☰

» »

Anthropicov zaposleni trdi, da je dokazal Riemannovo hipotezo

Anthropicov zaposleni trdi, da je dokazal Riemannovo hipotezo

Slo-Tech - Matematično in računalniško skupnost je danes osupnila izjava Leventa Alpögeja, ki je kot matematik zaposlen v podjetju Anthropic in trdi, da je skupaj s Claudom dokazal Riemannovo hipotezo. Njegove trditve matematiki še niso mogli preveriti, v preteklosti pa smo že bili priče nekaj navdušenim hevrekam, ki so se po natančnem preverjanju klavrno razblinile. Dokazov različnih matematičnih izrekov v zadnjem letu kar mrgoli, a Riemannova hipoteza ima med matematiki posebno mesto. Več kot poldrugo stoletje stara hipoteza predstavlja temelj številnih pomembnih izrekov, ki bodo potrjeni, če bo hipoteza dokazana.

Zamislil si jo je Bernhard Riemann davnega leta 1859. Na prvi pogled se zdi precej arbitrarna, a skriva pomembne vzorce iz teorije števil. Riemannova hipoteza pravi, da ima Riemannova zeta funkcija netrivialne ničle le pri številih, ki imajo realni del enak 0,5. Razčlenimo. Riemannova zeta funkcija je za vrednost x definirana kot neskončna vrsta členov 1/n^x, kjer n teče od 1 od neskončnosti. Tako je pri 1 njena vrednost enaka 1/1 + 1/2 + 1/3 + ..., kar očitno divergira. Takšna definicija je konvergentna le za števila z realnim delom, ki je večji od 1, zato je na preostanek kompleksne ravnine razširjena z analitičnim nadaljevanjem. Izkaže se, da je njena vrednost enaka 0 pri x = -2, -4, -6 itd, kar imenujemo trivialne ničle. Znane netrivialne ničle pa so vrednosti x = 0,5 + bi za nekatere b. Riemannova hipoteza pravi, da tretje možnosti ni: vse ničle so soda negativna števila ali v obliki 0,5 + bi. Dolgih 167 let nihče ni našel protiprimera, a hkrati hipoteze tudi dokazal ni nihče. Doslej.

Alpöge trdi, da mu je to uspelo. Njegov dokaz ni zapisan v klasični matematični latovščini, temveč v računalniški latovščini, in sicer v formalnem jeziku Lean za zapis dokazov, ki jih lahko računalniško preverimo. To bo strokovnjakom omogočilo sorazmerno hiter pregled, ali so v dokazu kakšne očitne napake. Še vedno pa bo treba natančno preveriti, da temelji na resničnih predpostavkah in da formalno zapisani izrek ustreza Riemannovi hipotezi. Več strokovnjakov je po prvih pregledih zapisa v Leanu za zdaj optimističnih. Alpöge je sam dejal, da še ni niti poizkušal razumeti vseh podrobnosti dokaza, temveč se je osredotočil le na formalno pravilnost. Dodal je, da je v resnici dokazal celo posplošeno Riemannovo hipotezo, ki se nanaša na sorodne, a splošnejše Dirichletove L-funkcije.

Nato je danes svet presenetil tudi Ravi Vakil, predsednik Ameriškega matematičnega društva, z objavo, da je matematik Alessandro Masullo prav tako pripravil domnevni dokaz posplošene Riemannove hipoteze, in sicer brez umetne inteligence. Brian Conrad Masullov dokaz pregleduje že več mesecev, po dosedanjih ugotovitvah pa je optimističen. Dokaz so nameravali piliti še leto dni, a so se iz razumljivih razlogov sedaj odločili, da ga objavijo, čeprav še ni dokončno preverjen. V svetu brez umetne inteligence se to ne bi zgodilo, temveč bi vsi skupaj počakali še kakšno leto.

Dokaz Riemannove hipoteze ne bo imel nobenih praktičnih posledic za vsakdanji svet. Gre pa za prebojen dosežek, ki bi lepo zaokrožil novi annus mirabilis, le da ga letos ni imel Einstein, temveč umetna inteligenca pri dokazovanju matematičnih problemov. Spomnimo na dokaz Navier-Stokesove domneve in več sto manj znanih odprtih problemov.

0 komentarjev