Zakaj so škropiva škodljiva?

Uvod

Ljudje s(m)o dandanes čisto izgubili zdrav razum! Po tleh trosimo zelo strupene kemikalije, hkrati pa govorimo o zdravem okolju, sonaravnem kmetijstvu in čisti vodi. Tako postavljamo na kocko naše zdravje, potomstvo, usodo in prihodnost. Vse to zaradi nekaj črvivih jabolk, zaradi nekaj mahu, ki raste na vrtu, zaradi polžev, ki so nam požrli zunanji list solate... in ne nazadnje, zaradi posledic naših dejanj iz preteklosti.

Pesticide ali fitofarmacevtska sredstva, to so sredstva za uničevanje škodljivcev, dandanes imenujemo koristni domači prijatelj, ki reši veliko problemov. Ta predstava, ki jo je vsilila kemična industrija, ni samo popolnoma zgrešena, ampak ima tudi nevarne posledice. Pesticide dandanes najdemo povsod: v sredstvih za zaščito lesa, za boj proti moljem, v hrani in vodi, v pingvinih iz antarktike, v ribah iz gorskih potokov, v globokih vrtinah za vodo, v človeških tkivih, v materinem mleku... Skratka, v 70 letih uporabe so se zalezli v vsak košček našega planeta in pri tem povzročajo nepopravljivo škodo. Slovenija pri tem ni nikakršna izjema. Po mojem mnenju bi predstavo: "Pesticid- koristni domači prijatelj" morali zamenjati s čim drugim. Npr. predstava, da so pesticidi krvoločen stvor iz dna pekla, ki ubija počasi, a zanesljivo, bi bila precej bližje resnici. Zakaj tako mislim, bom razložil v nadaljnem besedilu. Opisal bom tudi ceno, ki jo zaradi trosenja strupov po vrtovih, travnikih in njivah plačujemo vsi. Pri tem pa se tega niti ne zavedamo!

1. Pesticidi so škodljivi, ker se v naravi spreminjajo v druge snovi in ne moremo napovedati njihovih učinkov.

Celotno življenje (biosfera) je sestavljeno iz organskih molekul. Te snovi sestavljajo povezani ogljikovi atomi, ki se združujejo v verige ali obroče. Vsak ogljikov atom je vezan s štirimi vezmi, na katere se pritrdijo razne skupine: ogljik, vodik, kisik, sulfatni, fosfatni ali nitratni ion... Na takšen način dobimo na milijone različnih kombinacij teh atomov in mnogo od njih opravlja življenjske funkcije v organizmu. Pesticidi delujejo tako, da takšne funkcije blokirajo.

Načinov je več. Določeni pesticidi, kot so olja, zamašijo dihalne cevke žuželke in jo tako zadušijo. Druge kemikalije onemogočajo encime, potrebne za celično dihanje. Tretje blokirajo sintezo proteinov, procese fotosinteze, hormonsko delovanje, prenos živčnih impulzov itd. Pri tem kemična industrija za dosego teh ciljev ne pozna omejitev.

Zelo uporabna snov je klor, ki se veže direktno na ogljikov atom. Takšna vez je zelo stabilna, poleg tega pa je ne najdemo v nobenem živem organizmu. Podobno deluje tudi cianidna ali fosfatna skupina, benzojska skupina (aromatski ogljikovodiki), bromidni in fluoridni ion, težke kovine (cink, baker, aluminij, kositer...), derivati karbamidne skupine (CH3-NH-COO-x)... Za domačo nalogo poglejte etiketo vašega najljubšega pesticida in preštejte, kolikokrat se na njej pojavi beseda -klor-, -brom-, -ciano-, -benz-.

In prav v tem grmu tiči zajec. Narava ne pozna mehanizma, kako raztrgati nekatere eksotične kemijske vezi, ki jih je ustvarila industrija fitofarmacevtskih pripravkov (npr.vez ogljik-klor: kar spomnimo se, kako je biološko razgradljiv polivinilklorid), pozna pa zelo učinkovite mehanizme, kako razgraditi vez ogljik-ogljik, ogljik-žveplo ali ogljik-dušik. Bakterije v tleh pesticide razgradijo v bolj osnovne gradnike. Ti se lahko spirajo v podtalnico, ali pa jih uporabijo rastline, iz katerih gradijo nove molekule, potrebne za rast. Pri tem pa uporabljajo prav tiste osnovne gradnike (aminokisline, maščobne kisline...), na katere so vezane eksotične kemijske skupine. Če se encim, ki ga je proizvedla celica le malo spremeni, je takšna snov v večini primerov biološko neaktivna in hkrati ne izvršuje funkcije, za katero je zgrajena. In to samo zaradi majhne spremembe v njeni sestavi. Takšni encimi pa naredijo veliko škode kot koristi, saj zaradi npr. klora ne morejo več opravljati svoje prvotne funkcije.

In prav to se v naravi dogaja. Določen insekticid sicer umori žuželko, toplokrvnim živalim pa (relativno) ne škoduje. Kaj pa produkti razpada insekticida? Ironija je ta, da posledic sploh ne moremo napovedati, ker nikoli ne vemo, kam se bo vgradil razpadni produkt in kakšno škodo bo povzročil. Podobni smo šoferju, ki vozi z veliko hitrostjo v nepregleden ovinek. Pri pesticidih je problem, ker ne vemo, kaj je za ovinkom. Malo verjetno je, da bomo naleteli na avtocesto. Bolj verjetno je, da je za ovinkom prepad. In ko bomo to spoznali, bo za zaviranje že zdavnaj prepozno. "Prepad" pa pomeni draženje, alergija, rak, kožne spremembe, mutacije, pomankljivosti v telesnem in duševnem razvoju otroka, poškodbe notranjih organov, motnje v delovanju imunskega sistema, poškodbe hormonskega ravnovesja, poškodbe živčnega sistema (depresije, shizofrenija, nevrotičnost, občutek nenehne utrujenosti, agresija, motnje v koncentraciji)...

Nekaj besed o varni dozi. Zamislimo si lovca z nabito lovsko puško. Skupaj z njim se postavimo na velik raven travnik brez dreves ali hiš. Lovcu zavežemo oči in mu rečemo, naj se desetkrat zavrti okoli lastne osi. Med tem se mi umaknemo na razdaljo npr. 50 ali 100 metrov. Prosimo lovca, naj ustreli približno vodoravno. Sedaj pa vas vprašam, kolikokrat lahko ponovimo vajo, da brez skrbi rečemo, da je za nas varno? Varne doza pesticidov NI. Obstajajo samo bolj ali manj nevarne doze.

Ker je napovedovanje točnih učinkov pesticidov nemogoče, se za merjenje škode uporablja ekvivalentna doza, ki nam pove, kakšen učinek doseže nek pesticid glede na določeno dozo radioaktivnega sevanja. Zakaj radioaktivno sevanje? Zato, ker so njegovi učinki dokaj dobro raziskani, pesticidi pa imajo v končni fazi zelo podobne efekt (povzročena škoda se kopiči, pri akutni zastrupitvi so simptomi skoraj identični radiacijski bolezni). Torej pesticidi delujejo radiomimetično. Ekvivalent mutagenosti (poškodbe na dednem materialu) 6,3 tone pesticidov ustreza eni jedrski bombi, ki je padla na Hirošimo. V Sloveniji s(m)o leta 2002 porabili 1472 ton pesticidov, kar ustreza enakemu razdejanju na dednem materialu pri vseh organizmih, kot ga povzroči 234 jedrskih bomb. Ob tem pa zganjamo strašen halo zaradi radioaktivnih odpadkov.

Še en termin bi rad razložil na tem mestu. To je razpolovna doba. Pesticidi se razgrajujejo na več načinov: zaradi delovanja svetlobe (fotodekompozicija), kot kemična preobrazba (transformacija) ali kot biološka razgradnja (mikrobna degradacija). Razpolovna doba pove, v kakšnem času se razgradi 1/2 pesticidov v tleh, vodi ali na poljščinah. Najkrajša razpolovna doba pesticida je na zraku, ki znaša med 1 in 60 dnevi (pazi: v tem času se uniči 1/2 pesticida, kar pomeni, da ga 1/2 še ostane; tako kot radioaktiven material nikoli ne neha sevati, se tudi pesticid nikoli ne uniči popolnoma, niti v nekaj mesecih!). Povsem drugačna zgodba pa je v tleh, saj so tam razpolovne dobe precej daljše in se merijo v letih! Pesticid, ki smo ga raztrosili danes, bo v zemlji prisoten še desetletja in še desetletja bo onesnaževal podtalnico.

2. Pesticidi so škodljivi, ker prehajajo skozi prehrambeno verigo in se skozi njo kopičijo.

Mišljenje, da ko smo s pesticidom poškropili polje, smo z njim za večno poravnali račune ter ga ne bomo nikoli več videli, je utopija. Kot sem napisal pod točko 1, se komplicirane molekule pesticida razgradijo s pomočjo kemičnih, bio- in fotokemičnih procesov v enostavnejše gradnike. Ti gradniki, ker so kemijsko zelo podobni naravnim, pa s pomočjo prehranske verige potujejo od žrtve do plenilca. Stvar je še hujša, kot se zdi! Koncentracija razpadnih produktov pesticidov se skozi prehransko verigo povečuje. Višje, kot je organizem v tej verigi, bolj je ogrožen.

Za primer naj navedem koncentracije strupov v mg/t (milijardinka dela, desetmilijoninka procenta, part per billion) za različne prehranske verige. Vsak nadaljni organizem v tej verigi se prehranjuje s predhodnim.

Strup: DDT in PCB (insekticida)
voda - rastlinski plankton - živalski plankton - rakci - polenovka - človek
1 - 700 - 2000 - 100.000 - 200.000 - ?

Strup: aldrin (insekticid)
prst - deževniki - krastača - kača
80 - 560 - 2310 - 10500

Strup: DDT in PCB
voda - klapavica (školjka) - človek
1 - 690.000 - ?

Sedaj pa naj opišem še rezultate raziskav prisotnosti pesticidov v mleku doječih mater v Jugoslaviji v letu 1981. Povprečna koncentracija DDT je bila 11500 ppb. To je več kot desetkratna maksimalna dopustna doza za ostanke pesticidov v hrani. Pot pesticida je potekala takole: prst - trava - krava - mleko (sir, skuta) - človek - mleko ali pa prst - voda - človek - mleko! Pri vsakem prehodu se koncentracija pesticida podeseteri.

Dokazano je, da se strupi skozi prehransko verigo kopičijo. Dejstvo je tudi, da je človek na vrhu prehranske verige. Tako dobi(mo) svojo porcijo strupov, ki jih je poprej raztrosil po njivah, na krožniku in v kozarcu, v končni fazi pa tudi v našem potomstvu. Rek, da štorklja (ki je tudi na vrhu prehranjevalne verige) nosi otroke, morda le ni iz trte izvit.

3. Pesticidi so škodljivi, ker se pri delovanju več pesticidov hkrati učinki močno povečajo.

Naj naštejem nekaj dokazanih sinergičnih učinkov (slednje navajam dobesedno iz knjige Antona Komata: Pesticidi, ubijalci življenja).

»V laboratorijskih razmerah praviloma proučujejo delovanje ene same snovi na organizem. Nemogoče pa je napovedati učinek kombinacij več pesticidov na ljudeh, ker je število dostopnih kemikalij enostavno preveliko. Vendar pa je znano, da lahko kombinacija dveh relativno nenevarnih snovi povzroči uničujoč učinek. Temu pojavu pravimo sinergija. Največkrat takšna součinkovanja spoznamo šele ob hudih zdravstvenih težavah večjega števila ljudi.
• Malation sam zase sodi med manj nevarne pesticide, skupaj še z drugim organofosfatnim insekticidom pa je stokrat bolj strupen od posamečne doze enega ali drugega.
• Toksični učinek insekticidov iz skupine piretrinov se za desetkrat poveča ob prisotnosti enake količine piperonil butoksida, snovi, ki je sama zase precej šibak insekticid.
• Posamezniki, ki so se hranili s fermentiranim sirom, bogatim s tiraminom in hkrati jemali sredstvo proti depresiji, imenovano tranilcipromin, so dobili hude poškodbe možganskega ožilja.«

Previdnostni pricip (ang. percautinary principle) pravi, da moramo pri uporabi določene aplikacije biti skrajno previdni, če v zadostni meri ne poznamo posledic uporabe te aplikacije. Ker je različnih pesticidov na desettisoče, je s poskusi nemogoče spoznati posledice uporabe vseh kombinacij teh snovi. Ali pri uporabi pesticidov upoštevamo previdnostni princip?

4. Pesticidi so škodljivi, ker rušijo naravno ravnotežje med vrstami.

V prejšnjem poglavju smo spoznali, da je pesticid zelo škodljiv za določeno vrsto ali družino vrst, manj pa za ostale organizme. Vendar pa se ostanki pesticidov skozi prehransko verigo kopičijo in tako posredno prizadanejo mnoge plenilske vrste. Torej prav tiste, ki v neonesnaženem okolju skrbijo za to, da se škodljivci ne razmnožijo preveč. Vez plen-plenilec je negativna povratna zveza, kar pomeni, da en člen drži na vajetih drug člen. Če se v nekem obdobju razmnoži plen, ima plenilec obilico hrane in se tudi on hitro razmnoži (čeprav malo kasneje, kot plen). Številčnejši plenilci kaj kmalu pojedo (skoraj) ves plen in jim zmanjka hrane. To pa omeji število plenilcev in plen ima spet prosto pot za razmnoževanje. Zgodba se ponavlja v nedogled.

Takšen odnos si lahko ponazorimo z navadno pečico za peko (zgodba iz Lowelockove knjige Gaia- nov pogled na življenje na Zemlji). Sestavljena je iz izoliranega ohišja, električnega grelca, dovoda elektrike in termostata. Ko pečico vklopimo, termostat dovaja grelcu električno energijo in temperatura znotraj pečice se začne dvigati. Ko ta doseže nastavljeno vrednost, termostat isklopi dovod elektrike, vendar pa se zaradi vročega grelca temperatura še nekaj časa dviguje, dokler se grelec ne ohladi dovolj. Temperatura je takrat malo višja od nastavljene. Zaradi uhajanja toplote iz sistema se začne pečica hladiti. Termostat vklopi dovod elektrike v grelec, ko temperatura pade pod nastavljeno vrednost. Vendar se pečica ne začne hipoma greti, ker je potreben določen čas, da električni grelec zažari in začne zopet ogrevati pečico. Tako temperatura niha gor in dol od zaželjene, nikoli pa je ne doseže za dalj časa. Tudi to je negativna povrazna zanka.

Tako deluje narava. Odnos plen in plenilec si lahko zelo dobro ponazorimo z delovanjem pečice. Pri tem je dovod elektrike plen, termostat pa plenilec, ki drži plen "na vajetih". Kaj se zgodi, če s pesticidi uničimo plen (vendar nikoli plena ne iztrebimo popolnoma, niti še s tako intenzivnim škropljenjem). Nezavedno zaradi pojava biomagnifikacije (opisano v poglavju 2) in stradeža uničimo vso populacijo plenilcev. To je podobno, če bi pečici s kladivom uničili termostat. Elektrika bi do grelca še vedno prihajala, vendar bi izgubila vso regulacijo. Pečica bi se grela, dokler nebi prišlo do katastrofe.

V našem primeru vlogo plenilca, ki smo ga uspešno iztrebili, zamenja pesticid, ker nekdo ali nekaj pač mora škodljivce držati na vajetih, da se ne razmnožijo preveč. Posledica tega je, da moramo strupe trostiti v okolje leto za letom, če nočemo, da nam škodljivci požrejo pridelek, ker enostavno ni nikogar, ki bi le-te požrl. Vlogo sovražnika prevzame strup, ki pa na žalost ni strupen le za škodljivca, ampak za vse žive organizme, čeprav ne za vse enako. Vedno več škodljivcev zaradi uporabe pesticidov postaja podobnih koloradskemu hrošču, ki nima plenilca. Takšna zalega se lahko razmnožuje brez ovir.

Kar vprašajmo se, koliko plenilskih organizmov smo že uspeli iztrebiti na marsikaterem območju Slovenije. Vešče (določene vrste), dnevni metulji, pikapolonice, potočni raki, bogomoljke, ptice pevke, detlji in žolne, mravlje, žabe in kačji pastirji, voluharji in krti so le nekateri izmed mnogih. Verjetno jih je še več, vendar biologija ni moje področje. Najbrž pri vseh ni vzrok pesticid, ampak uničenje življenjskega okolja, a vendarle ne pri vseh vrstah. Zakaj v sadovnjaku, ki je poln listnih uši, ne najdemo niti ene pikapolonice (uši so hrana pikapolonicam)? Zakaj na travniku, kjer je v zemlji vse polno ličink in bub, ne najdemo krtov?

5. Uporaba pesticidovje nevarna, ker med uporabo in posledico preteče veliko časa in zato ne vidimo vzročne povezave.

Pri uporabi pesticidov se bo pokazala naša zdrava pamet, zmožnost nepristranskega opazovanja sveta okoli sebe in naša modrost. Večina podatkov o strupenosti se nanaša le na akutno izpostavljenost (npr. zaužijemo stekleničko pesticida), ne pa na kronično izpostavljenost (npr. majhne doze na daljše časovno obdobje).

Prvi problem je pretakanje podtalnice. Hitrost slednje se meri v metrih na mesec. Podtalnica lahko porabi nekaj let, preden preteče določeno razdaljo. In spet bodo zagovorniki škropiv rekli: "Že 10 let škropim, pa nikoli ni bilo pesticidov v vodi. To ne more biti vzrok." Pri tem pa se ne zavejo, da se je taisti pesticid, ki ga je lastnik jablane na hribu poškropil leta 1990, pojavil 10 kilometrov nižje v izviru, kjer nekdo drug napaja živino, šele leta 2000.

Naslednji problem je problem prilagoditve škodljivcev novemu strupenemu okolju. Ta pojav imenujemo rezistenca. Vzrok temu je sledeč: pesticid ubije najmanj odporne organizme, najbolj odporni pa preživijo in naslednje leto zaredijo nov zarod malo bolj odpornih organizmov. To se dogaja leta in leta. In na koncu se škodljivci razmnožijo kljub temu, da intenzivno škropimo. Ali lahko spoznamo takšen konkreten pojav, ki se v domačem okolju postopoma izoblikuje v obdobju nekaj desetletij? Zelo težko!

Ker se škodljivci prilagodijo strupu, potrebujemo vedno nove in močnejše pripravke. V mislih moramo imeti to, da so škodljivci bolj prilagodljivi od ljudi. Od leta 1900 sta odrasla le dva človekova rodova. V enakem obdobju je vinska mušica doživela toliko rodov, kolikor jih je človeštvo od leta 60.000 pred našim štetjem oziroma od časa splošne razširjenosti neandertalca do danes. Evolucijsko prednost imajo žuželke in vedno večje doze in novi strupi ne vodijo v propad žuželk, ampak v propad ljudi (iz knjige Pesticidi, ubijalci življenja)!

Problem vidimo tudi, če pogledamo bolezen sodobnega časa - rak. Časovna zveza med vzrokom in posledico je lahko tudi več 10 let. Sedaj pa vas vprašam: "Ali veste, kaj ste počeli pred 10 leti? Katera škropiva pa ste uporabljali takrat? Katerim snovem ste bili izpostavljeni takrat? Koliko kave ste spili takrat? Kaj ste jedli takrat?" Pa saj problem sploh ni v tem, da se nebi približno spomnili. Problem tiči drugje, in sicer v kratkoročno naravnanem človekovem mišljenju tipa: "Že 10 let škropim, pa se meni, mojim otrokom in ženi ni še nič zgodilo!" Pri tem pa se ne zavedamo, da lahko že naslednji mesec zbolimo za leukemijo. In vzrok bo lahko tičal tam nekje v daljnem zamegljenem obdobju izpred 10 let. Znanstveni dokaz vzroka takšne bolezni je nemogoč, ker bi še s tako natančno raziskavo bilo nemogoče zajeti vse dejavnike tveganja (npr. dedna zasnova, življenjske navade, prehranske navade...), pa tudi zaradi vzrokov, opisanih v 1. poglavju. Tukaj znanost odpove, ostane nam le še modrost in zdrava pamet.

Pa poglejmo še malo dlje v prihodnost, npr. 100 ali 200 let. Neko populacijo lahko uničimo na več načinov. Prvi je ta, da pobijemo vse osebke. To se zgodi (gledano na zgodovinski skali nekaj 100 let) praktično v trenutku, zato tega pojava ni težavno prepoznati. Naslednji način je, da populaciji odvzamemo vso hrano, pa naj se to zgodi hipno zaradi ekstremnih dogodkov (npr. padec velikega meteorita) ali pa postopoma zaradi spremebe klime. Vendar po mojem mnenju človeštvo vse naprej od iznajdbe poljedeljstva in živinoreje iz te strani ni ogroženo. Kar spomnimo se, v kakšnem ekstremnem okolju lahko živijo nomadska plemena Sahare in Sibirije.

Zadnji način pa je težje prepoznaven. Če naredimo osebke neplodne ali pa povzročimo neko spremembo, zaradi katere se osebki ne morejo več dovolj hitro razmnoževati, povzročimo postopen propad populacije. To se lahko zgodi v nekaj generacijah, pri čemer je v vsakem naslednjem rodu potomstvo bolj genetsko deformirano in manj sposobno imeti nadaljne potomstvo. Pesticidi počenjajo prav to. Delajo poškodbe na dednem materialu (mutagenost). Večja je stopnja pojavljanja mutacij v okolju, manj je to okolje primerno za življenje bolj zapletenih organizmov, kot smo mi ljudje (Tom Fenchel (2003): Origin and early evolution of life). Naši otroci imajo zato zmanjšano zmožnost imeti lastne otroke. Ko bo zastrupljenost (mutagenost) okolja dosegla neko kritično vrednost, bo sledil postopen žalosten konec. Kolikšna je ta kritična vrednost, vam po svojih najboljših močeh ne znam povedati. Povem pa vam lahko, da smo na to pot že veselo zakorakali, saj veliko avtorjev opozarja na nenehno zmanjševanje gibljivih spermijev v moškem semenu.

6. Uporaba pesticidov je sporna tudi zaradi moralno-etičnih načel.

V zgornjem besedilu sem opisal možne posledice uporabe škropiv na naravo in ljudi. Vendar obstajajo tudi drugi, sociološki in moralni vzroki, zakaj pesticidov NE uporabiti.

Prvi vzrok izhaja iz univerzalnega naravnega zakona človeštva, da je človek izšel iz narave in da jo neobhodno potrebuje za svoj obstoj. Zanikanje tega zakona pa izhaja iz večtisočletne verske tradicije. Slednja zelo dobro definira odnos človek-človek, ki izhaja iz odnosa človek-bog. Niti besedice pa ne govori o odnosu človek-narava. Starodavni spisi, ki so temelj zahodni družbi povejo le to, da naj človek naravo podredi sebi v prid, ne glede na ceno, ki jo za slednje plačuje. Pri vsem tem se še vedno odraža večtisočletna človekova miselnost, da je on sam center vesolja, da se vse vrti okoli njega in da mora biti vse njemu v prid (antropocentrizem). Ne zavedamo pa se, da ko delujemo proti naravi, v bistvu delujemo proti sebi. Ne zavedamo se tudi, da več bitij, kot iztrebimo, bolj smo osamljeni na tej omejeni vesoljski ladiji, ki ji pravimo Zemlja.

Starodavna ljudstva, kot so Indijanci, Eskimi ali Aborigini so svoje bogove videli v sami naravi. Verjeli so v boga sonca, boga vetra, boga vode (politeizem)... Vsaki živali, ki so jo uplenili zaradi lastnega obstoja, so se zahvalili za njeno daritev človeku v posebnih obredih in pesmih. In to zato, da nebi ujezili bogov. Le-ti pa so bivali v njihovi soseščini: v drevesu, v jami, v skali, v tjulnju... Razvili so intimen odnos do narave. Ko pa je človek ugotovil, da lahko naravo spreminja po svojih hotenjih, pa je bilo potrebno bogove "preseliti". Najlažje jih je bilo združiti v eno osebo (monoteizem) in jo odriniti tja daleč v nebesa, kjer nas ne moti. Vsak bo dobil po smrti tisto, kar si zasluži, vendar pa ne tekom svojega življenja. Človeštvo pa je slepo in neumno, saj vidi le kratkoročne posledice lastnih dejanj, to je jutri, čez en teden ali morda en mesec.

Pa kljub temu privzemimo, da je krščanstvo edina in pravilna vera. Tudi na podlagi tega privzetka so razlogi uporabe pesticidov na majavih temeljih. S tem, ko zastrupljamo lastne sadovnjake, vrtove in vinograde, ne škodujemo le sebi, ampak tudi svojemu sosedu. S tem, ko raztrosimo npr. sredstvo za zatiranje polžev, bramorjev ali mahu po lastnem travniku, serviramo porcijo strupov tudi svojemu bližnjemu, pri kateremu se pesticid pojavi v podtalnici, ali pa ga tja raznesejo veter in živalce. Svojo porcijo dobijo tudi Zagrebčani, Beograjčani... Ne samo to, svojo porcijo dobi tudi naše potomstvo.

Če se boste malo bolj poglobili v branje o pesticidih, boste našli tudi podatek o strupenosti pesticida. Imenuje se LD 50, kar je okrajšava za angleški besedi "lethal death 50%" ali slovensko "smrtna doza 50%" in nam pove, kolikšna doza pesticida na kilogram telesne teže pomori polovico osebkov. Povedano drugače, s tem podatkom lahko izračunate, koliko pesticida morate dodati v nedeljsko kosilo, da pomorite polovico vaše družine. Koristen podatek, ni kaj? Najzanimiveje pa bi bilo vedeti, koliko podgan, zajcev, morskih prašičkov in miši zastrupi farmaceutska industrija samo zato, da dobi nekoristen podatek.

7. Kaj so pesticidi prinesli svetu in Sloveniji?

Pesticidi so svetu prinesli sledeče:
- ostanke pesticidov najdemo na celem planetu: v pingvinih, v gorskih jezerih, v globokih vrtinah za vodo, v materinem mleku...;
- številna izumrtja vrst, uničevanje in nestabilnost ekosistemov in posledično vedno večja nihanja števila škodljivcev;
- razdejanje na genetskem materialu;
- razvito industrijo fitofarmacevtskih izdelkov, ki je marsikje izšla iz vojaške industrije bojnih strupov in armado brezposelnih, če bi ta industrija propadla. Takšna industrija, ki proda določen pesticid, zaradi katerega vas boli glava, vam brez sramu proda tudi zdravilo proti glavobolu;
- zgrešeno predstavo, da državna regulativa pošilja na trg izključno neškodljive kemikalije (primer: leta 2002 je preparat družbe Bayer Gaucho; pomoril nekaj 100.000 čebeljih družin v Franciji);
- razvito in netrajnostno kmetijstvo, saj lahko en kmet z uporabo kemikalij, težke mehanizacije in umetnih gnojil prehrani ogromno število ljudi. Za koliko časa?

Pesticidi so Sloveniji prinesli sledeče:
- onesnaženje večine aluvialnih vodonosnikov, kjer pridobimo večino pitne vode v Sloveniji (Apaško, Prekmursko, Mursko, Dravsko, Kranjsko, Sorško, Ljubljansko in Ptujsko polje, dolina Bolske, Spodnja Savinjska dolina in dolina Kamniške Bistrice);
- skoraj vsakoletne pogine rib in čebel;
- sokrivdo za ogroženost ptic, ki so najboljši pokazatelj stanja okolja (bela štorklja, čebelar, netopir, velikega škurha, poljski škrjanec...);
- 17. mesto po porabi pesticidov na hektar pridelovalne zemlje v svetu (vir: www.NationMaster.com (leto iskanja 2003); za primerjavo: Italija je na 2. mestu -toliko o velikih količinah uvožene italijanske zelenjave in sadja, Hrvaška na 50. mestu, Madžarska na 54. mestu in Avstrija na 56. mestu).

8. Kaj sedaj?

A) Če vaš zaslužek ni odvisen od kmetijske pridelave, POD NOBENIM POGOJEM NE UPORABLJAJTE PESTICIDOV!

B) Če je vaš zaslužek odvisen od kmetijske pridelave:

B.1) uporabljajte pesticid, kjer nikjer v navodilu, škatlici, vrečki ali steklenički ne najdete besede -klor-, -ciano-, -fenil-, -benz-. Tam, kjer pa najdete besedo -fluor- pa izredno pazite, saj je to nevaren živčni strup.

B.2) poskusite s polovično dozo, kot piše na etiketi. Tako boste zadovoljni, saj boste vseeno poškropili njivo, hkrati pa boste razpolovili količino raztrosenih strupov v okolju. Zmanjšali boste tudi izdatke za fitofarmacevtska sredstva. Če se bo metoda izkazala za učinkovito (ne boste opazili večjega porasta škodljivcev), poiskusite s četrtinsko dozo. Če bo še to učinkovito, še zmanjšajte koncentracijo učinkovine v pršivu. Če nočete tvegati na celotnem letnem pridelku pa poiskusite na manjšem, testnem območju.

B.3) Zavedajte se, da vnos pesticida v telo ne poteka samo skozi želodec, ampak tudi skozi pljuča in kožo. Uporabljajte plastične rokavice, kombinezone in zaščitne maske. Škropite ob brezveterju, saj boste le tako zagotovili, da pesticid ne bo prišel v vaše domove. Pod nobenim pogojem ne dovolite gibanja otrokom na poškropljenih površinah, niti čez mesec ali dva. Z napisom opozorite sokrajane, da se gibljejo po strupenem območju.

B.4) Poiskusite z alternativnimi sredstvi za boj proti škodljivcem. Poglejte na internetne strani, ki se ukvarjajo s tem, predvsem pa priporočam ogled strani Kmetijsko gozdarskega zavod Maribor ali strani Zveze društev ekoloških kmetij, kjer imajo takšne izkušnje.

C) Kaj lahko stori država in občina:

C.1) Država lahko uvede zakon, da morajo pesticidom dodati grozno smrdljiva, grenka in obstojna sredstva s podobnimi kemičnimi lastnostmi. Problem tiči tudi v dejstvu, da so naša čutila nezmožna prepoznati nevarnost, kot so pesticidi, ki so strupeni že v veliko nižjih koncentracijah, kot jih lahko okusimo, vidimo ali zavohamo. S takšnim dodatkom bi to dosegli. Vemo pa, da kadar nam nekaj smrdi, tega ne jemo ali pijemo in predvsem hitro ukrepamo.

C.2) Splošna prepoved uporabe pesticidov v državi ali občini. Slednji bi morali vsaj za kakšno desetletje nadomestiti izpad dohodka kmetov. Vendar bi na dolgi rok privarčevali zaradi zmanjšanih stroškov v zdravstvu (moje lastno mnenje). Ta zadnji način ni ravno najboljši, saj velja, da kjer je povpraševanje, je tudi ponudba. Dosti bolje bi bilo široko osvestiti ljudi, kakšnim nevarnostim se izpostavljajo in tako zmanjšati uporabo pri proizvajalcu hrane, ne pa proizvodnjo pri proizvajalcu pesticida. Hkrati bi na takšen način dvignili povpraševanje po neškropljenih pridelkih, kar je osnova za razvito organsko kmetijstvo.

9. Nadaljno branje in uporabljena literatura

Za konec naj navedem nekaj citatov:

"Pesticide uvrščamo med okoljsko najbolj problematične snovne vnose, saj so njihovi za okolje in človeka škodljivi ostanki lahko v zraku, tleh in rastlinah še dolgo prisotni." Poročilo o razvoju 2002, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.

"Dolgotrajna izpostava pesticidom lahko škodljivo učinkuje na živčne funkcije, povzroči raka, poškoduje razmnoževalno funkcijo, zavira rast in razvoj otroka ter povzroča okvare na novorojenčkih. Največ dokazov o kroničnih učinkih temelji na opazovanju odraslih delavcev, ki se poklicno ukvarjajo s celo paleto pesticidov, zato je zelo težko določiti specifično učinkovino, ki kvari zdravje." Natural Resources Defence Council of United States.

"Učinki pesticidov na zdravje so odvisni od tipa pesticida. Nekateri organofosfati in karbamati poškodujejo živčevje. Drugi spet dražijo kožo in oči. Nekateri so rakotvorni, drugi pa prizadanejo hormonski sistem in žleze z notranjim izločanjem." U.S. Environmental Protection Agency.

Priporočeno branje (v slovenščini):
• Rachel Carson: Nema pomlad, 1965 - prva avtorica, ki je opozorila na strupenost pesticidov, zelo poljudno napisano besedilo.
• Anton Komat: Pesticidi, ubijalci življenja, 1995 - knjiga, ki sistematično obravnava učinke pesticidov na organizme.

Spletne strani in banke podatkov o učinkovinah pesticidov ter o njihovi rabi:
• EXtension TOXicology NETwork
• U.S. Environmental Protection Agency
• California Department of Pesticide Regulation
• PesticideWise
• Univerza v Kaliforniji
• Osnovni vodič o pesticidih
• strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor
• strani Zveze društev ekoloških kmetij
• Fito-info - stran Biotehniške fakultete katalog sredstev za varstvo rastlin, proizvajalci, uporaba, nevarnosti...
• Organic Europe

Tkole ti bom povedal.

Odin je dal nekaj mesecev nazaj link o moških v Hongu Kongu. Tam je baje vse onesnaženo kot nima niti hudič v peklu. Ampak te beštije (ljudje, moškega spola), živijo ravno v HK dlje, kot v katerikoli drugi državi tega sveta. Pa je kakšna še precej neonesnaženo pristna.

Druge take žverce, so ženske na Japonskem. Tudi one živijo v povprečju več kot primerki njihove vrste kjerkoli drugje. Pa so znane packe.

Zato, če ni nekih resnih epidemioloških študij da nekej škodi ... potem težko da škodi. Vsaj ljudem obeh spolov.

> Zakaj so škropiva škodljiva?

Med drugim tudi zato: http://slo-tech.com/script/forum/izpisitemo.php?threadID=291011

Pesticidi in ogljikovodiki so tu po meritvah sodeč glavni onesnaževalci.

> Zato, če ni nekih resnih epidemioloških študij da nekej škodi ... potem težko da škodi. Vsaj ljudem obeh spolov.

Kako boš naredil v Sloveniji resno epidemiološko študijo? Izločit moraš kadilce, tiste, ki se premalo gibljejo, predebele in presuhe, ljudi z genetskimi okvarami in slabim "dednim pedigree-jem", ljudi s katerim drugim tveganjem (izpostavljenost težkim kovinam, topilom, kemikalijam...), premlade in prestare ljudi itd..

Za resno epidemiološko študijo v Sloveniji torej ostane bore malo primerkov.

So pa recimo zabeleženi primeri ribičev v Ameriki, ki so jedli veliko rib iz s pesticidi onesnaženih jezer. Te snovi so topne v maščobi in se med drugim nalagajo tudi v človeški tolšči. Nekateri izmed teh ribičev so imeli intenzivno shujševalno kuro in so vsi pomrli zaradi odpovedi jeter. No, to tako iz glave.

"Skropiva" (oz. nekatere sestavine ki so v njih) so skodljive iz vecih razlogov: Prvi je ta, da dokazano povzrocajo nekatere neljube spremembe pri vecini zivali, vkljucno s clovekom. Drugi je ta, da so te sestavine obstojne ko hudic, in se zato z redno uporabo pridno kopicijo proti vrhu prehranjevalne verige. Tretja stvar ki jih pa dela tako skodljive je pa ta, da nimamo nobenga ucinkovitega nadomestka (alternative) ki bi jo lahko uporabili za recimo nadziranje malarije v Indiji.

Kar je pa najbolj smesno je pa to, da je uporaa teh "skorpiv" danes zmanjsana na minimum, poleg tega se pa po EU vrsi tak hud monitoring da lahko vsakega kmetavza posebaj peljejo na sodisce ce je prevec korajzen. Enako velja za zivila zivalskega izvora in nadzor le-teh. Slaba stan nadzora je ta, da ni namenjen preventivi, ampak kontroli.

Se pa pojavljajo veliko bolj zoprne snovi ki imajo dokaj neprijetne ucinke na ljudi in zivali. Recimo dioksini so ena taka zadeva, lepo demonstracijo zastupitve z njimi predstavlja g. Yuschenko ( before and after). Pa te sploh niso tak hud problem, se bolj zoprni so snovi za izdelavo ognjevarnih stvari, pa dodatki k materialom za podaljsanje obstojnosti, pa dodatki da beli monitorji ostanejo beli in ne porjavijo (how do you think they make Macs look so white?)....

Cist na kratko: okrog nas je tolk ene svinjarije da ce se ne ukvarjas s tem se sploh ne splaca sekirat, ce pa se ukvarjas stem se pa tud ne splaca :) Kljub vsej "svinjariji" zivimo veliko dlje kot so v evropi 70let nazaj, zivimo dlje kot folk v "cisti" in "neonesnazeni" afriki, etc.

Kot kaze je zivljenska doba bolj odvisna od redne dobave elektrike, ciste vode, toplote, zdravniske oskrbe,... ne pa gorskega zraka in gnoja na travniku.

gzbret tale tvoj post bi kamot bil tudi članek - in ga bom prebral v celoti kdaj drugič

ampak kar se škropiv tiče sem prepričan da so škodljiva - drugače jih ne bi imelo smisla uporabljati - me pa zanima kdaj nehajo učinkovat - ko jih spere prvi dež? ko so dva meseca v podtalnici ali najbližji stoječi vodi? ali čez ene 50 let

IMO bi se dalo kaj naredit tudi z primerno izbiro sort za določeno področje, ne pa da forsirajo sorte, "ker se bolje prodajajo". Potem se jim pa posuši/pojejo škodljivci, pa jamrajo državi, naj jim pomaga.

> IMO bi se dalo kaj naredit tudi z primerno izbiro sort za določeno področje,

Ja, res je. Gledam recimo velike nasade koruze na rendzini na produ na višjih terasah (E del Slovenije). Pol pa poleti en mesec ni dežja, koruza postane ranljiva ali pa se posuši. Sveda pol kmetje govorijo o strašni suši in jamrajo za denar.

Zavarovalnice bi lahko tukaj tudi veliko naredile: pri zavarovanju posevkov bi najele kar nekaj agronomov in če posevek za tisto mikroklimo ni primeren, bi zahtevale višje zavarovalnine (in vice versa).

Nevone, mal pretiravaš.

Je point v izbiri sort in področja. Malo si preberi o 'izginjanju' avtohtonih sort, ki so v naših pogojih uspevale brez vseh škropiv. Ker pa niso bile tako 'donosne', kot kašna sorta iz južne italije recimo, je blo treba začet vzgajat tiste. Ker pa v naših pogojih take sorte niso več optimalno prilagojene postanejo "aklih ko sto mater". "Škodljivci", gnojenje, pokrivanje. In ko ne rata - država pomagi.

Vprašite se, kako so lahko včasih sploh pridelali kakšno jabolko al pa zelenjavo, ko ni blo nobene kemije še?

Nekatere soli enostavno spere dež v podtalnico in to je to

in kakšno je potem stanje v podtalnici? sprašujem zato ker ne vem - ampak včasih se pojavijo kakšna vprašanja v zvezi s soljenjem cest pozimi in izpiranjem soli v vodotoke spomladi - kako to potem na okolje učinkuje?

Jabolka so bila črviva, za zelenjavo je bilo treba pa ročno kar precej polja obdelat,

sicer te spoštujem, ker ne vem pol tolko kot ti, ampak včasih pa nabijaš in to konkretno

integrirana pridelava zelo pomaga pri zatiranju večine škodljivcev - problemi so s strani človeka vsiljeno poenotenostjo vrst - če ti na en hektar naseliš samo hruške in pride hrušev ožig do tega hektarja, ga nič ne ovira da bi se selil - če ti na ta hektar posadiš poleg hrušk še jabolka in topole, si pa prenos hruševega ožiga omejil

to da je bilo vso sadje nekoč črvivo in da si moral na roke prekopat pol njive pa ni problem genetsko nemodificirane hrane ampak krščanske miselnosti, ki je tupila ljudem, da je treba delat če hočeš v nebesa - naprave za obdelovanje polj so pri ljudeh prisotne dlje kot pa obstaja izraz stroj - na naravne težave odporne sorte pa tudi že dolgo poznamo - aroma divje češnje je pa močnejša od arome gojene češnje sam moram pol hoste prehodit da najdem lepa drevesa, po domačo češnjo pa skočim na sosedovo drevo

> V družini imam sadjarje in vem kolikokrat in kako se škropi jabolka. Utopije da naj "kmet uporabi polovično dozo" nimajo realne podlage. Že tako kmet uporabi minimalno dozo, ki je potrebna za učinkovanje.

Ja, sej, zato pa sem odprl debato. Ne poznam vinogradniške in sadjarske scene, kako to gre. Poznam le vrtičkarje, torej tiste, ki imajo vrt okoli bajte. In vsaj v 70% vsak reče, no pa dajmo kar mal več, da bo ziher. Pa poznam tudi hmeljarje, ko grejo špricat v vetru, pol pa cela vas smrdi po tistem sranju. In porabi za cca 1 Ha veliko hmeljišče 2 oni cisterni škropiva (za gnojnico).

V družini imam sadjarje in vem kolikokrat in kako se škropi jabolka.

Jaz sem pa tudi videl, koliko jabolk zmečejo stran, ker je preveč pridelka in ne dosegajo primerne cene.

> Vrtickar mora nekaj pošpricati ce hoce vsako leto kakšen spodoben sadež
> utrgat.

Jaz nisem nic sprical, pa sem imel povsem spodobne sadeze in plodove. Od solate, do paradajza in buck.

Jah, GMO je alternativa!

JA, vem da je res.
Ampak vecina slovencev ima fobijo pred GMOjem. Seveda jih motijo tudi skropiva.
Potem se pa naj grejo eko-prehrano!
No, potem pa jih moti premajhen pridelek in previsoka cena hrane.

Dejansko je najprimernejsa alternativa GMO. Samo ne tip GMOja, ki ti dovoljuje uporabo vecjih koncentracij skropiv.

Pa saj GSO že ves čas uporabljamo.

Kaj pa so kulturne rastline drugega kot na arhaičen način "umetne naravne" selekcije pridobljene vrste z zaželjenimi lastnostmi?

Enih reči se sicer ne da narediti, druge pa trajajo par generacij, ampak to človek počne že odkar zna čebulico stlačit v zemljo.

To lahko vse razumem. Toliko in toliko strupov po recimo grozdju ...

Ampak sej vemo kakšne so vsebnosti teh v vsaj znanih vinih, ane?

So sploh zaznavne?

Mora se nekje poznat, če ke karkoli "čudnega". Če se ne pozna nikjer, potem tega vpliva ni. Vsaj ne v zaznavni meri.

Ane?

Sej verjamem to. Ampak če potem tega v vinu ni ... če se razkroji pod vplivom alkohola - al kaj jest vem kako - potem ni nobenega problema.

Je že kdaj kdo slišal, da bi kdo kakšno vino pil in bil zelo bolan?

Jaz še nisem. (Maček seveda ne šteje!)

> Ampak sej vemo kakšne so vsebnosti teh v vsaj znanih vinih, ane?

Problem je, ker so analize vsebnosti škropiv in njihovih razgradnih produktih zelo drage. Takle od oka, komplet analiza zemlje (prsti) stane vsaj 500€, če pa se omejiš le na glavne zadeve (DDT, antrazin, celotni PAH), pa nekaj več, kot 100€.

Zato teh analiz nihče ne dela, ker nihče ne plača.

> Ampak da bi imela škropiva s polj in vinogradov, ali pa nitrati iz pitne vode kakšne posledice ... pa jaz ne vem.

Težko je povezat vzrok in posledico. Eno so akutne zastrupitve, kjer ni to problem povezat. Drugo pa so kronične doze, podobno, kot pri radioaktivnosti. Eden lahko prejme dozo, ki bi nekaterega ubila, njemu pa nič.

Vseeno nekaj linkov (tako, na hitro z guglom):

INDICATORS: kazalci

stran na www.institut-isi.si

stran na www.sdzv-drustvo.si

citat: Pesticidi, ki se po rezultatih monitoringa nahajajo v pitni vodi, ne delujejo genotoksično v predpisanem sklopu testov. Ni pa popolnoma znano kako delujejo njihovi razgradni produkti, ki nastajajo v organizmih ali v okolju. Tudi o skupnem genotoksičnem delovanju snovi, ki onesnažujejo pitno vodo ni znano skoraj nič. In ravno zaradi nepredvidljivih dogajanj v organizmih in okolju, si je potrebno prizadevati za čim nižje vsebnosti pesticidov v pitni vodi, ker jo uživamo dan za dnem, celo življenje.

stran na www.arso.gov.si

Home and Lawn Pesticides More Dangerous than Previously Believed

Sej, sej, razumem vse to.

Ampak ni opaziti kakšne izrazite kilavosti tam, kjer so ljudje večje svinje.

Kot sem že rekel, kot je dal link enkrat Odin. Največji prasci glede zraka so v Hongu Kongu. A vendarle tam človeški samci živijo dlje kot kjerkoli drugje po svetu.

IMHO bi se tole packanje moralo precej jasno poznati, če bi bilo količkaj strupeno.

Sicer je meni jasno, da če njuham pips, bom prav mogoče zbolel. Če pa špricam muhe, pa že komaj.

Kot da bi hotel prehladiti podgane s tem, da jim zlijaš mrzlo vodo v kanalizacijo. Še porajtajo ne.

Jah, meni se tudi zdi, da ima Thomas prav.

Naj se delajo analize na vsebnost skodljivih snovi - ne pa da govorimo na pamet koliko je tega v koncnem produktu.
Do takrat pac skorpiva niso skodljiva.

Prvo je pac treba dokazati, da nekaj skodi oz da je ta stvar pristona v izdelku.

> Ampak ni opaziti kakšne izrazite kilavosti tam, kjer so ljudje večje svinje.

En primer:

Nicaragua: ‘Invisible’ victims of pesticide protest government neglect

"Since the first lawsuits were brought, in 1999, some 2,000 people have died from illnesses linked to the pesticide, many of whom were registered as litigants, according to lawyers from the four firms that are representing the agricultural workers. Government authorities do not accept this figure."

stran na links.jstor.org

Ena malo starejša zgodba v novejšem članku.

Necessity to measure PCBs and organochlorine pesticide concentrations in human umbilical cords for fetal exposure assessment Environmental Health Perspectives - Find Articles

En članek, ki se ukvarja s koncentracijami pesticidov v zarodkih. Na žalost ne govori nič o posledicah, vsebuje pa veliko referenc. Če se komu ljubi malo globlje raziskati tadevo...

Occupational exposure to carbofuran and the incidence of cancer in the agricultural health study Environmental Health Perspectives - Find Articles

Ena epidemiološka študija za Thomasa (in seveda za vse ostale).

"Lung cancer risk was 3-fold higher for those with > 109 days of lifetime exposure to carbofuran (RR = 3.05; 95% CI, 0.94-9.87) compared with those with < 9 lifetime exposure days, with a significant dose-response trend for both days of use per year and total years of use. However, carbofuran use was not associated with lung cancer risk when nonexposed persons were used as the referent. "

"Although carbamate pesticides are suspected human carcinogens, these results should be interpreted cautiously because there was no a priori hypothesis specifically linking carbofuran to lung cancer."



Zaenkrat dovolj.....

Samo hormoni so eno, veliko pesticidov pa drugo. Hormoni so biorazgradljivi, razpadni produkti pa večinoma neškodljivi (zaradi izrazite "tarčnosti"; če se hormon malo spremeni, ne opravlja več funkcije). Razpadni produkti veliko škropiv pa so lahko celo bolj toksični od samega škropiva, pa še razgrajujejo se zelo počasi.

> Druga stran je pa recimo uporaba v drzavah, kjer so z njim izkoeninili malarijo.

Kje

> Lokalno kmetijstvo (s svojo izjemno nizko inteligenco pri izbiri rastli ki jih gojijo)...

A pri nas je pa kaj drugače? Bilo bi isto, kot v Afriki, če nebi bilo subvencij. Sicer pa je to že druga zgodba.

Problem vidim v tem, da je treba biti previden. Poglej Savinjsko kotlino. Škropljenje na veliko dobesedno pred vrtino, kjer črpajo vodo za vodovod. Pač to dvoje ne gre skupaj; ali se umakne hmelj ali voda.

Gre pa se predvsem za to, da se ljudi malo seznani, kakšni so POTENCIALNI efekti. Sej nobeden ne govori, da na območjih, kjer škropijo, hodijo sami debilni in izmaličeni ljudje. Vemo pa, da je rizik za nastanek marsikaterih obolenj večji, če smo izpostavljeni večjim dozam.

Če so ljudje seznanjeni, se bo morda kdo zanimal tudi za "bio" hrano. Povečano povpraševanje upajmo, da bo pripeljalo v povečano ponudbo. Seveda pa sem 100% zato, da to zadevo uravnava trg (tudi prodajo škropiv). Pač IMO bi morali (vsaj, kar sem jaz prebiral člankov na to temo) priti do stopnje, kjer bi neškropljenje oz. zatiranje škodljivcev z alternativami vodilo v večje dobičke, kot škropljenje. Samo klinc, ko je danes večini folku vseeno, kaj da v usta in večini pridelovalcem vseeno, kaj ponudijo. Saj kontrole itak ni (razen kontrole za "eko" hrano, ki je precej stroga).

Sicer pa, kaj jaz sploh hočem s to temo:

1) da se malo predebatira o potencialnih, ponavljam, potencialnih učinkih
2) da se morda kdo nov seznani s to problematiko
3) morda rahlo povečati povpraševanje bo "bio" hrani, ki je pri nas skoraj ni za dobiti


> Cisto okolje in zelena narava, ali pa centralno orgevanje, vodovod in elektrika. Zivljenski pogoji ki jih ima pol afrike (lepa narava, 1USD na dan, etc.), ali pa zadimljeno mestno okolje (s trgovino na vogalu, zdravstvenim domom 5min stran in avtm ali dvem ped bajto). Seveda so vmesne variante, sam kakorkoli je treba spejet kompromis.

.... Daj, antonija, ne si delat norca. Sej nobeden ne govori o tem. To je offtopic.

Najblizje nam sta Italija in Sicilija. Tam so malarijo izkoreninili in je ni vec. Drug tak rpime je indija, kjer so v (se mi zdi) v 70ih letih dokaj intenzivno uporabljali DDT in se je smrtnost za malarijo zmanjsala na skoraj zanemarljiv odstotek (vendar zaradi ogromnih povrsin malarije niso izkoeninili). Ob vse glasnejsih zelenih so kasneje uporabo DDTja prepovedali, malarija se je vrnila in ljudje so spet masovno umirali (v glavi mam stevilko 90x vec smrti eno leto po prepovedi uporabe DDTja). Zdaj je tam DDT baje spet dovoljen, vendar strogo nadzorovan.

Kot ze receno gre za kompromis: ali bos pil lasko po zmerni ceni, al bos pa pil heinikena po EU ceni in imel "cisto" vodo.

Sploh pa pesticidi niso tako zlo grozen problem v primerjavi z nekaterimi drugimi spojinami, ki imajo se daljse razpolovne dobe, se pravtako bioakumulirajo in imajo izrazite sinergisticne efekte. Ampak teh za enkrat zeleni se niso odkrili in imamo za nekaj casa realtiven mir za postavitev strategije preden se zacnejo usajat in prepovedovat nekaj ker "se njim to ne zdi prav" (pa ceprav na drugi strani sveta ljudje zarad tega masovno umirajo).