Forum » Problemi človeštva » Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO)
Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO)
Mipe ::
Hm. V članku navajajo toksične kovine v množini, konkretno pa omenjajo samo kadmij. No, ja. Mea culpa - površno branje.
Okapi ::
Piše v članku:Ja, saj. Gledajo razlike pri stvareh dvomljive koristi, strupene zadeve jih pa ne zanimajo. Za vsak slučaj, ker če bi ugotovili povišano količino mikotoksinov (kar bi skoraj sigurno jo, ker nešpricane poljščine, malo nagrickane od žužkov, veselo napadajo razne plesni), bi jim cela imenitna študija padla v vodo.
Metabolites produced by micro-organisms on plants (e.g. mycotoxins) were not the subject of the present systematic literature review and meta-analyses.
O.
vostok_1 ::
I hate Monsanto, ampak vseeno mi ni čist jasno...GSO ne mora imeti več težkih kovin sam po sebi. Težke kovine se ne "pridelujejo", ampak vsrkavajo. Razen, če ima ta GSO afiniteto za težke kovine kot nekatere eksotične rastline, pol razen škropljenja in zemljine drugega vira ni.
Ampak ja, predvidevam, da je izvor zunanji s škropivi...samo to ni več GSO zadeva.
Ampak ja, predvidevam, da je izvor zunanji s škropivi...samo to ni več GSO zadeva.
Okapi ::
Saj sem že takoj na začetku napisal, da ta študija nima popolnoma nič skupnega z GSO. Gensko spremenjenih poljščin v študiji sploh niso raziskovali.
O.
O.
Mipe ::
Že res. Sem pač predvideval, da GSO avtomatsko spadajo pod neorgansko pridelana živila zaradi načina vzreje. Eh, upajmo, da kdo dela konkretno študijo.
Okapi ::
Tole se mi je zdelo relevantno:Jaz bi komentiral samo zadnjo ugotovitev s tega plakata - da so gensko spremenjene poljščine varne, je neprimerno zanesljiveje znanstveno potrjeno kot podnebne spremembe. V zvezi z GSO je praktično vse jasno, vse je neposredno dokazano s ponovljivimi eksperimenti, vsi mehanizmu v ozadju so jasni in se skladajo s teorijo. Pri podnebnih spremembah je veliko več neznank in ugibanj.
Če so pri poljščinah kje kakšne neznanke, so pri klasičnem žlahtnjenju, s križanjem in umetno izzvanimi mutacijami.
O.
Smrekar1 ::
Tole se mi je zdelo relevantno:Jaz bi komentiral samo zadnjo ugotovitev s tega plakata - da so gensko spremenjene poljščine varne, je neprimerno zanesljiveje znanstveno potrjeno kot podnebne spremembe. V zvezi z GSO je praktično vse jasno, vse je neposredno dokazano s ponovljivimi eksperimenti, vsi mehanizmu v ozadju so jasni in se skladajo s teorijo. Pri podnebnih spremembah je veliko več neznank in ugibanj.
Če so pri poljščinah kje kakšne neznanke, so pri klasičnem žlahtnjenju, s križanjem in umetno izzvanimi mutacijami.
O.
Ja se strinjam. Pri poljščinah se da dokazovati stvari, pri podnebnih spremembah so izračuni in opazovanja. Bolj pravilno bi bilo, če bi zapisali, da je tole veliko trdnejše kot podnebna znanost. Notri so jo vpeljali najbrž zato, ker isti ljudje zavračajo GMO (kar ni prav) in verjamejo znanosti o klimatskih spremembah (kar je prav).
sanny86 ::
No ja, pred časom je žena delala projektno nalogo na tematiko GSO. Zanimivo je to, da kljub temu, da uradnih študij ni objavljenih, oz. niso dostopne iz takega ali drugačnega razloga, vsi govorijo, kako ni pravih dokazov o škodljivosti GSO.
Morda res ni in pač anti GSO publiki ne odgovarja, da se nekdo v laboratoriju "igra Boga" z modificiranjem genske sestave neke poljščine... A hkrati se porajajo pomiselki o stranskih efektih pridelave GSO. V ZDA, kjer se nahaja glavnica GSO, imajo čedalje večji problem s ti. "super weeds" ali po domače, super plevelom, ki se je razvil kot posledica odpornosti npr. soje do navednega plevela. Uporaba čedalje močnejših pesticidov, katere spet proizvaja le in zgolj Monsanto, ima svoj efekt na okolje in v nekaterih državah ZDA že svarijo pred pravimi ekološkimi katastrofami.
Skratka, bilo bi ključnega pomena preučiti ne samo GSO, ampak tudi efekt, ki ga ima sejanje tovrstnih poljščin na okolje...
Morda res ni in pač anti GSO publiki ne odgovarja, da se nekdo v laboratoriju "igra Boga" z modificiranjem genske sestave neke poljščine... A hkrati se porajajo pomiselki o stranskih efektih pridelave GSO. V ZDA, kjer se nahaja glavnica GSO, imajo čedalje večji problem s ti. "super weeds" ali po domače, super plevelom, ki se je razvil kot posledica odpornosti npr. soje do navednega plevela. Uporaba čedalje močnejših pesticidov, katere spet proizvaja le in zgolj Monsanto, ima svoj efekt na okolje in v nekaterih državah ZDA že svarijo pred pravimi ekološkimi katastrofami.
Skratka, bilo bi ključnega pomena preučiti ne samo GSO, ampak tudi efekt, ki ga ima sejanje tovrstnih poljščin na okolje...
sanny86 ::
Ne gre se za "neuke kmete". Gre se za regulative Monsanta češ, če želite naša semena soje, morate vzeti tudi naša gnojila, pesticide...
Okapi ::
Predvsem razvoj plevelov, odpornih na herbicide, ni posledica rabe gensko spremenjenih poljščin, ampak rabe herbicidov.
Kot drugo pa, kdor misli, da ima Monsanto kakšen monopol, se grdo moti (in kdor trdi, da ga ima, laže). Je še precej podjetij, ki se ukvarjajo tako z genskim žlahtnjenjem poljščin kot z izdelavo pesticidov. S tem se poleg tega ne ukvarjajo samo velika agrokemična podjetja, ampak tudi univerze in inštituti - zasebni & državni.
Recimo v Braziliji se dobro zavedajo, da je koristno biti "samozadosten" tudi pri napredni tehnologiji in njihovi državni inštituti med drugim razvijajo gensko spremenjen fižol, odporen na virus, ki sicer uniči skoraj desetino letine, in sladkorni trs (oboje zelo pomembni poljščini v Braziliji).
Evropa si s svojim ludističnim strahom pred napredno kmetijsko tehnologijo koplje jamo. Namesto da bi hrano izvažali, jo uvažamo, kmetom pa plačujemo subvencije, da pridelujejo nekonkurenčne pridelke.
O.
Kot drugo pa, kdor misli, da ima Monsanto kakšen monopol, se grdo moti (in kdor trdi, da ga ima, laže). Je še precej podjetij, ki se ukvarjajo tako z genskim žlahtnjenjem poljščin kot z izdelavo pesticidov. S tem se poleg tega ne ukvarjajo samo velika agrokemična podjetja, ampak tudi univerze in inštituti - zasebni & državni.
Recimo v Braziliji se dobro zavedajo, da je koristno biti "samozadosten" tudi pri napredni tehnologiji in njihovi državni inštituti med drugim razvijajo gensko spremenjen fižol, odporen na virus, ki sicer uniči skoraj desetino letine, in sladkorni trs (oboje zelo pomembni poljščini v Braziliji).
Evropa si s svojim ludističnim strahom pred napredno kmetijsko tehnologijo koplje jamo. Namesto da bi hrano izvažali, jo uvažamo, kmetom pa plačujemo subvencije, da pridelujejo nekonkurenčne pridelke.
O.
jest10 ::
BigWhale ::
Oba sta v bistvu neselektivna herbicida in ne pesticida. Patent za Roundup je potekel leta 2000.
Matako ::
Evropa si s svojim ludističnim strahom pred napredno kmetijsko tehnologijo koplje jamo. Namesto da bi hrano izvažali, jo uvažamo, kmetom pa plačujemo subvencije, da pridelujejo nekonkurenčne pridelke.
O.
Na žalost se to dogaja povsod. Predvsem kaka koruza se rada subvencionira s čisto premalo vprašanj - brez tega se marsikje to sploh ne bi izplačalo. Govorimo v bistvu o kulturah.. kjer je celo _preveč_ proizvodnje in se ne ve kam z njo.
Počasi razmišljam, da je bil potem že boljši tisti stari sistem državnega plačevanja za prazna polja, ki je legendarno opisan v Catch-22 (oče glavnega junaka je bil zelo uspešen ne-pridelovalec alfalfe, ki je s svojo podjetnostjo kmalu ne-prideloval več alfalfe, kot kdorkoli drug naokoli).
Ker tako se saj ni delala škoda okolju.
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
Mipe ::
Ironično je, da doma ne pridelamo dovolj zaradi omejitev pesticidov ter herbicidov, zato uvažamo z "naprednimi" pesticidi naphano hrano.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Mipe ()
Okapi ::
Govorimo v bistvu o kulturah.. kjer je celo _preveč_ proizvodnje in se ne ve kam z njo.Problem je v nekonkurenčnih stroških pridelave. Kmet vedno lahko proda vso koruzo, ki jo pridela, vprašanje je samo, po kakšni ceni. In če brazilski kmet koruzo prideluje s pol manj stroški kot slovenski, kitajski ladjar pa jo pripelje na drugi konec sveta za drobiž, bo povprečna slovenska gospodinja raje v Hoferju kupila cenejšo polento, narejeno iz brazilske koruze, kot v Mercatorju slovensko. Slovenski kmet pa svoje koruze ne more prodati nikomur, ker pač ni konkurenčen.
Potem se pa vmeša država, ki vidi strateški interes v ohranjanju kmetijstva, in plačuje subvencije. Strateški interes je pa v smislu, da če pride do vojne, mi smo pa odvisni od brazilske koruze, bo brez domačih kmetov lakota. Skratka, zaradi strahu pred vojno ne mečemo denarja stran samo za patrije, ampak še za marsikaj, kar na prvi pogled sploh nima nič skupnega z vojsko.
Ampak to v resnici nima dosti skupnega z ludističnim strahom pred novo tehnologijo (da ostanemo on-topic).
O.
BigWhale ::
Precej bolj konkurencne cene bi lahko kmetje dosegali ze z zdruzevanjem. Deset majhnih kmetov ima skupno precej vec operativnih stroskov, kot en velik.
Okapi ::
Jasno. Največji slovenski kmetiji bi v Braziliji komaj rekli kmetija, prej ohišnica. Takole se dela loti povprečen brazilski farmer.
Največji veleposestnik ima tam 1400 km2 polj soje. To je malo več kot cela pomurska regija. Pri nas si tega sploh predstavljati ne moremo.
Kot zanimivost - največji živinorejski ranč na svetu je v Avstraliji, in je malo večji od cele Slovenije (24.000 km2)
O.
Največji veleposestnik ima tam 1400 km2 polj soje. To je malo več kot cela pomurska regija. Pri nas si tega sploh predstavljati ne moremo.
Kot zanimivost - največji živinorejski ranč na svetu je v Avstraliji, in je malo večji od cele Slovenije (24.000 km2)
O.
BigWhale ::
Okapi ::
Eh, to izvira iz šestdesetih let, ko so ljudje na veliko gledali špageti vesterne in je bila vsaka vikendica že ranč, še posebno, če je bila lesena.
O.
O.
vostok_1 ::
The researchers conducted a meta-analysis of 115 studies - a dataset three times greater than previously published work - comparing organic and conventional agriculture. They found that organic yields are about 19.2 percent lower than conventional ones, a smaller difference than in previous estimates.
Read more at: http://phys.org/news/2014-12-crops-indu...
They specifically highlighted two agricultural practices - multi-cropping (growing several crops together on the same field) and crop rotation - that would substantially reduce the organic-to-conventional yield gap to 9 percent and 8 percent, respectively.
Read more at: http://phys.org/news/2014-12-crops-indu...
http://phys.org/news/2014-12-crops-indu...
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Čebelomor: Znanstveniki uspeli povezati pesticide iz skupine neonikotinoidov s sindro (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 40893 (33455) | A. Smith |
» | koruza monsanto - gso (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 32866 (30699) | Gavran |
» | GSO in varnost? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 32761 (29896) | thramos |
» | Francija letos brez Monsanto koruze (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 79953 (73789) | Icematxyz |
» | Belgijski protestniki uničili eksperiment z gensko modificiranim krompirjem (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 51505 (45836) | imagodei |