalostna plat te zgodbe je, da se tako glavni igralci med seboj dejansko držijo v šahu in stagnirajo, startupi pa imajo zaradi tega precej manj možnosti za pridobivanje rizičnega kapitala, ki je pri takšnih industrijah (tudi v farmacevtski) zelo pomemben (brez teh vložkov je v teh tehnologijah bistveno težje uspeti, kot na primer v računalništvu, kjer je dovolj samo ekipa pametnih ljudi in hardware za petsto starih dinarjev).

No, ker je to izrazito političen problem, ki je širši od posamezne veje tehnoloških znanosti, na področjih telekomunikacij, prehrane in farmacije pa dejansko močno posega v mednarodne odnose (države postavlja v odvisne položaje ne glede na zakonitosti trga) se meni ta problem zdi dovolj pomemben, da ga načnem vsakič, ko se lahko vidi njegov negativni vpliv na tehnološki razvoj.

Da to ne pomaga pri strahu pred tehnologijo zaradi že dobro zakoreninjenega strahu pred vsem novim, se pa zavedam. Nikoli mi ni nerodno biti hkrati za in proti, če imam za oboje utemeljene razloge.

> Zanima me tudi, kako po naravni poti lahko gen npr. pajka pride v genom rastline.

Absolutno, da lahko. Mnogo genov je najti tako pri kakšni rastlini, kot pri slonu.

To smo že jemali, ane? Da sva si midva z enim šimpanzom v kakem pogledu (recimo krvna grupa) bolj sorodna, kot sem si s tabo. Tako od njega lahko dobim transfuzijo, od tvoje krvi mi je pa lahko slabo.

_marko:

prosim da komentiraš moje vprašanje zakaj se tiste koruze ne sme sejati v ZDA.

Še linki okrog tožb:

http://www.percyschmeiser.com/Monsantov...
http://www.organicconsumers.org/monsant...
http://www.percyschmeiser.com/

In pa prosim jasen odgovor na naslednje vprašanje: ali je razlog za obstoj firm njihov lasten profit, dosežen na kakršenkoli nekazniv način ali pomoč revnim in ubogim? Razmisli, zakaj se v Evropi NE SME obdelovati zemljišč, zakaj se s koruzo kurijo peči, medtem ko milijoni umirajo od lakote, zakaj se koneckoncev lačnim daje živila s potečenim rokom trajanja, kupljenim v razvitem svetu? Zakaj sedaj po dokazih ne komentiraš več uporabe živalskih genov na rastlinah (in obratno? Kaj se zgodi ko cvetni prah gensko spremenjene rastline oplodi "normalno" rastlino? Ne, marko, preveč je vprašanj da bi lahko bil vesel sprejema gensko spremenjenih živil v prehrani kateregakoli živega bitja. In mislim da sem navedel argumente, ne pa prazne slame.

Aja, še vedno čakam na podroben opis postopkov testiranja teh zadev.

Gavran:
Ravnokar sem prišel domov, zdaj pa grem spat. Boš dobil odgovor ko bom utegnil sploh prebrat linke.
Verjemi, da mene prav tako zanima kot tebe.


->In mislim da sem navedel argumente, ne pa prazne slame.

Ti si jih, eden pred tabo pa mlati prazno slamo.

OChack, če me spomin ne vara, si ti tisti, ki s ponosom pove, kako se je prekomerno napil alkohola, ter da je bil cel žur. V luči tega težko razumem čemu te tako zelo skrbi zdravje.

Odgovor ni "ker je folk len" ampak "ker folk pojma nima".

Gavran:

88 strani dolge pdf-ja se mi ne da brat in niti približno nimam časa za kaj takega.

Naj bo nekaj stvari jasnih:
- ne zagovarjm Monsanta
- zagovrajam tehnologijo in zdravstveno neoporečnost
- Monsanto je nekatere tožbe že dobil (nisem se poglabljal v to podjetje, ker me bolj zanima tehnologija)


->ali je razlog za obstoj firm njihov lasten profit, dosežen na kakršenkoli nekazniv način ali pomoč revnim in ubogim?

V prvi vrsti mora biti profit, šele potem se lahko pomaga revnim. Sej to je logično, ane!?


->Zakaj sedaj po dokazih ne komentiraš več uporabe živalskih genov na rastlinah

A boš tako dober in mi povedal kaj je narobe z živalskim proteinov v rastlinski celici?
Aja, da bo jasno: še vedno tole zagovarjam.


->Kaj se zgodi ko cvetni prah gensko spremenjene rastline oplodi "normalno" rastlino?

Po vsej logiki se nebi smelo nič, vsaj če je te spolne celice sterilne.


->Aja, še vedno čakam na podroben opis postopkov testiranja teh zadev.

Sej sem dal en link. Pa si tam preberi kako testirajo? A bi rad šel v tehnooške detajle ali imaš v mislih kaj druga?


->preveč je vprašanj da bi lahko bil vesel sprejema gensko spremenjenih živil v prehrani kateregakoli živega bitja.

In vprašanja, ki niso povezana z politiko poslavonja so?
Tehnična oz zdravstvena vprašanja torej.


->Kako je že s sterilnostjo semen?

Kaj si mislil s tem? A zdaj po novem vam ni všeč da so sterilna? Prej vam ni blo, da niso sterilna. Sej vam nič ni všeč!
Razlika v celotni rastlini pa je za en protein izmed 100.000 vseh..


->Because Monsanto has patents on
its genetically engineered traits and seeds, when non-genetically engineered
crops become contaminated with patented traits, the contaminated crop
effectively becomes the property of Monsanto, even for those farmers who
did not purchase or knowingly use Monsanto’s patented technology.

Ja, to je hecna stvar. In, če kmet nima namena se okoriščat z GMO hrano potem ni nič kriv. Če pa se nameno dopušča takšna oploditev pa je lahko to zloraba. A zdaj spet niso semena sterilna? (sprašujem tole)
Sej tukaj ni neke hude debate, se strinjam s teboj.

Nisem še pa slišal nobega razloga zakaj GMO hrana ni zdrava, zakaj je svinjarija, zakaj je....

Jaz se ne grem politike, ampak stroko.

Res je, _marko, tehnologija je zanimiva. Sem pa prepričan, da je prezgodaj za komercializacijo tehnologije iz enostavnega razloga ker je ne potrebujemo, ker lahko človeštvo še kar nekaj časa prehranjujemo z obstoječo tehnologijo in ker je prehrana tako pomembna stvar, da je NE SMEMO prepustiti patentiranju in monopolizmu kot se izkazuje iz tistega PDFa.

Če bi prebral PDF bi ugotovil da Monsanto ZAHTEVA os svojih odjemalcev da ne zadržijo niti zrnca semena zase za naslednjo setev. Iz tega lahko zaključiš da semena NISO sterilna, le Monsantu se gre za to da vsako leto posebej proda vse seme. Le kaj naj bi kmet počel s sterilnim semenom?

Če bi prebral PDF bi ugotovil da po zakonodaji pripada MONSANTU odškodnina od vseh kmetov, ki so sejali normalno seme, pa je pridelek oplodil patentiran Monsantov cvetni prah. Kako je to mogoče?

In kdo lahko zaščiti ljudi (navadno rajo) pred pohlepom takih firm? Žal, edino politika s svojim pravosodnim sistemom.Če bi oblast imeli koncerni, bi bili vsi sužnji!

->Monsanto ZAHTEVA os svojih odjemalcev da ne zadržijo niti zrnca semena zase za naslednjo setev. Iz tega lahko zaključiš da semena NISO sterilna

Tega sklepanja pa nikakor ne razumem. A ti veš kaj pomeni, če je stvar sterilna?!


->po zakonodaji pripada MONSANTU odškodnina od vseh kmetov, ki so sejali normalno seme, pa je pridelek oplodil patentiran Monsantov cvetni prah. Kako je to mogoče?

Če bi ti prebral PDF bi videl, da je tožba kmeta proti Monsatnu bila razsojena v prid kmeta, ker se le-ta ni na ta način želel okoristit. Ta tožba je sedaj vgled ostalih. In da, Monsantno od kmetov, ki nimajo namena "guljufat" nebo dobil odškodnine.

Se pa strinjam s teboj, da je ta stvar neprimerno urejena. Ampak zaradi tega še ne pomeni, da je GMO hrana škodljiva.

Ni pa to razlog, da bi tehnologija morala stagnirati. Tehnologija je danes dovolj napredna, ti si mi pokazal pa da bi zakonodaja lahko bila boljša.
In tu ti dam prav. Najbrž še je prostor za izboljšave.

A ima kdo kak argument, ki se dejansko zadeva GMO hrano in ne politike oz zakonodaje?

Nič.. nadaljujemo jutri...