Forum » Znanost in tehnologija » V iskanju gotovega spoznanja...
V iskanju gotovega spoznanja...
Thomas ::
Se ne morm bolj strinjat, razen s tazadnjim delom tazadnjega stavka.
V resnici ne vemo, da smo nujno nevedni. Sicer je pa prispevek ODLIČEN.
V resnici ne vemo, da smo nujno nevedni. Sicer je pa prispevek ODLIČEN.
Thomas ::
> Dude, proof only exists within closed formal systems.
Po definiciji res.
> The universe does not come with an end-user-license promising that any observation *ever* can be repeated, e.g. that the sun comes up tomorrow, or that protons don't decay into Mars Bars.
Res je. To, da "mora biti eksperiment ponovljiv", je včasih preambiciozno.
> What we've learned about the universe is that physical observation is highly (some say unrealistically) compressible.
Tako je. V dve Newtonovi formuli (F=m*a vektorsko in gravitacijski zakon), se skomprimira movie gibanja planetov okoli Sonca skozi eone.
Ne čisto natančno, mau se "pojpega".
> We write down a small set of rules (quantum electrodynamics is the best example) and then we find that trillions of physical measurements taken from just about any situation we can think up are *consistent* with the small set of rules we've written down.
True. Izjeme še ni blo.
> This doesn't mean the set of rules we've written down it the smallest set of rules consistent with the universe.
Ne, ni garancije. Samo je pa kar verjetno.
> With each "unification" (e.g. electricity with magnetism) the set of rules becomes more compact relative to how much of the universe it consistently describes.
Večja stopnja kompresa. Manj informacije je dejansko potrebno, da vsebuje Vesolje.
> It's important to note that we usually know ahead of time that our system of rules can't possibly be consistent with everything (general relatively and quantum mechanics are inconsistent in their present forms). From the point of view of proof, we knew from the outset that both of these theories are false.
Točno. Treba je imeti želodec (in jajca), da se pove, da obe ti dve teoriji MORATA biti napačni.
> Yet each of these theories describes an incredible range of phenomena, and for the most part, the two theories don't much overlap in what they describe.
Pragmatično sta dost uredu. Kar nas pa ne sme pahniti v kakšno evforije.
> If they did overlap more, it would be far easier to concoct experiments to resolve the known inconsistencies.
Seveda. Ampak potem bi ne bili (ti dve teoriji) več najboljše kar imamo. Obdržali sta se, kot se obdrži star šurkav program. Boljšega oač (še) ni.
> I'm quite depressed at how few people are familiar with the work of Kolmogorov and Chaitin.
Me too! Ampak že na Slotechu nekateri vemo, kaj je to za eno čudo.
> Most physicists fail to fully appreciate these results. The bottom line is that algorithmic compressibility is all we've got
Yes, it looks quite like that.
> and truth itself is a gossamer filigree we can at best approximate.
Jah ne, tuki se je pa tale ZELO pameten stric mau opeku s self reflection na univerzalno negativnih stavkih.
Ampak okay, informativnost tegale doneska je fenomenalna. Res.
Po definiciji res.
> The universe does not come with an end-user-license promising that any observation *ever* can be repeated, e.g. that the sun comes up tomorrow, or that protons don't decay into Mars Bars.
Res je. To, da "mora biti eksperiment ponovljiv", je včasih preambiciozno.
> What we've learned about the universe is that physical observation is highly (some say unrealistically) compressible.
Tako je. V dve Newtonovi formuli (F=m*a vektorsko in gravitacijski zakon), se skomprimira movie gibanja planetov okoli Sonca skozi eone.
Ne čisto natančno, mau se "pojpega".
> We write down a small set of rules (quantum electrodynamics is the best example) and then we find that trillions of physical measurements taken from just about any situation we can think up are *consistent* with the small set of rules we've written down.
True. Izjeme še ni blo.
> This doesn't mean the set of rules we've written down it the smallest set of rules consistent with the universe.
Ne, ni garancije. Samo je pa kar verjetno.
> With each "unification" (e.g. electricity with magnetism) the set of rules becomes more compact relative to how much of the universe it consistently describes.
Večja stopnja kompresa. Manj informacije je dejansko potrebno, da vsebuje Vesolje.
> It's important to note that we usually know ahead of time that our system of rules can't possibly be consistent with everything (general relatively and quantum mechanics are inconsistent in their present forms). From the point of view of proof, we knew from the outset that both of these theories are false.
Točno. Treba je imeti želodec (in jajca), da se pove, da obe ti dve teoriji MORATA biti napačni.
> Yet each of these theories describes an incredible range of phenomena, and for the most part, the two theories don't much overlap in what they describe.
Pragmatično sta dost uredu. Kar nas pa ne sme pahniti v kakšno evforije.
> If they did overlap more, it would be far easier to concoct experiments to resolve the known inconsistencies.
Seveda. Ampak potem bi ne bili (ti dve teoriji) več najboljše kar imamo. Obdržali sta se, kot se obdrži star šurkav program. Boljšega oač (še) ni.
> I'm quite depressed at how few people are familiar with the work of Kolmogorov and Chaitin.
Me too! Ampak že na Slotechu nekateri vemo, kaj je to za eno čudo.
> Most physicists fail to fully appreciate these results. The bottom line is that algorithmic compressibility is all we've got
Yes, it looks quite like that.
> and truth itself is a gossamer filigree we can at best approximate.
Jah ne, tuki se je pa tale ZELO pameten stric mau opeku s self reflection na univerzalno negativnih stavkih.
Ampak okay, informativnost tegale doneska je fenomenalna. Res.
nicnevem ::
@tsh2
> logika sloni samo na opazovanjih in na popolnoma ničemer drugem. opazovanja okolice
> s čutili so osnova vsega sklepanja.
Se strinjam. Četudi je morda kak del zapisan v genih (zaradi že kake evolucijske prednosti, ki bi jo prinašala), to še vedno pomeni, da je na posreden način "prišla" do nas iz okolja. V Platonova nebesa tako ali tako ne verjamem, tako da kake druge možnosti niti ne vidim. Me pa nekaj drugega zanima...
Če poskusim malo navezati na naslednje poste...
Od malih nog tavamo po svetu in opazujemo dogajanje, pojave okoli sebe ter (na podlagi prirojene logike?) vidimo v njih neke vzorce. To kar imenujemo abstrakcija je očitno tisti kompres, ki večjemu številu "vzorcev" v naravi pripiše njihovo manjše število na naših nevronskih mrežah. Večje kot je število pojavov (informacijskih procesov), ki jih "obdelamo", večja je verjetnost, da naša memetska struktura res opisuje tisto pravo realnost. Problem se (IMHO) pojavi pri tem, da v množici procesov, ki jih vsebuje naše vesolje (in ki so relevantni za kak del naše logike - npr. A and notA ~ protislovje) ne moremo oz. se vsaj nismo "sprehodili" do čisto vsakega, da bi s tem potrdili to logiko. Kako torej vemo da resnično vedno in povsod velja?
> kje se uporablja logiko in kje občutek:
>
> zavestno razmišljanje (z logiko) je potrebno v obeh primerih, ko odkrivaš nekaj novega
> ali ko hočeš razumeti nekaj že odkritega. oba primera imata skupno to da po (ponavadi
> dolgem) obdobju zavestnega razmišljanja o temi pride trenutek, ko kar naenkrat zaštekaš.
Tole se mi zdi zelo zanimivo...kako nekaj časa namenjamo pozornost nekemu problemu, nato ponikne v podzavest, kjer se naprej obdeluje in nato zoper preide v vidno območje zavesti.
> ...si sigurno že imel kdaj tako izkušnjo pri učenju?
Ali pa ko sem se hotel česa spomniti. Včasih celo zavestno nočem več razmišljati o iskani stvari, ker se mi je že nekajkrat zgodilo, da sem se je na ta način hitreje spomnil. Očitno ima podzavest nek mehanizem iskanja, ki ga zavest ne doseže...
> The bottom line is that algorithmic compressibility is all we've got
Je možno na podlagi tega zgraditi teorijo, pri kateri ne bomo več govorili o verjetnosti za njeno pravilnost, temveč bomo lahko (s ponosom:) rekli "to je to, in nič drugače...finally!"?
> and truth itself is a gossamer filigree we can at best approximate.
...očitno je le res, da nekatere stvari vemo zagotovo, sicer vedno pademo v kak pradoks.
..pa lahko noč!
> logika sloni samo na opazovanjih in na popolnoma ničemer drugem. opazovanja okolice
> s čutili so osnova vsega sklepanja.
Se strinjam. Četudi je morda kak del zapisan v genih (zaradi že kake evolucijske prednosti, ki bi jo prinašala), to še vedno pomeni, da je na posreden način "prišla" do nas iz okolja. V Platonova nebesa tako ali tako ne verjamem, tako da kake druge možnosti niti ne vidim. Me pa nekaj drugega zanima...
Če poskusim malo navezati na naslednje poste...
Od malih nog tavamo po svetu in opazujemo dogajanje, pojave okoli sebe ter (na podlagi prirojene logike?) vidimo v njih neke vzorce. To kar imenujemo abstrakcija je očitno tisti kompres, ki večjemu številu "vzorcev" v naravi pripiše njihovo manjše število na naših nevronskih mrežah. Večje kot je število pojavov (informacijskih procesov), ki jih "obdelamo", večja je verjetnost, da naša memetska struktura res opisuje tisto pravo realnost. Problem se (IMHO) pojavi pri tem, da v množici procesov, ki jih vsebuje naše vesolje (in ki so relevantni za kak del naše logike - npr. A and notA ~ protislovje) ne moremo oz. se vsaj nismo "sprehodili" do čisto vsakega, da bi s tem potrdili to logiko. Kako torej vemo da resnično vedno in povsod velja?
> kje se uporablja logiko in kje občutek:
>
> zavestno razmišljanje (z logiko) je potrebno v obeh primerih, ko odkrivaš nekaj novega
> ali ko hočeš razumeti nekaj že odkritega. oba primera imata skupno to da po (ponavadi
> dolgem) obdobju zavestnega razmišljanja o temi pride trenutek, ko kar naenkrat zaštekaš.
Tole se mi zdi zelo zanimivo...kako nekaj časa namenjamo pozornost nekemu problemu, nato ponikne v podzavest, kjer se naprej obdeluje in nato zoper preide v vidno območje zavesti.
> ...si sigurno že imel kdaj tako izkušnjo pri učenju?
Ali pa ko sem se hotel česa spomniti. Včasih celo zavestno nočem več razmišljati o iskani stvari, ker se mi je že nekajkrat zgodilo, da sem se je na ta način hitreje spomnil. Očitno ima podzavest nek mehanizem iskanja, ki ga zavest ne doseže...
> The bottom line is that algorithmic compressibility is all we've got
Je možno na podlagi tega zgraditi teorijo, pri kateri ne bomo več govorili o verjetnosti za njeno pravilnost, temveč bomo lahko (s ponosom:) rekli "to je to, in nič drugače...finally!"?
> and truth itself is a gossamer filigree we can at best approximate.
...očitno je le res, da nekatere stvari vemo zagotovo, sicer vedno pademo v kak pradoks.
..pa lahko noč!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nicnevem ()
OwcA ::
> The bottom line is that algorithmic compressibility is all we've got
Je možno na podlagi tega zgraditi teorijo, pri kateri ne bomo več govorili o verjetnosti za njeno pravilnost, temveč bomo lahko (s ponosom:) rekli "to je to, in nič drugače...finally!"?
Kar se mene tiče, je to lahko le orodje za primerjanje dveh različnih teorij, ki razložita enako. Reformulacija Occamove britve. Iz čisto praktičnih razlogov, bi bila kompleksnost Kolmogorova boljša.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Racionalizacija Obstoja (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 24349 (18572) | Saladin |
| » | Nastanek sveta/vesolja (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Problemi človeštva | 22008 (14882) | jzgorisek |
| » | Ali nam znanstevniki zakrivajo nekatera dejstva? (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 6213 (4387) | hamax |
| » | Religija, znanost in hvala za vse ribe (strani: 1 2 3 4 … 8 9 10 11 )Oddelek: Problemi človeštva | 27375 (21317) | jype |
| » | NLP v Grčiji (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Loža | 13149 (9843) | Thomas |