» »

Ministrstvo "po nesreči" dovolilo uporabo GSO.

Ministrstvo "po nesreči" dovolilo uporabo GSO.

1
2
»

ulemek ::

Okapi, koliko, bi morala povedati stroka, oz. strokovna javnost. Zame en zaletavi profesor ni strokovna javnost, je samo njen član (niti ne predstavnik).

Kaj je narobe s študijami, sem ti povedal. In temu je težko oporekati. Zato sta potrpežljivost in premislek še kako na mestu, saj se po določenem času številne anomalije (tako površnosti kot namerne manipulacije) odkrije. Morda je tudi Evropa kot regulator (ali pa tudi posamezne države, kar je zaradi finančne nesinergije manj smiselno) premalo proaktivna in ravna narobe, ko sama ne naroči oz. financira več študij. Sodno izkazano je podjetje, ki je vodilno in pionir na tem področju, s kriminalno preteklostjo, ki je zanemarjalo varnost ljudi in okolja.

96. so začeli komercialno vzgajati, vem. So what? S koruzo res težko pri nas posežeš v ekosistem, npr. z žitaricami pa še kako lahko, zato tisti varnostni predpisi niti niso neumni.

Nikakor ne nasprotujem genskemu inženiringu, denimo proizvodnja inzulina sicer ne bi bila mogoča, ki mimogrede poteka že skoraj 40 let. Sem pa definitivno za preudarno rabo in predvsem posvečanje pozornosti maksimalni varnosti pri rabi v naravnem okolju, saj so lahko posledice nepovratne. Niti sodobni inštitut okoljske odškodnine ti ne pomaga, pač tega ni več moč počistiti ali kako drugače rešiti.

String, točno tako. In tobak škodi še danes, zdravstveni blagajni in družbi povzroči več škode kot heroin (pod črto, ne potencialno), da o konoplji ne govorimo, pa je še vedno v prodaji. Amerika in ameriška ekonomija sta dobesedno zrasli na tobaku. In stric Sam pravi, da je to OK kot prenagljeno pravi, da so GSO v naravnem okolju varni.

Počakajmo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ulemek ()

jype ::

ulemek> bi morala povedati stroka, oz. strokovna javnost.

So že povedali, samo nihče jih ne posluša, ker je znanost na tem področju tako zelo dolgočasna, da tisk nima nobenega namena objavljati takšnih reči.

ulemek> Niti sodobni inštitut okoljske odškodnine ti ne pomaga, pač tega ni več moč počistiti ali kako drugače rešiti.

Saj poznaš Japonski dresnik, ane?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

ulemek ::

jype je izjavil:

ulemek> bi morala povedati stroka, oz. strokovna javnost.

So že povedali, samo nihče jih ne posluša, ker je znanost na tem področju tako zelo dolgočasna, da tisk nima nobenega namena objavljati takšnih reči.


Se strinjam, da je premalo javno izpostavljena tema, da pa ni zanimiva, ni res. Sicer ne bi palile vse neumne teorije zarot. :))

Strokovna javnost nikakor še ni povedala (vsega kar bi ali bo lahko) svojega. Če bi jim dali več (časa in predvsem) sredstev v obliki naročil regulatorja ali civilne družbe, bi se resnici bolj približali.

jype je izjavil:


ulemek> Niti sodobni inštitut okoljske odškodnine ti ne pomaga, pač tega ni več moč počistiti ali kako drugače rešiti.

Saj poznaš Japonski dresnik, ane?


Ker je sosed pijan povozil mater z vozičkom, moram še jaz poiskati eno nosečnico z dvojčkoma in jo povoziti. Aha.

PaX_MaN ::

String je izjavil:

Tobak ni bil škodljiv 50+ let, naj me kdo popravi če se motim.

Pa še vedno ni prepovedan...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

jype ::

ulemek> Ker je sosed pijan povozil mater z vozičkom, moram še jaz poiskati eno nosečnico z dvojčkoma in jo povoziti. Aha.

Ha? Japonski dresnik je _popolnoma naravna rastlina_, ki je pobila praktično vse konkurenčne avtohtone rastline po ljubljanski kotlini in širše. Na noben način ni gensko modificirana, samo nek štor jo je prinesel sem z Japonske.

ulemek ::

jype je izjavil:

ulemek> Ker je sosed pijan povozil mater z vozičkom, moram še jaz poiskati eno nosečnico z dvojčkoma in jo povoziti. Aha.

Ha? Japonski dresnik je _popolnoma naravna rastlina_, ki je pobila praktično vse konkurenčne avtohtone rastline po ljubljanski kotlini in širše. Na noben način ni gensko modificirana, samo nek štor jo je prinesel sem z Japonske.


Pa ni edina. In povsem vseeno je, kako je sem prišla, saj to ne spremeni dejstva. In to dejstvo oz. ta štor ni tolažba, da se ne bi še ostali vedli kot štori. ;)

Okapi ::

V resnici je takih primerov še veliko - in vedno gre za čisto naravne rastline in živali, ki jih ljudje bodisi namenoma ali nehote zanesejo nekam drugam. Avstralci sicer zelo pazijo na te reči, ampak so eni redkih. Na tisoče slovenskih turistov iz potovanj v tuje kraje prinese kakšno flanco ali seme za na balkon ali na vrt. Glede tega ni niti nobene kontrole, niti praktično nobenih predpisov.

Podobno kot ni nobenih varnostnih predpisov za klasično žlahtnjenje in križanje. Vsak kmet (ali čebelar) se lahko s tem neovirano in nenadzorovano ukvarja. In edina resna s tem povezana težava je ravno posledica klasičnega križanja - "afrikanizirane" brazilske čebele, ki se jih je oprijel vzdevek morilske in so se razširile že do ZDA.

V resnici je vzrok samo strah pred tistim, česar ne poznaš (in ne glede na to, da drugo to dobro poznajo). Pse ali mačke ali zajce lahko vsakdo doma križa in nikogar ni strah, da bo povsem nenadzorovana mešanica genov povzročila kaj slabega. Lepo cvetlico ali grm ali kaktus, za katerega niti imena ne veš, boš brez strahu prinesel iz Tajske ali Mehike in posadil na vrtu, brez strahu, da bi to lahko povzročilo ekološko katastrofo.

Ko beseda nanese na en sam točno določen in dobro poznan gen, ki bi ga dodali ali odvzeli poljščini (ki so itak po svoji naravi neprimerne kot invazivne vrste), je pa takoj panika pred nekimi groznimi posledicami. V bistvu narobe svet.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

ulemek ::

Okapi je izjavil:

V resnici je takih primerov še veliko - in vedno gre za čisto naravne rastline in živali, ki jih ljudje bodisi namenoma ali nehote zanesejo nekam drugam. Avstralci sicer zelo pazijo na te reči, ampak so eni redkih. Na tisoče slovenskih turistov iz potovanj v tuje kraje prinese kakšno flanco ali seme za na balkon ali na vrt. Glede tega ni niti nobene kontrole, niti praktično nobenih predpisov.

Da predpisov ni, ne bi rekel. Vsaj VB ima zelo stroge, od kar jo je "opsutošil" dresnik, ki je menda prišel z Nizozemske. Pa tudi pri nas so neke uredbe, se mi zdi.

Je pa res, da je nadzor v tej meri nad državljani nemogoč.

Okapi je izjavil:


Podobno kot ni nobenih varnostnih predpisov za klasično žlahtnjenje in križanje. Vsak kmet (ali čebelar) se lahko s tem neovirano in nenadzorovano ukvarja. In edina resna s tem povezana težava je ravno posledica klasičnega križanja - "afrikanizirane" brazilske čebele, ki se jih je oprijel vzdevek morilske in so se razširile že do ZDA.

Zato je previdnost mati vseh modrosti.

Okapi je izjavil:


V resnici je vzrok samo strah pred tistim, česar ne poznaš (in ne glede na to, da drugo to dobro poznajo). Pse ali mačke ali zajce lahko vsakdo doma križa in nikogar ni strah, da bo povsem nenadzorovana mešanica genov povzročila kaj slabega. Lepo cvetlico ali grm ali kaktus, za katerega niti imena ne veš, boš brez strahu prinesel iz Tajske ali Mehike in posadil na vrtu, brez strahu, da bi to lahko povzročilo ekološko katastrofo.

Če ti enačiš previdnost in preudarnost/odgovornost s strahom, si povedal kvečjemu kaj o sebi. Še zlasti, če ne daš nobenih argumentov ali vsaj ne skušaš ovreči drugih, da bi zvenelo prepričljivo.

Da je mene strah, NE PIJE VODE.

Okapi je izjavil:


Ko beseda nanese na en sam točno določen in dobro poznan gen, ki bi ga dodali ali odvzeli poljščini (ki so itak po svoji naravi neprimerne kot invazivne vrste), je pa takoj panika pred nekimi groznimi posledicami. V bistvu narobe svet.

O.

Posledice v smislu vpliva na biodiverziteto oz. gensko zasnovo neke divje rastline so lahko grozne. Na ekosistem že malo manj, oz. zgolj potencialno. Na človeka pa nične. Govorimo seveda o dodajanju neke želene lastnosti (gena), ki jo poznamo in je že sicer varna ob rabi za prehrano. Ni me strah, da bi nekdo namerno, še manj pa nenamerno podtaknil neko škodljivo lastnost, npr., da bi rastlina (koruza) proizvajala faliodne strupe. Sploh ne. Svoje pomisleke sem dal na pladenj. Mislim na pomisleke, glede uporabe tehnologije in literature, ki je na voljo strokovni javnosti, ki je še vedno deloma razdeljena - kdor spremlja, ve, da je tako ter korporacije, ki je pionir na tem področju. In seveda, vidim cel kup potencialnih možnosti za proizvodnjo zdravil in izboljšave hrane, a ne le človeška varnost, tudi skrb za okolje morata biti pred ekonomiko in zaletavostjo raznih likov a la D. Bullet (zadnje razumi, kdor ima to čast).

Samo to mi gre po glavi in nič bolj neracionalnega!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ulemek ()

Okapi ::

Da je mene strah, NE PIJE VODE.
Seveda jo pije, in to zelo. Ti zadev ne poznaš in te je strah, nas, ki zadeve dobro poznamo (in vemo tudi, koliko nadzora je, preden pride poljščina iz laboratorija v prosto prodajo), pa ni prav nič strah.

V resnici je bolj nevarno, ko upokojeni profesor na svojem vrtu križa vrtnice.>:D

O.

ulemek ::

Okapi je izjavil:

Da je mene strah, NE PIJE VODE.
Seveda jo pije, in to zelo. Ti zadev ne poznaš in te je strah, nas, ki zadeve dobro poznamo (in vemo tudi, koliko nadzora je, preden pride poljščina iz laboratorija v prosto prodajo), pa ni prav nič strah.

V resnici je bolj nevarno, ko upokojeni profesor na svojem vrtu križa vrtnice.>:D

O.


Glede na to, da je še strokovna javnost precej razdeljena, je moja previdnost daleč od strahu.

Pa nas razodeni, kaj si po stroki. Ti lahko prinese samo + točke pri kredibilnosti. Sklicevanje na lastno avtoriteto a la: "ker jaz vem, zakaj," ni merodajno. Če pa si od foha, ti bomo morda celo lažje verjeli in te prosili za dodatna pojasnila.

Okapi ::

Glede na to, da je še strokovna javnost precej razdeljena,
V resnici sploh ni. Vedno se sicer najde kakšna izjema - ravno se recimo na ljubljanski univerzi kregajo, ker bodo nekomu dovolili doktorirati iz spomina vode. Ampak to v resnici ne pomeni, da je "strokovna javnost precej razdeljena" glede vprašanja, ali ima voda spomin.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

jype ::

ulemek> Če pa si od foha, ti bomo morda celo lažje verjeli in te prosili za dodatna pojasnila.

Potem verjemi temule: http://www.dnevnik.si/objektiv/intervju...

String ::

PaX_MaN je izjavil:

String je izjavil:

Tobak ni bil škodljiv 50+ let, naj me kdo popravi če se motim.

Pa še vedno ni prepovedan...


Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

jype ::

String> Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

Ja, je. Tisti, ki hoče tobak, ga lahko dobi, tisti, ki ga noče, mu ga pa ni treba.

Massacra ::

"Bacillus thuringensis (Bt) je, kot pove že ime, prostoživeča bakterija, ki izloča za dvokrilce (Diptera) smrtonosen toksin. Seveda je med temi žuželkami tudi nekaj nadležnih škodljivcev. Bt-toksin je dokaj selektiven in deluje le kratek čas ter ne pušča nevarnih razgradnih produktov, zato je bil idealno sredstvo sonaravnih pridelovalcev. Ti so ga uporabljali seveda le v skrajni sili, ob množičnem pojavljanju škodljivcev. Dokler se niso v Novartisu spomnili, da bi tisti del genskega zapisa bakterije, ki kodira sintezo toksina, prenesli na koruzo, kar jim je tudi uspelo. Rezultat te genske manipulacije je Bt-koruza, ki v vseh svojih tkivih vsebuje Bt-toksin. Dejansko to pomeni, da je žuželka, ki le zagrize v transgeno koruzo, obsojena na smrt. Posledici pa sta vsaj dve, prva je, da so škodljivci ob stalnem stiku s toksinom kaj hitro razvili trajno odpornost, druga pa, da je bilo s tem sonaravnim pridelovalcem hrane odvzeto pomembno orodje za nadzor škodljivcev. Prva posledica je bila že vnaprej napovedana in znana, druga pa je sonaravnim pridelovalcem hrane trajno odvzela redko in koristno orodje. Če je bil cilj Novartisa le to drugo, mu je popolnoma uspelo!"

Del članka izpred več kot 10 let v MLADINI!

http://www.mladina.si/93963/novartisova...

Nisem pa preverjal, ali zapisano drži!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Massacra ()

sensei ::

Del članka izpred več kot 10 let v MLADINI!

Na, lej tle je še en člank iz podobno kvalitetnega vira.

jype ::

friendbreez> Nisem pa preverjal, ali zapisano drži!

Povsem verjetno drži, ampak ni nič drugačno kot zgodba s katerimkoli drugim podobnim mehanizmom za zatiranje škodljivcev - ne pa z gensko tehnologijo.

Massacra ::

http://www.mladina.si/117887/hrana-in-i...

Posledice pa so kot vse kaže merljive s povečanimi obolenji pri živalih in ljudeh.

ulemek ::

jype je izjavil:

friendbreez> Nisem pa preverjal, ali zapisano drži!

Povsem verjetno drži, ampak ni nič drugačno kot zgodba s katerimkoli drugim podobnim mehanizmom za zatiranje škodljivcev - ne pa z gensko tehnologijo.

Natanko tako, sam sem celo laičnega mnenja, da se je penicelinskim antibiotikom skoraj istekel rok in to je bilo neizbežno, pa sploh ne posledica zlorab, pretiranih predpisovanj.

Hja, to z insekti bi lahko v najverjetneje preverili tudi v laboratoriju.

Sploh pa, dvomim, da je Novartis to želel, so pa bili neprevidni in morda prenagljeni pri rabi, o čemer pravim.

jype je izjavil:

String> Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

Ja, je. Tisti, ki hoče tobak, ga lahko dobi, tisti, ki ga noče, mu ga pa ni treba.


Plačujemo pa mu zdravje vsi. Tudi tisti, ki njega in zakonodajalca svarimo, kako škodljivo je.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ulemek ()

ulemek ::

jype je izjavil:

ulemek> Če pa si od foha, ti bomo morda celo lažje verjeli in te prosili za dodatna pojasnila.

Potem verjemi temule: http://www.dnevnik.si/objektiv/intervju...


Ne bo šlo tako enostavno, ko pa je stroka še vedno precej razdeljena. Ko bo bolj enotna, bom navijal za zmagovalne zaključke.

Zgrešil si poanto, želel sem le, da se O ne sklicuje na lastno avtoriteto, če je ne moremo povezati z znanjem, dognanji ali dosežki s tega področja oz. sploh ne vemo, kdo je.

Poznam stališča tega možička, ki ga tukaj navajaš, je pa zgolj eden od predstavnikov strokovne javnosti, ki žal nima tako enotnega stališča kot bi sam to rad prikazal. Vem pa, da je vnet zagovornik.

Pa, da ne bo kdo mislu, nimam strahu ne zadržko pri uživanju te hrane. Tako ali tako jo kar precej ne vede pojedo tudi številni nasprotniki in celo teoretiki zarot.

String ::

jype je izjavil:

String> Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

Ja, je. Tisti, ki hoče tobak, ga lahko dobi, tisti, ki ga noče, mu ga pa ni treba.


Kot bivši kadilec ki je bil zmeden najstnik in hotel biti kul kot vsi ostali njegovi vrstniki ti lahko rečem da NI KUL. IN NI VREDU. DANES VEM BOLJE IN NE KADIM VEČ.

Nekoč se bo nekdo naprimer nekdo smejal tvoji nesreči, neumnosti, naivnosti ali bil totalno nesočuten do tebe in potem boš TI razočaran in jezen. Pomisli. Sej Ljudje smo ponavadi vsi isti - dokler se nam kaj ne zgodi je vse OK.

Okapi ::

Ne bo šlo tako enostavno, ko pa je stroka še vedno precej razdeljena.
To si si preprosto izmislil. Stroka je glede tega bolj enotna kot glede podnebnih sprememb. In še tistih nekaj raziskav, ki naj bi dokazovale kakšno nevarnost gensko spremenjenih poljščin, so brez težav in argumentirano sesuli.

Sicer so pa v bistvu tudi pridelovalci enotni. Več kot 80% vse pridelane soje in bombaža je gensko spremenjenega. V ZDA je cifra že okoli 90%.

Bistvo vsega je pa povzeto v temle članku.
http://www.forbes.com/sites/henrymiller...
"GSO" je v osnovi napačna "kategorija", oziroma povsem napačno razumljena.
Vse poljščine (in vse domače živali) so gensko spremenjene, v primerjavi z naravnimi vrstami. S tem, da so klasične poljščine celo bolj gensko spremenjene od "gensko spremenjenih". V bistvu so pa seveda prav vsi organizmi gensko spremenjeni. Ljudje smo gensko spremenjene opice (in posledice te spremembe so, kot lahko vidimo, za naravo katastrofalne).
Genetic modification by means of selection and hybridization has been with us for millennia, and the techniques employed along the way, up to today, are part of a seamless continuum. Breeders routinely use radiation or chemical mutagens on seeds to scramble a plant's DNA to generate new traits, and more than a half century of "wide cross" hybridizations, which involve the movement of genes from one species or one genus to another, has given rise to plants that do not exist in nature; they include the varieties of corn, oats, pumpkin, wheat, rice, tomatoes and potatoes we buy routinely. (Yes, even "heirloom" varieties and the overpriced organic stuff at Whole Foods.) On average, we consume dozens of servings of these genetically improved varieties of fruits, vegetables, and grains every day: With the exception of wild berries, wild game, wild mushrooms and fish and shellfish, virtually everything in North American and European diets has been genetically improved in some way.

Prav nobenega racionalnega ali znanstveno podprtega razloga ni, da bi morali organizme ločevati na tiste, ki so gensko spremenjeni po naravni poti, na tiste, ki so gensko spremenjeni z zastarelo in nenatančno tehnologijo, in na tiste, ki so gensko spremenjeni s sodobno in natančno tehnologijo. Še zlasti nesmiselno pa je misliti, da so ti slednji kakorkoli nevarnejši od onih drugih. V resnici je namreč ravno obratno.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

AndrejO ::

Okapi je izjavil:


Genetic modification by means of selection and hybridization has been with us for millennia, and the techniques employed along the way, up to today, are part of a seamless continuum. ...

Prav nobenega racionalnega ali znanstveno podprtega razloga ni, da bi morali organizme ločevati na tiste, ki so gensko spremenjeni po naravni poti, na tiste, ki so gensko spremenjeni z zastarelo in nenatančno tehnologijo, in na tiste, ki so gensko spremenjeni s sodobno in natančno tehnologijo. Še zlasti nesmiselno pa je misliti, da so ti slednji kakorkoli nevarnejši od onih drugih. V resnici je namreč ravno obratno.

Ne, ne, ne. To se čisto motiš. Vir je čisto neverodostojen, ker se človeška rasa igračka z naravno selekcijo že tisoče let, ne pa tisoč let. :P (in skočim do hladilnika po tortiljo in dva paradižnika).

Kar se tiče strogo racionalnih ali znanstveno podprtih razlogov za ločevanje, jih verjetno res ne bo nihče našel veliko, če sploh. Ni pa to edino kar koga zanima in odpor, ki ga nekateri kažejo do tovrstnega označevanja porekla živila, je ravno tako nerazumljiv. Mar bi čas in energijo, ki jo porabljajo za to neumnost (ki samo dodatno priliva bencin na ogenj teoretikov zarot) raje porabili za kaj bolj koristnega.

Okapi ::

Nauči se bolje angleško (ali pa latinsko).>:D Millennia je množina (več tisočletij), ne eno tisočletje (millennium).

odpor, ki ga nekateri kažejo do tovrstnega označevanja porekla živila, je ravno tako nerazumljiv.
Je sicer razumljiv, verjetno pa res ni smiseln. V Braziliji recimo glede tega ne delajo panike. Hrana mora biti označena - konkretno je tako za zdaj menda samo olje iz gensko spremenjene soje -, proizvajalci so se s tem sprijaznili, kupci pa tudi, saj ga brez problemov kupujejo.



O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

AndrejO ::

Okapi je izjavil:

Nauči se bolje angleško.>:D Millennia je množina (več tisočletij), ne eno tisočletje (millennium).

Ja, vem. Ampak poskusil pa sem, če mi bi ratala šala. :D

Okapi je izjavil:

Je sicer razumljiv, verjetno pa res ni smiseln. V Braziliji recimo glede tega ne delajo panike. Hrana mora biti označena - konkretno je tako za zdaj menda samo olje iz gensko spremenjene soje -, proizvajalci so se s tem sprijaznili, kupci pa tudi, saj ga brez problemov kupujejo.

Ja, imaš prav. Je razumljiv, jaz pa tudi v temu ne vidim smisla. Na dolgi rok se bodo stvari že iztekle tako, da bo za vse prav.

Če pogledam na vse skupaj, so stvari včasih res nesmiselne. Potem pa pride še do takšnih napak ali "napak", ki vse skupaj samo še bolj zakomplicirajo.

Okapi ::

Največja ironija pri vsem skupaj pa je, da je ves ta boj raznih aktivistov proti GSO in Monsantu v resnici voda na njegov mlin. Dražji in bolj komplicirani kot so postopki za registracijo gensko spremenjene poljščine, manj možnosti imajo manjše firme, start-upi in univerze. Dovolj sredstev za to imajo samo Monsanto, BASF, Bayer, Dupont, Syngenta in še par multinacionalk (ki v končni fazi potem stroške tako ali tako prevalijo na potrošnike). In prav nikamor se jim ne mudi. Svetovno tržišče semenske soje in bombaža so si že razdelili med seboj, sledijo koruza in ostale najpomembnejše poljščine.

Zanimivo bo opazovati, ali bo imel potek patentov kakšen pomemben vpliv. Prve Monsantove patentirane sorte letos potečejo in jih bodo lahko kmetje uporabljali brezplačno. "Problem" je, ker so novejše sorte seveda precej boljše in se bo kmetom verjetno vseeno bolj splačalo kupovati boljše sorte kot pridelovati te stare brezplačne.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

AndrejO ::

Okapi je izjavil:

Zanimivo bo opazovati, ali bo imel potek patentov kakšen pomemben vpliv. Prve Monsantove patentirane sorte letos potečejo in jih bodo lahko kmetje uporabljali brezplačno. "Problem" je, ker so novejše sorte seveda precej boljše in se bo kmetom verjetno vseeno bolj splačalo kupovati boljše sorte kot pridelovati te stare brezplačne.

Verjetno je velik del stroška v tehnologiji, ki omogoča pridobivanje semen v "industrijskih količinah". Zato se mi zdi, da bo tudi tale "brezplačna" varianta bolj tako, tako poceni. Čas bo seveda pokazal kako bo to šlo.

Ravno tako pa tudi plevel in ščurki ne stojijo ravno ob strani in samo čakajo, da bodo izrebljeni. Evolucija tudi pri njih dela svoje in vsaj tiste sorte, ki so bile razvite za namen "uparjanja" z določenimi herbicidi in/ali pesticidi s časom izgubijo na vrednosti. Bo potrebno pogruntati nov combo.

ulemek ::

String je izjavil:

jype je izjavil:

String> Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

Ja, je. Tisti, ki hoče tobak, ga lahko dobi, tisti, ki ga noče, mu ga pa ni treba.


Kot bivši kadilec ki je bil zmeden najstnik in hotel biti kul kot vsi ostali njegovi vrstniki ti lahko rečem da NI KUL. IN NI VREDU. DANES VEM BOLJE IN NE KADIM VEČ.

Nekoč se bo nekdo naprimer nekdo smejal tvoji nesreči, neumnosti, naivnosti ali bil totalno nesočuten do tebe in potem boš TI razočaran in jezen. Pomisli. Sej Ljudje smo ponavadi vsi isti - dokler se nam kaj ne zgodi je vse OK.


Eno je najstniška naivnost oz. čredni nagon, drugo pa je, da pri 15., 30. ali celo kasneje kadiš. Dal bi višjo premijo. Ali pa ceno 10 EUR na škatlico in 9 neposredno v zdr. blagajno.

ulemek ::

Okapi je izjavil:

Ne bo šlo tako enostavno, ko pa je stroka še vedno precej razdeljena.
To si si preprosto izmislil. Stroka je glede tega bolj enotna kot glede podnebnih sprememb. In še tistih nekaj raziskav, ki naj bi dokazovale kakšno nevarnost gensko spremenjenih poljščin, so brez težav in argumentirano sesuli.

Spet krancaš na tipkovnico brez argumentov in posplošuješ. Sesuli so samo eno kontroverzno študijo iz Francije, ko naj bi pri raziskavah na glodalcih odkrili veliko tveganje za nastanek malignih tumorjev.

Tem zaključkom pa še bolj prizemljeni "ekoisti" niso verjeli. ;)

Sej sem zapisal, da me v prehrambeni industriji sploh ni strah GSO! :)) ... toda ti sediš na očeh.

Sploh pa, so sedaj tudi glede podnebnih sprememb znanstveniki vse bolj enotni. Očitno nisi up to date.

Okapi je izjavil:


Sicer so pa v bistvu tudi pridelovalci enotni. Več kot 80% vse pridelane soje in bombaža je gensko spremenjenega. V ZDA je cifra že okoli 90%.

"Le čevlje sodi naj Kopitar," je moj komentar. Oni ti lahko povedo samo o ekonomiki in donosu kaj. Kompetento.

Okapi je izjavil:



Bistvo vsega je pa povzeto v temle članku.
http://www.forbes.com/sites/henrymiller...
"GSO" je v osnovi napačna "kategorija", oziroma povsem napačno razumljena.
Vse poljščine (in vse domače živali) so gensko spremenjene, v primerjavi z naravnimi vrstami. S tem, da so klasične poljščine celo bolj gensko spremenjene od "gensko spremenjenih". V bistvu so pa seveda prav vsi organizmi gensko spremenjeni. Ljudje smo gensko spremenjene opice (in posledice te spremembe so, kot lahko vidimo, za naravo katastrofalne).
Genetic modification by means of selection and hybridization has been with us for millennia, and the techniques employed along the way, up to today, are part of a seamless continuum. Breeders routinely use radiation or chemical mutagens on seeds to scramble a plant's DNA to generate new traits, and more than a half century of "wide cross" hybridizations, which involve the movement of genes from one species or one genus to another, has given rise to plants that do not exist in nature; they include the varieties of corn, oats, pumpkin, wheat, rice, tomatoes and potatoes we buy routinely. (Yes, even "heirloom" varieties and the overpriced organic stuff at Whole Foods.) On average, we consume dozens of servings of these genetically improved varieties of fruits, vegetables, and grains every day: With the exception of wild berries, wild game, wild mushrooms and fish and shellfish, virtually everything in North American and European diets has been genetically improved in some way.

Prav nobenega racionalnega ali znanstveno podprtega razloga ni, da bi morali organizme ločevati na tiste, ki so gensko spremenjeni po naravni poti, na tiste, ki so gensko spremenjeni z zastarelo in nenatančno tehnologijo, in na tiste, ki so gensko spremenjeni s sodobno in natančno tehnologijo. Še zlasti nesmiselno pa je misliti, da so ti slednji kakorkoli nevarnejši od onih drugih. V resnici je namreč ravno obratno.

O.


Kategorija GSO pa je še kako ustrezna! Ti zdaj nekaj ontološko opletaš in mlatiš prazno slamo. Hja, za plastiko, sodobne polimere, pravimo, da je umeten material. Ker ga je ustvaril človek. A človeka pa narava in je zato del narave. Je tudi plastika torej naravna? Na nek način zagotovo. A v rabi pojma, za katerega smo se natanko zmenili, kakšen pomen ima oz. smo bili o pomenu poučeni, niti najmanj. Tako je GSO kategorija še kako tudi umestna.

Če so paritev, seks in evolucija zastarele "tehnologije", potem si najbrž ne znaš in ne znaš marsi česa razložiti. In prosim, da se teh starodavnih tehnologij, nehaš posluževati! Pri priči. :)) So pa zelo stare, a nič zastarele.

Človek je na različne načine posegel v dedno zasnovo rastlin in živali, s križanjem sort, pasemsko vzrejo in nenazadnje s suženjskim odnosom do Afričanov, ki so jih kolonializirali in uvozili. Številne rastline imajo poleg znatnih prednosti lahko tudi pomanjkljivosti, pasme resne dedne bolezni, za ameriške črnce se pa sprašujemo, zakaj so nepremagljivi na 100 m ... Vse to je res. Vendar človeški kretenizem in poglep sta tu bila s staro tehnologijo precej omejena. Danes si želimo proizvajati rastline, ki se ne bi spolno razmnoževale, da jih Kopitarji ne bi sami na skrivaj brez jebenih licenčnin vzgajali. Če se je to prej zgodilo v naravi n krat 10 na minus nevem, katero / 100 k rastlin imaš tu prostrana polja teh rastlin in kakšna je verjetnost, da se križajo z divjimi bratranci in sestričnami, ni težko predvideti. S križanjem je bilo to sila težko. Pa saj je jasno, da je jedrska energija lahko koristna, pa tudi zelo nevarna. Prav tako lahko vgrajujemo še lastnosti, ki so bistveno manj predvidljive, če jih v naravo izpostavljamo v takšni meri. Čemur (tehnologiji) pa NIKAKOR NE NASPROTUJEM, samo previdnost in odgovornost pričakujem, kar je povsem na mestu.

ulemek je izjavil:

String je izjavil:

jype je izjavil:

String> Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

Ja, je. Tisti, ki hoče tobak, ga lahko dobi, tisti, ki ga noče, mu ga pa ni treba.


Kot bivši kadilec ki je bil zmeden najstnik in hotel biti kul kot vsi ostali njegovi vrstniki ti lahko rečem da NI KUL. IN NI VREDU. DANES VEM BOLJE IN NE KADIM VEČ.

Nekoč se bo nekdo naprimer nekdo smejal tvoji nesreči, neumnosti, naivnosti ali bil totalno nesočuten do tebe in potem boš TI razočaran in jezen. Pomisli. Sej Ljudje smo ponavadi vsi isti - dokler se nam kaj ne zgodi je vse OK.


Eno je najstniška naivnost oz. čredni nagon, drugo pa je, da pri 15., 30. ali celo kasneje kadiš. Dal bi višjo premijo. Ali pa ceno 10 EUR na škatlico in 9 neposredno v zdr. blagajno.


15.je pomota, mišljeno je bilo 25. letih. Ali pa 40. Saj je isto.

AndrejO je izjavil:

Okapi je izjavil:


Genetic modification by means of selection and hybridization has been with us for millennia, and the techniques employed along the way, up to today, are part of a seamless continuum. ...

Prav nobenega racionalnega ali znanstveno podprtega razloga ni, da bi morali organizme ločevati na tiste, ki so gensko spremenjeni po naravni poti, na tiste, ki so gensko spremenjeni z zastarelo in nenatančno tehnologijo, in na tiste, ki so gensko spremenjeni s sodobno in natančno tehnologijo. Še zlasti nesmiselno pa je misliti, da so ti slednji kakorkoli nevarnejši od onih drugih. V resnici je namreč ravno obratno.

Ne, ne, ne. To se čisto motiš. Vir je čisto neverodostojen, ker se človeška rasa igračka z naravno selekcijo že tisoče let, ne pa tisoč let. :P (in skočim do hladilnika po tortiljo in dva paradižnika).

Kar se tiče strogo racionalnih ali znanstveno podprtih razlogov za ločevanje, jih verjetno res ne bo nihče našel veliko, če sploh. Ni pa to edino kar koga zanima in odpor, ki ga nekateri kažejo do tovrstnega označevanja porekla živila, je ravno tako nerazumljiv. Mar bi čas in energijo, ki jo porabljajo za to neumnost (ki samo dodatno priliva bencin na ogenj teoretikov zarot) raje porabili za kaj bolj koristnega.


Označevanje porekla je pravica potrošnika.

Eno je neracionalni strah o (ne)varnosti in zato zavračanje takšnih živil, drugo pa skrb do okolja in načelno zavračanje.

Jaz se nagibam k drugi varianti, a le v tej meri, da me skrbi okolje, izdelke pa kar vseeno kupujem. Čeprav dajem prednost starejšim sortam in ekološki ali integrirani pridelavi. Ker JE bolj zdrava in predvsem okusna. Se pa nikakor ne izogibam GSO.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ulemek ()

ulemek ::

Okapi je izjavil:

Največja ironija pri vsem skupaj pa je, da je ves ta boj raznih aktivistov proti GSO in Monsantu v resnici voda na njegov mlin. Dražji in bolj komplicirani kot so postopki za registracijo gensko spremenjene poljščine, manj možnosti imajo manjše firme, start-upi in univerze. Dovolj sredstev za to imajo samo Monsanto, BASF, Bayer, Dupont, Syngenta in še par multinacionalk (ki v končni fazi potem stroške tako ali tako prevalijo na potrošnike). In prav nikamor se jim ne mudi. Svetovno tržišče semenske soje in bombaža so si že razdelili med seboj, sledijo koruza in ostale najpomembnejše poljščine.

Jaz se nimam za nobenega aktivista proti Monsantu. Mnenje pa lahko povem.

Njim zaupati glede varnosti (po pravnomočno zaključenih sodnih postopkih, kaj šele vseh špekulacijah - pa brez teorij zarot) je enako kot vlagati denar v NLB.

Okapi je izjavil:


Zanimivo bo opazovati, ali bo imel potek patentov kakšen pomemben vpliv. Prve Monsantove patentirane sorte letos potečejo in jih bodo lahko kmetje uporabljali brezplačno. "Problem" je, ker so novejše sorte seveda precej boljše in se bo kmetom verjetno vseeno bolj splačalo kupovati boljše sorte kot pridelovati te stare brezplačne.

O.


Fino bi bilo, da v Evropi ne bi dovolili tovrstnih patentov (podobno kot programskih), tehnologijo pa dovolili pod nadzorom močnega regulatorja. Prvo je zgolj moje prepričanje.

AndrejO je izjavil:

Okapi je izjavil:

Zanimivo bo opazovati, ali bo imel potek patentov kakšen pomemben vpliv. Prve Monsantove patentirane sorte letos potečejo in jih bodo lahko kmetje uporabljali brezplačno. "Problem" je, ker so novejše sorte seveda precej boljše in se bo kmetom verjetno vseeno bolj splačalo kupovati boljše sorte kot pridelovati te stare brezplačne.

Verjetno je velik del stroška v tehnologiji, ki omogoča pridobivanje semen v "industrijskih količinah". Zato se mi zdi, da bo tudi tale "brezplačna" varianta bolj tako, tako poceni. Čas bo seveda pokazal kako bo to šlo.

Ravno tako pa tudi plevel in ščurki ne stojijo ravno ob strani in samo čakajo, da bodo izrebljeni. Evolucija tudi pri njih dela svoje in vsaj tiste sorte, ki so bile razvite za namen "uparjanja" z določenimi herbicidi in/ali pesticidi s časom izgubijo na vrednosti. Bo potrebno pogruntati nov combo.


Vse je minljivo, tudi tehnološke rešitve iz takšnih ali drugačnih razlogov. Čeprav to že skoraj metafizika. Tudi penicelin je fuč, saj se ga sploh več ne predpisuje brez klavulanske kisline, pa še s tem so vse manj in manj učinkoviti. Razvoj novih tudi precej šepa in bo potrebno marsi kaj postoriti. Sam sem celo mnenja, da to sploh ni posledica zlorabe oz. pretirane rabe, ampak kar samo rabe.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ulemek ()

Okapi ::

Spet krancaš na tipkovnico brez argumentov in posplošuješ. Sesuli so samo eno kontroverzno študijo iz Francije, ko naj bi pri raziskavah na glodalcih odkrili veliko tveganje za nastanek malignih tumorjev.
Sesuli so VSE take študije. Lahko pa mi linkaš eno, ki je niso.

Danes si želimo proizvajati rastline, ki se ne bi spolno razmnoževale, da jih Kopitarji ne bi sami na skrivaj brez jebenih licenčnin vzgajali. Če se je to prej zgodilo v naravi n krat 10 na minus nevem, katero / 100 k rastlin imaš tu prostrana polja teh rastlin in kakšna je verjetnost, da se križajo z divjimi bratranci in sestričnami, ni težko predvideti.
Kaj zdaj klobasaš? Spolno razmnoževati se ne morejo niti med sabo, tebe pa skrbi, da se bodo križale z drugimi vrstami?

Mimogrede, praktično vse rastline se znajo razmnoževati tudi nespolno. A ti morda misliš, da kmetje pobirajo seme krompirja in ga sejejo?

O.

ulemek ::

Okapi je izjavil:

Spet krancaš na tipkovnico brez argumentov in posplošuješ. Sesuli so samo eno kontroverzno študijo iz Francije, ko naj bi pri raziskavah na glodalcih odkrili veliko tveganje za nastanek malignih tumorjev.
Sesuli so VSE take študije. Lahko pa mi linkaš eno, ki je niso.

Spet ne dojameš, da zagovarjava isto. Bralno razumevanje. Tovrstna je bila samo ena in to edino so ovrgli. :)) Buci, buci, buc. Pa saj sem ti rekel, da smatram taka živila kot varna ali si res napol pismen?

Okapi je izjavil:


Danes si želimo proizvajati rastline, ki se ne bi spolno razmnoževale, da jih Kopitarji ne bi sami na skrivaj brez jebenih licenčnin vzgajali. Če se je to prej zgodilo v naravi n krat 10 na minus nevem, katero / 100 k rastlin imaš tu prostrana polja teh rastlin in kakšna je verjetnost, da se križajo z divjimi bratranci in sestričnami, ni težko predvideti.
Kaj zdaj klobasaš? Spolno razmnoževati se ne morejo niti med sabo, tebe pa skrbi, da se bodo križale z drugimi vrstami?

Ne bom te učil brati z razumevanjem, ker ne bom prišel daleč.

Ne, ne skrbi me, da bi se križal vrste med seboj, saj je to ključno pravilo, ki definira vrsto. Kje si v mojem zapisu za vraga to pobral?

Okapi je izjavil:


Mimogrede, praktično vse rastline se znajo razmnoževati tudi nespolno. A ti morda misliš, da kmetje pobirajo seme krompirja in ga sejejo?

O.


Podtaknjenci, krompir konkretno iz gomolja, so seveda možni. Če bi pa ti koruzo iz podatknjencev rad delal, srečno. :))

Okapi ::

Ne bom te učil brati z razumevanjem, ker ne bom prišel daleč.
Ko se boš naučil pisati tako, da te bo kdo lahko razumel, se pa pogovarjamo naprej.;((

O.

String ::

ulemek je izjavil:

String je izjavil:

jype je izjavil:

String> Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

Ja, je. Tisti, ki hoče tobak, ga lahko dobi, tisti, ki ga noče, mu ga pa ni treba.


Kot bivši kadilec ki je bil zmeden najstnik in hotel biti kul kot vsi ostali njegovi vrstniki ti lahko rečem da NI KUL. IN NI VREDU. DANES VEM BOLJE IN NE KADIM VEČ.

Nekoč se bo nekdo naprimer nekdo smejal tvoji nesreči, neumnosti, naivnosti ali bil totalno nesočuten do tebe in potem boš TI razočaran in jezen. Pomisli. Sej Ljudje smo ponavadi vsi isti - dokler se nam kaj ne zgodi je vse OK.


Eno je najstniška naivnost oz. čredni nagon, drugo pa je, da pri 15., 30. ali celo kasneje kadiš. Dal bi višjo premijo. Ali pa ceno 10 EUR na škatlico in 9 neposredno v zdr. blagajno.


Ko sem jaz kot najstnik začel kaditi mi nobeden ni rekel da bo potem čez nekaj let 20% prevelike JU živelo na račun kadilcev. Ti častim JAZ za cigarete ali heroin (zastonj zate ali zatvojega sina) potem ko se lepo navadiš pa se j... , probaj pustit, boš videl kako lahko je to.... Si za?

jype ::

String> Ko sem jaz kot najstnik začel kaditi mi nobeden ni rekel

Zakaj pa nisi preštudiral? Kako se lahko lotiš reči, o kateri ne veš ničesar? Kako sploh oceniš tveganja?

Aja, že vem - ponavljaš za drugimi!

String ::

Bom jaz tvojemu potomstvu ponudil malo za đabe, boš videl, bo cel žur potem pri tebi doma....>:D

jype ::

String> Bom jaz tvojemu potomstvu ponudil malo za đabe, boš videl, bo cel žur potem pri tebi doma....>:D

Brez skrbi, moje potomstvo droge dobi pri zaupanja vrednih distributerjih.

TechBeats ::

Genetsko spremenjena hrana no go, naše ministerstvo lohka samo popuši k.
AciD TriP

String ::

jype je izjavil:

String> Bom jaz tvojemu potomstvu ponudil malo za đabe, boš videl, bo cel žur potem pri tebi doma....>:D

Brez skrbi, moje potomstvo droge dobi pri zaupanja vrednih distributerjih.



LOL.

TechBeats je izjavil:

Genetsko spremenjena hrana no go, naše ministerstvo lohka samo popuši k.


Tako je, naj popušijo malo. Ostali ki imate radi GSO hrano pa si naročite iz ZDA po netu, jaz bom jedel iz svojega vrta.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: String ()

ahac ::

TechBeats je izjavil:

Genetsko spremenjena hrana no go, naše ministerstvo lohka samo popuši k.


Odlični argumenti. 10/10 would read again.


ps. Čiki in droge so malo offtopic.
Slo-Tech Discord - https://discord.gg/ppCtzMW

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ahac ()

String ::

ahac je izjavil:

TechBeats je izjavil:

Genetsko spremenjena hrana no go, naše ministerstvo lohka samo popuši k.


Odlični argumenti. 10/10 would read again.


ps. Čiki in droge so malo offtopic.


Vse je v kontekstu. Se pa strinjam da ne pelje v pravo smer.

celada ::

Kdo ve zakaj so se kinezi odločili za to potezo:

http://news.sciencemag.org/asiapacific/...

Okapi ::

Mogoče je kaj povezano z novico, da so kitajski kmetje že začeli na veliko pridelovati gensko spremenjen riž. V teh pet letih, kar so ga poskusno gojili, ni bilo težko ukrasti par vreč tega riža (dovolj je pravzaprav samo nekaj zrn). Če je kot sorta dober in odporen na škodljivce, se ga seveda splača pridelovati, vsaj dokler ga prodajaš na krajevni tržnici oziroma tam, kjer ni nevarnosti, da bi ga šel kdo genetsko analizirati. Ker na zunaj se jasno tak riž čisto nič ne razlikuje od "navadnega".

In ko je enkrat taka sorta "zunaj", med kmeti, je pridelavo praktično nemogoče preprečiti - vsaj na Kitajskem, kjer je na milijone malih kmetov, ki pridelujejo riž (in to predvsem za lastno rabo in prodajo na krajevni tržnici). In da ne bo pomote - tak riž ni "ušel" pomotoma, ampak zelo namerno, ker ima pač kmet z njim manj stroškov oziroma večji pridelek.
http://sustainablepulse.com/2014/07/29/...

celada ::

Zanimivo. Hvala.

ulemek ::

Okapi, kako misliš ni ušel pomotoma? Se je razpasel po zaslugi prizadevanja kmetov, ker jim je bil mikaven z novimi/dobrimi lastnostmi ali si je za to prizadeval tudi proizvajalec (nimam nobene slabe konotacije pri tem v mislih, ampak se mi drugo zdi precej utopično, prvo pa precej verjetno in tudi logično/ekonomično)? ;)

Kakor koli, tam jih nihče ne sili plačevati nobenih licenčnin, patent velikih igralcev pa velja kot toaletni papir. >:D

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: ulemek ()

Okapi ::

Proizvajalca v tem primeru sploh ni. Delavci na poskusnih poljih so videli, da dobro uspeva brez špricanja, in so vzeli (ukradli) par pesti tega riža za domačo rabo. Ali pa ga je morda ukradel kakšen sosednji kmet, ker dvomim, da so imeli polja ograjane in varovana.

Z gensko spremenjenimi sortami se v resnici precej šverca in se jih piratizira. Monsanto in ostali so recimo v neki fazi nehali poslovati v Argentini, ker niso bili zadovoljni s tamkajšno zakonodajo. In potem so začeli kmetje na veliko švercati gensko spremenjeno sojo iz Brazilije.

Obstajajo pa tudi ponaredki. V Indiji so recimo pokvarjeni trgovci s semeni kmetom prodajali navaden bombaž kot gensko spremenjenega. Kmetje so ga kupil, potem pa bili ob pridelek, ker bombaž seveda ni bil odporen na žužke, denarja za špricanje pa niso imeli.

O.

String ::

Hočeš nočeš torej že vsak je GSO hrano. Meni je to sporno. Je na izdelku kaj označeno da gre za GSO?
1
2
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO) (strani: 1 2 3 415 16 17 18 )

Oddelek: Problemi človeštva
877110435 (67184) jype
»

Čebelomor: Znanstveniki uspeli povezati pesticide iz skupine neonikotinoidov s sindro (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
17938426 (30988) A. Smith
»

koruza monsanto - gso (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
10530966 (28799) Gavran
»

GSO in varnost? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
14931086 (28221) thramos
»

Francija letos brez Monsanto koruze (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina
32574510 (68346) Icematxyz

Več podobnih tem