Gensko spremenjena hrana

Danes v poročilih na nacionalni RTV Slovenija, so v zadnji minuti programa obelodanili, da bo končno sprejet zakon za dovoljenje vzgajanja gensko spremenjenih rastlin, za tem pa so na programu RTS predvajali dokumentarec na to tematiko.

Ogled toplo priporočam vsem, da si boste lažje ustvarili lastno mnenje o tem kar nas vse in naše zanamce čaka v ne tako daljni prihodnosti:

<b><i>Življenje je ušlo izpod nadzora</i></b>

:::Črnogorci so križali krompir in kobilico - sedaj ta sam skače iz kože ;)::

Gensko spremenjeni organizmi – prihodnost ali slepa ulica?


Ljudje včasih težko sprejemamo nove tehnologije, saj se pojavlja veliko dvomov in vprašanj. Biotehnologija ni nobena izjema, nasprotno, s svojim poseganjem v DNA kot temelj življenja na Zemlji velikokrat naleti na nasprotovanje. Ampak ali zares vemo kakšne so prednosti ki jih prinaša? Ali so strahovi pred gensko spremenjenimi organizmi utemeljeni?

Človeštvo se še vedno spopada z lakoto, boleznimi in močnim onesnaženjem našega planeta. Na veliko vprašanj ima biotehnologija odgovor, naša naloga pa je, da spoznamo njene prednosti in preprečimo, da bi prišlo do nepravilne uporabe novih znanj. Ne zavračajmo novih tehnologij, ampak jim dajmo priložnost!



Nekaj dosežkov sodobne biotehnologije na področju prehrane:

Golden rice
Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto zaradi pomanjkanja vitamina A oslepi 250.000 do 500.000 otrok. Ta problem je še posebej velik v revnih državah, kjer je osnovna prehrana riž. Zeleni deli rastlin riža sicer proizvajajo β-karoten, ki je prekurzor vitamina A, ne pa tudi riževa zrna. Da bi dosegli sintezo β –karotena tudi v zrnju, so znanstveniki so z genskim inženiringom vstavili 2 gena v genom riža. Transgeni riž je rumene barve, kar dokazuje prisotnost β-karotena.

Bt corn
Pridelovalci koruze imajo veliko škode z zatiranjem škodljivih žuželk, predvsem nekaterih dvokrilcev. Zato so v koruzo prenesli gen iz vrste talne bakterije, ki kodira za te škodljivce toksičen protein, na človeka pa nima vpliva. Dobra lastnost je tudi ta, da je visoko selektiven, deluje samo na nekatere rodove žuželk. Tako se lahko pridelovalci izognejo uporabi ogromnih količin insekticidov, kar je povezano z nižjimi stroški pridelave in bolj zdravim okoljem. Ne smemo pozabiti, da velika uporaba insekticidov zelo škoduje ekosistemom in posledično tudi ljudem.

RoundUp soja
Sodobno kmetijstvo teži k zmanjšani uporabi herbicidov, saj imajo ti negativen vpliv na okolje in zdravje ljudi. To nam omogočajo transgene rastline, ki vsebujejo dodaten gen za odpornost na herbicide s širokim spektrom delovanja, med njimi je tudi vsem znana gensko spremenjena soja. Tako lahko z manjšo količino škropljenja preprečimo rast plevelu, saj ni odporen na takšen herbicid, medtem ko na sojo nima vpliva.



Dosežki biotehnologije na področju okoljske problematike:

Ksenobiotske sestavine, ki onesnažujejo zemljo in vodne ekosisteme so rezultat nekaterih človeških aktivnosti. Razna topila in organske pesticide lahko z določenimi mikroorganizmi odstranimo(reduktivna dehaloginacija). S pomočjo biotehnologije lahko zagotovimo remediacijo ekosistemov in tako ponudimo prebivalcem cisto in varno okolje.



Dosežki s področja farmacevtskih učinkovin:

Interferon alfa – 2a
V farmacevtski industriji se že dolgo iščejo rešitve, ki bi pocenile proizvodnjo nekaterih dragih zdravil in jih s tem naredili dostopnejše širšemu krogu ljudi. Raziskovalcem je uspelo prenesti že več človeških genov v piščance in doseči njihovo izražanje v jajčnem beljaku. Tako že znajo proizvajati interferon alfa-2a, ki je pomemben mediator človeškega imunskega odziva. Z njim lahko zdravimo na primer hepatitis C, nekatere vrste levkemije in Kaposijev sarkom.


Hemofilija
Okoli 600.000 ljudi na svetu ima diagnozirano hemofilijo, to je motnja strjevanja krvi. Bolniki s hemofilijo A bodisi sploh nimajo faktorja VIII , ki je beljakovina za strjevanje krvi, ga imajo premalo ali pa je okvarjen. Veliko obeta tehnologija transgenih pujčekov, ki v mleko izločajo človeški faktor VIII. V revnih državah zdravljenje hemofilikov zaradi cene ni bilo mogoče, z novo tehnologijo pa bi zadoščalo že nekaj sto svinj za svetovno potrebo po faktorju VIII.



Ali ste vedeli?

Uporabljajo samo tisti gensko spremenjeni organizmi, ko so preverjeni in varni , saj je pred njihovo komercialno uporabo treba pridobiti soglasje oziroma dovoljenje, potrebne so tudi ocena tveganja in zahtevne sistematične raziskave o vplivu GSO na zdravje ljudi in okolje.

Vsaka hrana vsebuje gene.

V naravi venomer prihaja do naključnih mutacij in rekombinacij, ki privedejo do spremenjene DNK, in so naravnogonilo evolucije. Brez tega fenomenase življenje na Zemlji ne bi moglo razviti.

Ob zaužitju eksotične hrane vnesemo v telo številne nove proteine in gene, ki jim telo prej nikoli ni bilo izpostavljeno

Slovenija in Evropa na področju biotehnologije precej zaostajata za ostalim razvitim svetom, predvsem ZDA. To je v veliki meri posledica nasprotovanja javnost, čeprav so razlogi za to velikokrat neutemljeni, posledice za gospodarstvo pa se lahko v prihodnosti izkažejo kot zelo slabe. Biotehnološka podjetja namreč ustvarjajo ogromno dodano vrednost in odpirajo veliko novih delovnih mest.

->V Sloveniji da potrebujemo gensko spremenjeno koruzo za hrano?

World wide jo potrebujemo.

Potrebujemo je čist posebna beseda... tudi ne potrebujemo 5% gospodarske rasti. Lahko rastemo 0,5% na leto.
Ampak ko bomo čez 20 let na ravni Albanije se mi ne pritožuj.


->To je čista svinjarija in nepotrebna zadevščina v Slo.

Seveda ob tako vehementni trditvi boš zlahka pojasnil kaj točno je svinjarija in zakaj?
A nimaš pojma pa le bluziš?
Pesticidi so svinjarija dečko...


->Se ti ne zdi da je narod že itaq predebeli da se drgne že od vse te hrane?

Ne, zdi se mi da je predvsem premalo razgledan, kot si to ti. Zaradi gensko spremenjenega riža smo že rešil ogromno ljudi pred lakoto.
Ampak boli tebe za tiste v Aziji in Afriki, ki so lačni. Glavno, da maš ti polno rit.


->To je svinjarija in malomarnost nič drugega.

Argumente prosim. Jaz trdim, da je to precej manjša svinjarija od konvencionalne pridelave z pestidici.
Pri GMO hrani ne rabiš pesticidov.

Torej, kje je svinjarija?!

Nebom sploh začel ker mi je neumnost se pogovarjati z lajnami.

Priporočam pa nov recept ki je prišel z zahoda za vse ki radi sledite njihovim smernicam in se bojite da boste pristali v "Albaniji" če ne boste jim podlegli.

In sicer prodajajo novo vrsto koruze narejeno prav za vas in sicer gre za čisto običajno koruzo le konzumira se v skaldu z vašim prepričanjem.

Navodilo z zahoda se glasi:

Koruzin storž čvrto prijeti in konzumirati na drugi strani prebavnega trakta.

Feel free to try it. Feel the love. Feel new sLovenia.

Gensko spremenjene rastline in živali so naravne zakonitisti narave. Če se to ne bi dogajalo po naravni poti, bi na zemlji še vedno bili sami enoceličarji. Tak da nič se bat , sploh pa če je to pod tako strogim nadzorom. Človek je pač določene stvari vzel v svoje roke in zadeve malo pohitril. Dokler se bodo genske spremembe delale na pameten način, bo vse v redu. Narava bi mogoče napravila podobno, samo da bi pač trajalo še kak milion let, da bi se to zgodilo.

Pa govorit o miljonih let evolucije in to enačit z neko stvaritvijo ki jo nek "marko" skupaj spokal v garaži medtem ko je gledal ricky lake je pa tudi razlika pomoje.

In je taka huda razlika da je že smešno da se mora to sploh razlagat.

Žal. jaz pač ne zaupam človek uda nebo zajebal. Žal. Tak ko še najboljšega štromara kdaj zasmodi tako bo tud popolnoma jasna in premočrtna stvar zavila svojo pot.

Pa ne moti me niti to ker pač bo kaj bo ampak kako lahkotno se to jemlje celo kot vrednota.

To pa mi je smešno že kratkomalo.

Rastlino gensko spremenjijo tudi zato, da je bolj odporna proti škodljivcem (kar posledično pomeni manjšo porabo pesticidov) in pa boljša odpornost proti sušam. Tako da ni nujno da gensko spremenjene rastline bolj obrodijo ampak so bolj odporne.

Če nimate kej resnega povedat bodite tiho. Označevanje z lajnami in podobno kaže le vašo lastno nezrelost. Zaenkrat poste puščam kot primer ludističnega odziva na katerega je najbolje sploh ne odgovarjat.

Kar naj bodo gensko spremenjene rastline, a pod pogojem, da bodo naredili "veliko" raznolikost. Tudi zakonodajo je treba nekoliko dodelati, da ne bo kot a ameriki, ko en kmet gojil eno gensko spremenjeno koruzo, drugi pač eno klasično in seveda je zaradi bližine prišlo do opraševanja te klasične. Podjetje je od slednjega kmeta iztožilo odškodnino za "njihovo" koruzo...
Kot sem že rekel, najpomembnejše je, da bodo ustvarili(pustili) veliko raznolikost, da ne bo zaradi majhne genske baze ogrožen obstoj v primeru kake bolezni. Tako kot se sedaj slabo piše bananam...

Pa če mi je preprosto smešno to izkoriščanje znanosti in stavki nahranili bomo revne in podobno.

znanost je namenjena temu, da se jo izkorisca. Ali naj bo sama sebi namen?

Potem se pa še ta gensko predelana hrana povezuje z ekonomijo svetovno in spet
se straši z nekimi "Albanijami" in nazadovanjem če ne sprejmeš te bomo pa povozli?

Dejansko je to povezano s svetovno ekonomijo. Ce se s tem poceni cena hrane, ostane vec sredstev za druge stvari. In s tem bi sigurno dali vecjo moznost kupovanja hrane tam kjer je revscina.

Na tole GM food bi morali gledat malo z distance. Dandanes je pridelovanje semen, škropil, gnojil in drugih dodatkov biznis. Tako pač je. Priznati moramo da je ta lobij izredno močan. 90% razvoja GM semen je v rokah multinacionalke Monsanto, ostale procente pa si razdelijo Syngenta, Bayer Cropscience, Pioneer in Dow and Du.
V ZDA imajo danes skoraj vso sojo gensko spremenjeno. In koliko manj jo škropijo s pesticidi? Ne vem, samo zagotovo jo še vedno.
Kako pa komentirate dejstvo, da boš GM semena lahko sadil le enkrat, saj bo rastlina tako-rekoč sterilna ter ne bo mogla imeti svojih semen? Je to normalno, ali le pametna marketinška poteza? Kako bo potem mogoča evolucija (malce sarkastično)? Bo le ta zdaj potekala v laboratorijih?

Če pa že MORAMO imeti GM hrano, zahtevam prosto izbiro. Na policah ali izdelkih naj bo označeno kaj je GM in kaj ne! Moja osnovna pravica je pravica po prostovoljni izbiri. Nobeden mi ne bo ničesar vsiljeval!
Tukaj pa se stvar zatakne kajne?

Sploh niso tak problem GM organizmi, kot je problem nadzor, ki je v tem primeru odločno predrag in za nekatere države celo nemogoč.

Ker je "search for profit" za veliko večino podjetij pomembnejši od socialne odgovornosti in ker država nima mehanizmov in metod, s katerimi bi lahko dovolj učinkovito nadzirala živila, je nekatere ljudi upravičeno strah, da bodo "dragi" trgi dobili robo prve vrste, "nezahtevni" trgi pa ostanke spodletelih eksperimentov.

robbe> Tukaj pa se stvar zatakne kajne?

Ja, ker trg ni "pravičen". Ker večina ljudi kupuje slabšo Nutello, jaz boljše ne morem dobiti drugače, kot da jo grem iskat precej daleč.

Se popolnoma strinjam z robbe-om! Pa kdo pomisli na to, kam vodi množična uporaba gensko
sprememnjene hrane (poleg tega da kao nahrani revne)?
Če posadimo pšenico, ki je odporna na večino škodljivcev, razen na enega,
tega pa uniči le herbicid istega proizvajalca kot semena
gensko sprememnjene pšenice, kam potem pridemo?
Vse je v denarju! In gensko sprememnjena hrana je točno to: hlastanje multinacionalk
in njihovih lobijev za denarjem. A je kdo pomislil na posledice konzumiranja takšne hrane? Nobeden a ne!
Glavno da ima riž dovolj vitaminov in da je paradižnik obstojen 2 meseca (zaradi dodanega gena ribe!!).
Ni več daleč, ko bodo ljudje začeli zbolevat za alergijami, zdravilo pa
bo imelo le partnersko farmacevtsko podjetje.

In pa _marko:
- Kaj si po poklicu in za katero multinacionalko delaš?
- Predloži mi dokaze, da je gensko spremenjena hrana zdrava in
da nima nobenih dolgoročnih posledic na človekovo zdravje
- Dokaži mi, da institucije, ki opravljajo kvazi raziskave o gensko sprememnjeni hrani,
niso povezane oz. podkupljene s strani multinacionalk

Če mi odgovoriš na vsa zastavljena vprašanja, bom med prvimi, ki bom kupil gensko sprememnjen pradižnik
in ga pojedel.

vsa koruza in vse žito je že gensko spremenjeno
teh rastlin pred človekom ni bilo - vsaj ne v taki obliki

človek je z križanjem in žlahtenjem sort dosegel to gensko spremenjeno sedanjo koruzo in sedanje žito

tako da ne flancajte

če želite gensko nespremenjeno potem ne kupujte kruha in jejte zgolj kar ujamete s svojimi golimi rokami v gozdu (kakega merjasca ali srno)
ker tudi domači pujst, piščanec ali krava so gensko spremenjeni

_marko> Seveda ne, jype zavaja. GMO hrana bo kvecjemu boljsa in bolj kavlitetna.
_marko> Noben ne bo dal manj kvalitetnega izdelka v prodajo.

Pogumna trditev. Ni čudno, da ljudje zahtevajo, da se prepove uvoz GMO v Slovenijo. Glede na odnos zagovornikov takih tehnologij imajo po moje kar prav.

>vsa koruza in vse žito je že gensko spremenjeno
>teh rastlin pred človekom ni bilo - vsaj ne v taki obliki

>človek je z križanjem in žlahtenjem sort dosegel to gensko spremenjeno sedanjo koruzo in sedanje žito

A res? Se pravi, ko cepim slivo, jo gensko spremenim? Malo morgen.. Naj ti _marko razloži kaj je križanje in kaj je
dodajanje živalskih genov rastlini.

hendriks:

Narobe si sklepal, Matev je kar vredu razlozil.

Krizanje pri npr svinjah je tudi zanimivo. 50 let nazaj so bile svinje veliko bolj mastne. Zato so se pac lotili krizanja svinj, ki imajo najmanj mascobe in ve misic. Rezultat je pa ta, da danasnje svinje velikokrat dobijo srcni napad in umrejo, ker mora srce delovati mocneje. Mascobno tkivo ne potrebuje toliko krvi kot misicno.

To pa nobenega ne moti?

>Bom ti dal primer. V GMO paradizniku se poveca vsebnost flavonoidov in to je zdravo. V riz se da beta karoten in to je zdravo.
>Gledano iz molekularnega nivoja lahko predvidis in to predvidenje stestiras s transkriptomiko, proteomiko in metabolomiko. Gre za prakticno nadzorovanje celotne celice z sistemsko biologijo. V GMO hrani so tocno znani dodatni proteini oz metaboliti, ki bodo izrazeni. >Iz tega potem ves, da je dolgorocno ok. Ce ti v ribi jes en protin ze miljon let, zakaj ga potem nebi se v psenici? Ena in ista molekula.

Aha, se pravi je to kot sestavljanje lego kock: en gen damo sem, en gen tja in zadeva je urejena in zdrava.
Kako lahko vem, da če so v GMO hrani dodani točno določeni proteini, da njihova kombinacija, ki je edinstvena ni škodljiva za zdravje?
Ne vem no, boš moral biti bolj prepričjiv in mi dokazati s kakšnimi papirji oz. članki.

>Poglej si FDA institucijo. Ce ze mora kdo kaj dokazati si to ti, ker tole trdis. Ne jaz.
Sem si pogledal FDA. Pričaka me naslov: U.S. Food and Drug Administration Home Page.
Poznaš kakšno EU institucijo?


->Ni več daleč, ko bodo ljudje začeli zbolevat za alergijami, zdravilo pa
bo imelo le partnersko farmacevtsko podjetje.
>A gledas prevec filmov?
Filme gledam povprečno, vendar ne moreš reči, da taka situacija ni možna.

No, zadeva mi je postala zanimiva, tako da bom vprašal kolegico ki je doštudirala mikrobiologijo in še
njo malo povprašal o tej zadevi.

->Kako lahko vem, da če so v GMO hrani dodani točno določeni proteini, da njihova kombinacija, ki je edinstvena ni škodljiva za zdravje?

Kot sem rekel prej, z sistemsko biologijo. Ta ti pokaze celotno dogajanje v celici.
Ce te zanima podrobneje pa gre za tehnike, ki ti pokazejo interakcije proteinov in genov:
- affinity chromatography with mass spectrometry
- yeast two hybrid system
- LC MS
- GC MS
- MS/MS
- microarray
- proteinarray
- scale-free network
- motif comparison
- ...

In se se da nastevat...

Potrebno je tudi vedet, da je vecina genov in proteinov priblizno enakih med vrstami. In, da imajo enake funkcije.
Vsake toliko pa zaradi drugacnega razvoja prihaja do drugacnih funkcij - evolucija.


->No, zadeva mi je postala zanimiva, tako da bom vprašal kolegico ki je doštudirala mikrobiologijo

Sicer ona ni delala z rastlinami, ampak glede na to, da je naravoslovka bi morala stvar do neke mere poznat.

Marko, vidim da o tej temi precej veš. Ali lahko pokomentiraš tele sestavke, najdene na kvarkadabri:

"Mešanje ogromne količine genov" poteka tudi pri delitvi spolnih celic (t.i. mejozi) pri organizmih s spolnim razmnoževanjem. Pri mejozi pride lahko v določeni fazi do t.i. "crossing over", kjer se izmenjajo deli kromosomov (genov) tako, da imajo crossover kromatide (kromatida pomeni dva trakova kromosoma, ki se je podvojil in ki sta spojena v eni centromeri) tako očetov kot materin genetski material. Spolno razmnoževanje pa ne moremo smatrati kot genetski inženiring, še manj pa kot opravičilo zanj.
Če poznamo določeno funkcijo gena, to še ne pomeni, da bo vstavitev tega gena imela za posledico izvajanje samo te (dodatne) funkcije v celici. Lahko gen vpliva še dodatno, česar pa današnja znanost zaradi svoje omejenosti ne more ugotoviti. To se je še posebej izkazalo pri kloniranju višjih sesalcev (beri: ovca Dolly). Vsi kloni so namreč imeli velike anomalije. Seveda je kloniranje bolj zahtevno kot vstavljanje posameznih genov v genom celice, vendar se znanstveniki premalo zavedajo, da je poseganje v tako kompleksne procese rizična zadeva in to predvsem zaradi omejenega znanja oz. poznavanja kompleksnosti procesov.

Sicer genski tehnologi zagotavljajo, da en samcat spremenjeni gen ne vpliva na živilo in na presnovo organizma, ki to živilo zaužije. Ampak: tudi L - glukoza in D - glukoza se razlikujeta samo po kiralnih lastnostih, v živih organizmih pa sodeluje samo levosučna varianta, desnosučna (umetno pridobljena) pa je celo strupena!


Mimogrede, rekel si, da je beljakovina/toksin, ki ga izloča GM koruza, človeku nenevaren. Ali lahko utemeljiš?

GMO: da, vendar pod naslednjimi premisami oz. pogoji - dosledno je treba izvajati kontrolo nad GMO in ne-GMO, tako da ima kupec v vsakem trenutku moznosti izbire, nadalje je potrebno zagotoviti, da dodani geni pocnejo samo eno stvar (recimo ekspresija nekega vitamina/faktorja/karkoli) in ne povzroca alergije. V EU s tem brzcas tezav ne bo, ker so sprejete direktive po mojem spominu precej stroge.

Kar mene bolj skrbi od prej navedenih stvari je to, da so te rastline dejansko bolj ko ne sterilne, kar pomeni, da mora kmet vsako leto kupiti nova semena, ker starih ne more uporabiti. Drugo me skrbi to, da lahko preko GMO podjetja kmete "privezejo" nase - Syngenta (poljubno ime) "naredi" seme koruze, ki pa jo lahko skropis/gnojis samo s Syngentinimi proizvodi, kar ni kul.

Opazam pa, da je veliko ljudi strah GMO, ceravno to narava pocne ze vec sto milijonov let, tudi clovek to pocne, vendar se je temu nekdaj reklo krizanje, zdaj je to tehnologija rekombinantne DNA. Od vseh nastetih pa ima zadnja prednost, da zelo hitro in na izredno kontroliran nacin pridemo do zelenega rezultata (vec mesa, manj mascobe, vecji donos, odpornost na skodljivce). Ne dvomim tudi, da je vsak GMO izredno dobro pretestiran preden se da na trg, kajti nevarnost tozb je izredno velika.

Kar nas na koncu koncev pripelje do temeljne tezave, ki jo poznamo ze iz drugih branz - patentno pravo, ki zdaj omogoca patentiranje GMO, ceravno se od naravnega razlikuje samo po tem, da ima dodan/spremenjen en gen.

Naj sklenem ta daljsi post z mnenjem, da je hrane na svetu vec kot dovolj za vse in da vecji donosi niso potrebni. Potrebno je predvsem spremeniti miselnost ljudi, ki jim je samo po sebi umevno, da vsak dan jedo svez kruh (cetudi je dan ali dva star povsem dober, baje celo bolj zdrav), da sta sadje in zelenjava poceni (pa naj kmet crkne, ce mu ne znese poceni pridelat) itd itd

Najboljše, da ti predpišeš ljudem kaj naj jedo in koliko naj jedo. Potem pa jim še povej kolkokrat na dan lahko gredo na wc.

to ne, vendar je treba ljudem predociti, da vso hrano, ki jo pojedo, mora nekdo pridelati/pripraviti. ker ni normalno, da eno mesto, kot je Dunaj, vsak dan zavrze toliko kruha (starega dan ali dva), kolikor ga pojedo v enem dnevu v Grazu (preverljiv podatek).

to je narobe.

slovenski peki se s tem ne bi strinjali. ce me spomin ne vara, je bila pred casom polemika o visoki ceni kruha v Sloveniji in izkazalo se je, da je odpadni kruh (ki ga trgovci kupijo a ne prodajo) razlog za visoko ceno kruha.

Se pravi, ko cepim slivo, jo gensko spremenim?

seveda
kar poglej neceplejno slivo in jo primerji z cepljeno
primerji njune gene med seboj

gensko spreminjanje je prakticiral mendelj
še prej pa tudi že egipčani ter bolj ali manj vsa ljudstva

način na katerega danes spreminjamo je tisti ki moti določene ljudi

a ti isti ljudje (ki vreščijo proti vsemu kar ne pozanjo) jedo kruh in piščance ter uporabljajo elektriko ter bencin

dvoličnost jaz pravim temu

Torej je OK, če pustimo, da par milijonov ljudi zboli, ker se je nekemu velikemu podjetju zdelo preveč škoda denarja, da bi raziskalo, kaj genetske spremembe, ki jih je preizkusil, dejansko povzročajo?

Če ni, potem le še povejte, kdo bo izvajal nadzor pri nas, da se kaj takega ne bo zgodilo.