Digitalizacija in arhiviranje?

Eno vprašanje, ki se mi zdi precej pomembno (nevem točno kako ga pravilno zastavit?!):

Ali digitalna oblika (glede na resolucijo) neke realne informacije (oblika, stanje, pozicija,...) zasede manj arhivskega prostora kot, če bi shranjevali original?

Konkretno vprašanje, ki iz tega izhaja: Ali ima zrno peska dovolj potencialne računske moči, da zarhivira svoje stanje, obliko, pozicijo,...? Če ne, pa koliko bi morali omejiti resolucijo skeniranja?


Ali so bili že kaki poskusi izvedeni na tem področju, slišal sem za neko igračkanje z laserskim teleportom, ampak nevem kako se je tam izšlo?


P.S. Sicer se mi neki svita, da sem tako temo že enkrat dolgo nazaj zasledil...nisem prepričan, tko da mods, premaknite tja, če res že obstaja. V searchu nisem nič najdu.

Hjah v digitalni obliki pač v bitih. Sicer vem ja, da je vprašanje čudno zastavljeno, sam nevem kako bi drugače vprašal.

Ali bi iz zrna peska če bi materijo in energijo uspeli predelat v kvantni računalnik, lahko prek pridobljenega kvantnega pomnilnika uspeli zabeležit njegovo stanje, obliko, pozicijo,... če bi npr nekdo spraševal po njem?



To je npr resolucija, s katero je danes še ekonomično skenirat. Če bi zdej ladjo pretvorli v "kvantni pomnilnik", s kolikšno resolucijo jo bi lahko skenirali in arhivirali?

Sem kaj bolj razumljiv?

Tkole je.

Če kamenček rabi za svoj opis ravno toliko bitov, kolikor jih lahko shrani, potem je ta kamenček črna luknja.

Sicer jih lahko shrani več, kakor je potrebno za njegov opis.

Pač nekako sem upal, da je "digitalna oblika" "prostorsko učinkovitejša" od "analogne oz originalne". Čeprav ja, vrjetno bi se to kregalo z termodinamiko.

hmm...

Thomas ti trdiš, da lahko več? Mož je reku 1 atom == 1 tranzistor...

Največja resolucija je 2 Planckovi dolžini. Maksimalna entropija je, ko so vsake 4 kvadratne Planckove dolžine na površini kamenčka enako verjetno 0 ali 1.

To je pri črni luknji.

Sicer je informacije (entropije) manj.

Take it or leave it.

A moram dat link? No, pa bom.

http://www.scholarpedia.org/article/Bek...

Pa saj isto trdim, samo z druge strani. Zdravljica.zip, je itak krajša od zdravljica.txt. Potem zadevo skrajšaš še z .ace, .rar, .jar in pod pritiskom stlačiš ali nekaj, ampak nikoli brez izgub. Te izgube so še vedno del originalne informacije in če greš zadevo sestavljat nazaj v original, rabiš toliko več energije/materijala za to, kolikor si dal v zipanje zadeve.

Ja. Poljubno krajšat ne moreš. Tudi ne moreš krajšati vsega, večino teoretično možnih datotek NE. Večino praktično uporabnih pa ja.

V Vesolju lahko komprimiraš vse, razen črnih lukenj.

Hecno, ne?

Mislim da je to enoinista zadeva. Namreč če imaš nek najmanjši možen set podatkov, iz katerih lahko zgeneriraš končno sliko je to enako kot če začneš iz obratne strani - in sliko kompresiraš. Ni pa nujno da imaš tako dober kompresor, da bo res našel najmanjši možen set podatkov.

Po moje tudi zato, ker bi za zipanje črne luknje potreboval - črno luknjo. V najboljšem primeru bi dobil data + header, kar pa pomeni večji fajl kot original.