Forum » Loža » NLP v Grčiji
NLP v Grčiji
OwcA ::
"Resnici se lahko vedno bolj približujemo, doseči je pa nikoli ne moremo." - implicira neskončnost novih faktorjev, ki nam prihajajo v opis stanja.
"Vedno bolj" se nanaša na čedalje bolj dovršene hipoteze (v izvorni temi je bilo to poudarjeno, tu resda ne), torej večanje verjetnosti "osnovne" hipoteze (tiste, ki ji dodelimo največjo verjetnost, naprimer "sonce jutri bo vzšlo").
Sploh pa, če bo kdo videl logične težave filozofije, po kateri "nikoli nič dokončno ne vemo".
Še sam jih ne vidiš, drugače se nebi bockala že kakšnih 50 odgovorov.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OwcA ::
Thomas ustrajno skuša potisniti mojo hipotezo ob bok izjavam ranga "nič ni resnično," kar je seveda povsem zgrešeno. Moramo namreč ločevati med vednostjo in resnico (veljala bi nalaogija s pregovorom "še slepa kura zrno najde"). Vprašanje je le, ali to počne iz nevednosti ali pa je to naslednja, da ne rečem kar poslednja, taktika (ko sta odpovedali tako indukcija kot dokazovanje) zavračanja "heretičnih" idej?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
Vidim, da iskreno ne razumeš.
Zakaj je ta filozofski asimptotizem (neskončno približevanje, pa nikdar doseg resnice) zgrešen prav tako, kot je zgrešen tisti: "Vem, da nič ne vem!"?
Ker če nisi gotov, potem obstajajo faktorji, ki jih ne poznaš. Da bi bil bolj gotov, jih moraš nekaj novih spoznati ... In tako dalje, po tem asimptotizmu v neskončnost. Nobena končna količina podatkov ti ni dovolj. Neskončno stvari naj bi še skritih nekako vplivalo.
Kakšna je zdaj verjetnost za vsak tak faktor da se izrazi, da njihova suma ni večja od 1?
Da bi zadeva konvergirala jih mora biti največ števno neskončno.
Tudi jih ne more biti več kot končno enako verjetnih. Sicer adijo konvergenca. Torej so vse manj in manj verjetni. Večina je pod 0.00000000000000000....01.
To je vse, kar ti zaenkrat pustim. Če si pa to razumel, gremo še na eliminiranje teh piko piko verjetnosti?
Zakaj je ta filozofski asimptotizem (neskončno približevanje, pa nikdar doseg resnice) zgrešen prav tako, kot je zgrešen tisti: "Vem, da nič ne vem!"?
Ker če nisi gotov, potem obstajajo faktorji, ki jih ne poznaš. Da bi bil bolj gotov, jih moraš nekaj novih spoznati ... In tako dalje, po tem asimptotizmu v neskončnost. Nobena končna količina podatkov ti ni dovolj. Neskončno stvari naj bi še skritih nekako vplivalo.
Kakšna je zdaj verjetnost za vsak tak faktor da se izrazi, da njihova suma ni večja od 1?
Da bi zadeva konvergirala jih mora biti največ števno neskončno.
Tudi jih ne more biti več kot končno enako verjetnih. Sicer adijo konvergenca. Torej so vse manj in manj verjetni. Večina je pod 0.00000000000000000....01.
To je vse, kar ti zaenkrat pustim. Če si pa to razumel, gremo še na eliminiranje teh piko piko verjetnosti?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Ker če nisi gotov, potem obstajajo faktorji, ki jih ne poznaš. Da bi bil bolj gotov, jih moraš nekaj novih spoznati ... In tako dalje, po tem asimptotizmu v neskončnost. Nobena končna količina podatkov ti ni dovolj. Neskončno stvari naj bi še skritih nekako vplivalo.
Zdi se mi, da si ti tisti, ki ima težave z razumevanjem, oziroma, kot je že bilo poudarjeno, z razločevanjem med vednostjo in resnico.
Če nisi v nekaj gotov, to še ne implicira nujnosti obstoja nepoznanih momentov. Da se vrnem k analogiji z pesmijo. Nekje na sredini se ti zalomi in se verzi ne skladajo več pravilno. Do tega lahko pride iz dvehrazlogov. Ali ne znaš verzov pravilno, ali pa si kašnega preskočil, ne eno, ne druga pa ne implicira, da je pesem neskončno dolga (četudi se to morda zdi poslušalcem, v kolikor nisi ravno vrhunski recitator ).
Kakšna je zdaj verjetnost za vsak tak faktor da se izrazi, da njihova suma ni večja od 1?
Tole pišeš, kot da ne bi poznal verjetnostnega računa.
Da bi zadeva konvergirala jih mora biti največ števno neskončno.
Tudi jih ne more biti več kot končno enako verjetnih. Sicer adijo konvergenca. Torej so vse manj in manj verjetni. Večina je pod 0.00000000000000000....01.
Spet mlatiš prazno slamo. Da je tako, sem že sam povedal (ali vsaj nakazal), res ni treba tega, sicer zavito v plašč pokroviteljstva, ponavljati.
Saj vem, da sem na tankem ledu edinole, če dopuščam neskončno mnogo momentov, ampak vseeno bi jo lahko nekoliko manj posiljeno vnašal v vse svoje odgovore.
Končno število scenarijev v vsakem intervalu, končno število enakih verjetnosti, števna skončnst, vse samo,da bi se čim več omenjala končnost, ki je voda na tvoj mlin končno = gotovost. Prikladno pa pozabljaš, da končnost ni zagotovilo za gotovost, saj še vedno obstaja nevarnost že prevečkrat omenjenih logičnih krogov in nenazadnje tudi krožnih definicij, ki nas dokončno omejijo, saj "so meje našega jezika meje našega sveta." (tako Wittgenstein).
P.S. ako nimaš kakšnih kokretnih ugovorov (te pogrešam pri večini minulih odgovorov), lahko, kar se mene tiče, na tem mestu mirno zaključiva, ne čutimo vsi potrebe po tem, da bi bila naša miselnost edina pravilna.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
> Če nisi v nekaj gotov, to še ne implicira nujnosti obstoja nepoznanih momentov.
Potem je tvoja negotovost subjektivna. Je patološko psihološko stanje - in ne pomanjkanje informacije. Spoznavnoteoretsko ne šteje.
>> Kakšna je zdaj verjetnost za vsak tak faktor da se izrazi, da njihova suma ni večja od 1?
>Tole pišeš, kot da ne bi poznal verjetnostnega računa
LOL!
S tem si se diskvalificiral v debati - over&out.
Potem je tvoja negotovost subjektivna. Je patološko psihološko stanje - in ne pomanjkanje informacije. Spoznavnoteoretsko ne šteje.
>> Kakšna je zdaj verjetnost za vsak tak faktor da se izrazi, da njihova suma ni večja od 1?
>Tole pišeš, kot da ne bi poznal verjetnostnega računa
LOL!
S tem si se diskvalificiral v debati - over&out.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
Thomas:
>> Da bi zadeva konvergirala jih mora biti največ števno neskončno.
>> Tudi jih ne more biti več kot končno enako verjetnih. Sicer adijo konvergenca. Torej so vse manj in manj verjetni. Večina je pod 0.00000000000000000....01.
Owca:
> Spet mlatiš prazno slamo.
>> Da bi zadeva konvergirala jih mora biti največ števno neskončno.
>> Tudi jih ne more biti več kot končno enako verjetnih. Sicer adijo konvergenca. Torej so vse manj in manj verjetni. Večina je pod 0.00000000000000000....01.
Owca:
> Spet mlatiš prazno slamo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Neskončna vsota NE konvergira, če ima neskončno enakih pozitivnih členov.
To je jasno vsakemu, ki se rahlo spozna.
To je jasno vsakemu, ki se rahlo spozna.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Torej, če imamo neskončno množico disjunktnih dogodkov - to pomeni dogodkov, ki se ne morejo hkrati zgoditi, potem so vsi, z izjemo končno mnogih, manj verjetni kot 0.0000001. Ali kot je katerakoli, še tako majhna vrednost.
ALi drugače povedano - le končno mnogo stanj kateregakoli sistema, je bolj verjetno kot je še tako majhno število.
Če jih je neskončno mnogo enako verjetnih - je njihova verjetnost lahko samo 0.
ALi drugače povedano - le končno mnogo stanj kateregakoli sistema, je bolj verjetno kot je še tako majhno število.
Če jih je neskončno mnogo enako verjetnih - je njihova verjetnost lahko samo 0.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Thomas pada globlje in globlje, sedaj je posegel že po podtikanju:
Ali sem kdaj (in kje) trdil nasprotno?
Kje tdim, da jih je neskončno mnogo z enako verjetnostjo?
Razsvetli me s čim natanko sem se diskvalificiral, morebiti s tem, da sem prišel do nezaslišane ideje, da se ti motiš, ali je to pogojni refleks, na poraz v debati?
Da ne bo nesporazumov, sam se cikal na aksiom Komogorova, ki pravi, da je P(G)=1, nadalje G = A U A', pri čemer je A' unija vseh momentov, ki lahko ovržejo A. Vsota neskončne geometrijske vrste, pri pogoju, da je |q| < 1, je lahko poljubno realno število. Če imamo neskončno mnogo členov, lahko te nedvomno preoblikujemo v končno število neskončnih geometrijskih vrst, katerih vsote je moč sešteti.
Matematika, kot abstraktni sistem, je izvzeta iz zahteve po verjetnostih, saj se lahko mirno štejemo za zunanjega opazovalca vsakega abstraktenga sistema, ki smo ga sami postavili. 0,9 +0,1 bo tako vedno 1 z P=1.
Gotovo to delaš iz čiste skrbi, da nam ne bi zasedel preveč prostora na strežniku, ampak vseeno bi bilo lepo, ako bi citiral upoštevajoč kontekst, moj odgovor se namreč nadaljuje z
---
Seveda šteje, oziroma bi ne štela, če bi obstajal vsaj en človek, ki bi lahko presegel svoj (super) ego. Tudi znanost je družbeno pogojena (že Wittgenstein to posredno priznava s poprej omenjeno izjavo, kaj šele kdo izmed večjih "zabluzencev", kot je kakkšen Kant, ali bog ne daj, Sokrat).
Neskončna vsota NE konvergira, če ima neskončno enakih pozitivnih členov.
Ali sem kdaj (in kje) trdil nasprotno?
Če jih je neskončno mnogo enako verjetnih - je njihova verjetnost lahko samo 0.
Kje tdim, da jih je neskončno mnogo z enako verjetnostjo?
>> Kakšna je zdaj verjetnost za vsak tak faktor da se izrazi, da njihova suma ni večja od 1?
>Tole pišeš, kot da ne bi poznal verjetnostnega računa
LOL!
S tem si se diskvalificiral v debati - over&out.
Razsvetli me s čim natanko sem se diskvalificiral, morebiti s tem, da sem prišel do nezaslišane ideje, da se ti motiš, ali je to pogojni refleks, na poraz v debati?
Da ne bo nesporazumov, sam se cikal na aksiom Komogorova, ki pravi, da je P(G)=1, nadalje G = A U A', pri čemer je A' unija vseh momentov, ki lahko ovržejo A. Vsota neskončne geometrijske vrste, pri pogoju, da je |q| < 1, je lahko poljubno realno število. Če imamo neskončno mnogo členov, lahko te nedvomno preoblikujemo v končno število neskončnih geometrijskih vrst, katerih vsote je moč sešteti.
Matematika, kot abstraktni sistem, je izvzeta iz zahteve po verjetnostih, saj se lahko mirno štejemo za zunanjega opazovalca vsakega abstraktenga sistema, ki smo ga sami postavili. 0,9 +0,1 bo tako vedno 1 z P=1.
Thomas:
>> Da bi zadeva konvergirala jih mora biti največ števno neskončno.
>> Tudi jih ne more biti več kot končno enako verjetnih. Sicer adijo konvergenca. Torej so vse manj in manj verjetni. Večina je pod 0.00000000000000000....01.
Owca:
> Spet mlatiš prazno slamo.
Gotovo to delaš iz čiste skrbi, da nam ne bi zasedel preveč prostora na strežniku, ampak vseeno bi bilo lepo, ako bi citiral upoštevajoč kontekst, moj odgovor se namreč nadaljuje z
Da je tako, sem že sam povedal (ali vsaj nakazal),
---
Potem je tvoja negotovost subjektivna. Je patološko psihološko stanje - in ne pomanjkanje informacije. Spoznavnoteoretsko ne šteje.
Seveda šteje, oziroma bi ne štela, če bi obstajal vsaj en človek, ki bi lahko presegel svoj (super) ego. Tudi znanost je družbeno pogojena (že Wittgenstein to posredno priznava s poprej omenjeno izjavo, kaj šele kdo izmed večjih "zabluzencev", kot je kakkšen Kant, ali bog ne daj, Sokrat).
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Thomas ::
Vsak fizikalni sistem ima samo končno mnogo različnih stanj.
Vsako se pojavi z neko določeno verjetnostjo, glede na informacije, ki jih o tem sistemu imamo.
Vsota vseh teh verjetnosti je 1.
Komur je to jasno - prav. Komur ni - spet prav.
"Vedno bomo odkrivali naprej, nikoli pa prišli do konca" - pa zahteva neskončno število faktorjev, ki na sistem vplivajo. Od katerih mora biti (zaradi matematičnih razlogov) večina (z izjemo končno mnogih) povsem mikroskopsko verjetnih.
Štekaš ali pa ne.
Vsako se pojavi z neko določeno verjetnostjo, glede na informacije, ki jih o tem sistemu imamo.
Vsota vseh teh verjetnosti je 1.
Komur je to jasno - prav. Komur ni - spet prav.
"Vedno bomo odkrivali naprej, nikoli pa prišli do konca" - pa zahteva neskončno število faktorjev, ki na sistem vplivajo. Od katerih mora biti (zaradi matematičnih razlogov) večina (z izjemo končno mnogih) povsem mikroskopsko verjetnih.
Štekaš ali pa ne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Vsak fizikalni sistem ima samo končno mnogo različnih stanj.
Vsako se pojavi z neko določeno verjetnostjo, glede na informacije, ki jih o tem sistemu imamo.
Vsota vseh teh verjetnosti je 1.
Vidiš, saj gre, počasi se bova še strinjala. Problem je v tem, da ne moreš opisati več stanj, kot je "computinga" v našem vesolju. V kolikor je naše vesolje del nekaga drugega fizikalnega sistema in ni izoliran sistem, nihče v tem vesolju ne more opisati vseh možnih stanj. Vse kar ti je storiti je dokazati, da je naše vesolje izoliran sistem (ne pozabimo, indukcijo si sam odpisal) ali da "zunaj" ni ničesar. Slednje je seveda nemogoče, saj "zunaj" ni prostor-časa kot ga poznamo, naše razmišljanje pa je pogojeno tudi s tem dejavnikom (tako Kant).
"Vedno bomo odkrivali naprej, nikoli pa prišli do konca" - pa zahteva neskončno število faktorjev, ki na sistem vplivajo. Od katerih mora biti (zaradi matematičnih razlogov) večina (z izjemo končno mnogih) povsem mikroskopsko verjetnih.
Kot sem že zgoraj povedal, ni potrebno, da je momentov neskončno, zadostuje že enden več od "computinga" našega vesolja. Upam si trditi, da sem o "mikroskopskih" verjetnostih prvi govoril kar sam že v izvorni temi, tako da je tole le odkrivanje tople vode.
Da ne bom citiral samo filozofov:
Štekaš ali pa ne.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
V kolikor je naše vesolje del nekaga drugega fizikalnega sistema in ni izoliran sistem, nihče v tem vesolju ne more opisati vseh možnih stanj.
Vesolje je vse kar obstaja. Tudi tisti drugi fizikalni sistem. In tretji, itd... Torej ni vesolje del nečesa, temveč je vse ostalo del njega.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
@Double_J:
Kot prvo, ako bi bral pozorno, bi zapazil, da sem striktno uprabljal besedno zvezo naše vesolje, kot drugo, dokaži svojo trditev (če lahko, seve).
>>V kolikor je naše vesolje del nekaga drugega fizikalnega sistema in ni izoliran sistem, nihče v tem vesolju ne more opisati vseh možnih stanj.
>Vesolje je vse kar obstaja. Tudi tisti drugi fizikalni sistem. In tretji, itd...
Kot prvo, ako bi bral pozorno, bi zapazil, da sem striktno uprabljal besedno zvezo naše vesolje, kot drugo, dokaži svojo trditev (če lahko, seve).
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Thomas ::
Po definiciji je Vesolje vse kar je.
"Naše vesolje" je lahko samo mehurček v Vesolju, podobno kot naša Galaksija ali naše Osončje.
Kaj češ dokazovat, če je pa to definicija Vesolja.
"Naše vesolje" je lahko samo mehurček v Vesolju, podobno kot naša Galaksija ali naše Osončje.
Kaj češ dokazovat, če je pa to definicija Vesolja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Vsemu kar obstaja jaz pravim vesolje. Pa tudi naše je, če smo del njega.
Če je vesolje končno je izolirano, mar ne?
Če je vesolje končno je izolirano, mar ne?
OwcA ::
@Thomas:
Kot sem že opozoril Double_Ja, sem ravno zato striktno uporabljal besedno zvezo naše vesolje, ki pa nikakor ni nujno edino v vesolju (morda bi bilo na mestu to vesolje pisati kar z veliko ).
@Double_J:
Res je, ampak natančna spodnja meja je vedno le ena. Če se že trudimo dokopati do resnice, res ne smemo biti polovičarski in podajati "umetniških" definicij. Če rečem, da je Ljubljana moje mesto je to metonimija, meda ja ne boš začel unašati tropov in figur v "sveto fiziko"?
"Naše vesolje" je lahko samo mehurček v Vesolju, podobno kot naša Galaksija ali naše Osončje.
Kot sem že opozoril Double_Ja, sem ravno zato striktno uporabljal besedno zvezo naše vesolje, ki pa nikakor ni nujno edino v vesolju (morda bi bilo na mestu to vesolje pisati kar z veliko ).
@Double_J:
Pa tudi naše je, če smo del njega.
Res je, ampak natančna spodnja meja je vedno le ena. Če se že trudimo dokopati do resnice, res ne smemo biti polovičarski in podajati "umetniških" definicij. Če rečem, da je Ljubljana moje mesto je to metonimija, meda ja ne boš začel unašati tropov in figur v "sveto fiziko"?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Double_J ::
Lahko je več izoliranih mehurčkov. Torej je naš izoliran in ostali nimajo vpliva nanj. Če bi imeli, bi bili del našega vesolja.
Lahko je pa samo naše vesolje. Torej tudi nič ne more od zunaj vplivati nanj.
Vsekakor smo v zaprtem končnem sistemu. Sploh ne vem, kaj se prerekamo...
Lahko je pa samo naše vesolje. Torej tudi nič ne more od zunaj vplivati nanj.
Vsekakor smo v zaprtem končnem sistemu. Sploh ne vem, kaj se prerekamo...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
@Double_J:
Kako veš, ali bolje, glede na to, da mnogi nimajo povsem razčiščenih pojmov okoli vednosti, ali lahko dokažeš, da so mehurčki izolirani (in recimo ne le polprepustni)?
Ako bi bilo kar praviš res, bi bili vsi sistemi izolirani, bodisi implicitno (toliko vsa okolica bi postala del njega in tako naprej, dokler ne pridemo do okolice, ki jo določa izoliran sistem), bodisi eksplicitno. V vsakem primeru potemtakem sploh ne potrebujemo izraza izoliran sistem, kaj šele njegovih nasprotji, saj so vendar vsi sistemi izolirani. Na vzdrži, kajne?
Tole takisto ne vzdrži, ker bi impliciralo, da je vsak končen sistem tudi izoliran. Glede na premiso, da je vesolje končno, je tudi vsak njegov podsistem končen, torej tudi izoliran. Kaj iz tega sledi si poglej v repliki zgoraj.
Lahko je več izoliranih mehurčkov.
Kako veš, ali bolje, glede na to, da mnogi nimajo povsem razčiščenih pojmov okoli vednosti, ali lahko dokažeš, da so mehurčki izolirani (in recimo ne le polprepustni)?
Če bi imeli [drugi mehurčki vpliv na našega], bi bili [ti mehurčki] del našega vesolja.
Ako bi bilo kar praviš res, bi bili vsi sistemi izolirani, bodisi implicitno (toliko vsa okolica bi postala del njega in tako naprej, dokler ne pridemo do okolice, ki jo določa izoliran sistem), bodisi eksplicitno. V vsakem primeru potemtakem sploh ne potrebujemo izraza izoliran sistem, kaj šele njegovih nasprotji, saj so vendar vsi sistemi izolirani. Na vzdrži, kajne?
Če je vesolje končno je izolirano, mar ne?
Tole takisto ne vzdrži, ker bi impliciralo, da je vsak končen sistem tudi izoliran. Glede na premiso, da je vesolje končno, je tudi vsak njegov podsistem končen, torej tudi izoliran. Kaj iz tega sledi si poglej v repliki zgoraj.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Vesoljc ::
no, in ko preskočimo iz našga mehurčka, v enga "višje", ratamo level2...
al preveč igram FRPjke
al preveč igram FRPjke
Abnormal behavior of abnormal brain makes me normal...
Double_J ::
V vsakem primeru potemtakem sploh ne potrebujemo izraza izoliran sistem, kaj šele njegovih nasprotji, saj so vendar vsi sistemi izolirani. Na vzdrži, kajne?
Ne to pa ne. Vsi deli našega vesolja so neizolirani. Fizikalni sistem kot celota je pa vedno izoliran. Ena izmed njegovih definicj, celo.
Če je vesolje končno je izolirano, mar ne?
Se nanaša na vesolje kot unijo vsega. Njegovi deli so pa lahko izolirani ali pa ne.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
Vsi deli našega vesolja so neizolirani.
Hvala, ravno to sem želel slišati.
Glede na to se bom moral kar strinjati s:
Sploh ne vem, kaj se prerekamo...
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OwcA ::
Če zdaj kaj bolje razumeš, potem ni bilo zaman. Samo dvomim.
Ironično je, da me sprašuje, če razumem, nekdo, ki je v prejšnem odgovoru nadvse nespretno predal debato in se tega še zaveda ne.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Double_J ::
Vsi njegovi deli, razen on sam, so neizolirani.
Kdor se ne strinja, prav. Ima pravico motiti se. Konec debate...itak je že Thomas dokazal tvoje zmote.
Kdor se ne strinja, prav. Ima pravico motiti se. Konec debate...itak je že Thomas dokazal tvoje zmote.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
Če govorimo o našem vesolju, to implicira obstoj drugih, "ne naših". Vsa ta vesolja so del Vesolja (množica, ali če hočeš vesolje, vseh "lokalnih" vesolji). Če velja, da je vsak del našega, oziroma poljubnega, vesolja neizoliran, potem mora veljati tudi, da je vsak del Vesolja neizoliran, torej je tudi naše vesolje, ki je del Vesolja, neizolirano. Navidez s tem pridemo v navzkriž z zahtevo, da je "univerzalni" fizikalni sistem izoliran, ampak le navidezno, ker s tem ne spodbijamo izoliranosti Vesolja, temveč le "lokalnih" vesolji. Sam sem sicer nekoliko manj radikalen in le dopuščam možnost, da je naše vesolje izolirano, ampak tudi tvoji nujnosti ne bom oporekal. Zanima me edinole kako si do nje prišel.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
Če velja, da je vsak del našega, oziroma poljubnega, vesolja neizoliran, potem mora veljati tudi, da je vsak del Vesolja neizoliran, torej je tudi naše vesolje, ki je del Vesolja, neizolirano.
Ne to ni res. Poglej moj zgornji odgovor. Del univerzalnega vesolja je lahko ali pa ni izoliran.
Del našega vesolja je pa vedno neizoliran.
Štima? Problem je pomojem v tem, ker ne razumeš definicje izoliranosti. Žal...
Double_J ::
Imaš univerzalno vesolje, ki ima 10 mehurčkov. Tej mehurčki so izolirani, ker nič ne more vplivati na njih.
Imaš hišo v enem od mehurčkov(našem). Hiša je neizolirana, saj jo lahko poruši potres v tem mehurčku.
Mehurček in hiša sta dela univerzalnega vesolja. Eden je izoliran drugi pa ne.
Ja?
Imaš hišo v enem od mehurčkov(našem). Hiša je neizolirana, saj jo lahko poruši potres v tem mehurčku.
Mehurček in hiša sta dela univerzalnega vesolja. Eden je izoliran drugi pa ne.
Ja?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
Imaš univerzalno vesolje, ki ima 10 mehurčkov. Tej mehurčki so izolirani, ker nič ne more vplivati na njih.
Problem je v tem, da si ti "posilil" aksiom o izoliranosti vesolja, saj ta v osnovi ne predvideva večih "lokalnih" vesolj (mehurčkov). V okviru te debate bi se moral nanašati na univerzalno vesolje, kar je razvidno tudi iz izjave
Del univerzalnega vesolja je lahko ali pa ni izoliran.
Če bi bilo res kar praviš zgoraj, bi bila tako "lahko" kot tudi "ali" povsem nepotrebna.
V paradoksalnem sistemu se lahko človek res kaj hitro zaplete.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
Nima nobene veze če mehurčki so ali če niso. Oziroma vedno je vsaj en mehurček, vesolje samo namreč, ki je del samega sebe.
Tako, da tvoji ugovori so brezpredmetni.
Tako, da tvoji ugovori so brezpredmetni.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Thomas ::
Kaj naj rečem? Nadoblaček, ki naj bi plaval nad dogajanjem v našem svetu in skrbel za stalno asimptotičnost, da nikoli ne moremo in ne bomo nikoli mogli biti sigurni v nič, je čisto teističen konstrukt.
To ne mislim nič podcenjevalno.
To ne mislim nič podcenjevalno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
@Double_J:
Ne eno, ne drugo ni res. Za to debato je še kako pomembno kaj je z mehurčki, množico, ki je sama sebi podmnožica pa je odpravil Russell skoraj sto let nazaj.
Brezpredmetni zamenjaj z "nadležni" ali "izven mojega dometa" pa bo vse prav.
Nima nobene veze če mehurčki so ali če niso. Oziroma vedno je vsaj en mehurček, vesolje samo namreč, ki je del samega sebe.
Ne eno, ne drugo ni res. Za to debato je še kako pomembno kaj je z mehurčki, množico, ki je sama sebi podmnožica pa je odpravil Russell skoraj sto let nazaj.
Tako, da tvoji ugovori so brezpredmetni.
Brezpredmetni zamenjaj z "nadležni" ali "izven mojega dometa" pa bo vse prav.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
OwcA ::
@Thomas:
Prej abstrakten, kot še marskiaj v fiziki (naprimer singularnost). Odpravo nekaterih izmed teh abstraktnosti se lahko nadejamo, vseh žal ne. Moja dilema je (vsaj trenutno, vsaj zate) že ena izmed teh, če bi jo lahko razrešil z dokazi, bi ne bilo toliko govora o "teizmu" in "filozofskem skepticizmu", četudi ne misliš s tem nič podcenjevalnega.
Kaj naj rečem? Nadoblaček, ki naj bi plaval nad dogajanjem v našem svetu in skrbel za stalno asimptotičnost, da nikoli ne moremo in ne bomo nikoli mogli biti sigurni v nič, je čisto teističen konstrukt.
Prej abstrakten, kot še marskiaj v fiziki (naprimer singularnost). Odpravo nekaterih izmed teh abstraktnosti se lahko nadejamo, vseh žal ne. Moja dilema je (vsaj trenutno, vsaj zate) že ena izmed teh, če bi jo lahko razrešil z dokazi, bi ne bilo toliko govora o "teizmu" in "filozofskem skepticizmu", četudi ne misliš s tem nič podcenjevalnega.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Thomas ::
Singularnosti v fiziki ni več.
Vsa masa črne luknje je zbrana v screenu, opni, površini, dogodkovnem horizontu te črne luknje.
Hologramski princip.
Vsa masa črne luknje je zbrana v screenu, opni, površini, dogodkovnem horizontu te črne luknje.
Hologramski princip.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
O podmnožicah jasno, da vem. Sem napisal zgolj zato, ker sem upal, da morda ne veš in boš dal posledično mir...
Vesolje(vseobsegajoča unija) pa jasno, da je izolirana. To je njena definicija in aksiom.
Ti se pa prepiraš o nečem takem, kot naprimer, ali skozi dve točki lahko potegnemo več kot eno premico. In potem debata jasno degenerira.
Vesolje(vseobsegajoča unija) pa jasno, da je izolirana. To je njena definicija in aksiom.
Ti se pa prepiraš o nečem takem, kot naprimer, ali skozi dve točki lahko potegnemo več kot eno premico. In potem debata jasno degenerira.
OwcA ::
Človeka, ki napiše
skrbi degredacija debate.
Očitno si se od Thomasa nalezel, da ponavljaš že povedano in predstaviš kot lastno bistroumno ugotovitev.
Če je delovalo pri Thomasu, bo morda tudi tebi, kje natanko sem oporekal kakšnemu aksiomu?
Sem napisal zgolj zato, ker sem upal, da morda ne veš in boš dal posledično mir...
skrbi degredacija debate.
Vesolje(vseobsegajoča unija) pa jasno, da je izolirana. To je njena definicija in aksiom.
Očitno si se od Thomasa nalezel, da ponavljaš že povedano in predstaviš kot lastno bistroumno ugotovitev.
Ti se pa prepiraš o nečem takem, kot naprimer, ali skozi dve točki lahko potegnemo več kot eno premico. In potem debata jasno degenerira.
Če je delovalo pri Thomasu, bo morda tudi tebi, kje natanko sem oporekal kakšnemu aksiomu?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OwcA ::
@Thomas:
Zanimivo. Kako je potem s popolno (dokončno) entropijo? V kolikor zakoni termodinamike še stojijo, bi do te sčasoma vseeno moralo priti in če prav razumem bi naj bilo to stanje zelo podobno, da ne rečem kar enako, singularnosti.
Singularnosti v fiziki ni več.
Zanimivo. Kako je potem s popolno (dokončno) entropijo? V kolikor zakoni termodinamike še stojijo, bi do te sčasoma vseeno moralo priti in če prav razumem bi naj bilo to stanje zelo podobno, da ne rečem kar enako, singularnosti.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
skrbi degredacija debate.
Ne odkar si začel s svojimi komentarji v tej temi, me ne skrbi več da bi degenerirala. Zato napišem marsikaj, kar sicer nebi.
Če je delovalo pri Thomasu, bo morda tudi tebi, kje natanko sem oporekal kakšnemu aksiomu?
1.Če zunaj nečesa, ni ničesar oz. je nič(kar bi imelo vpliv) potem je sistem izoliran.
2.Zunaj vsega kar je, ni ničesar oz. je nič.
Temu si oporekal. Obračal besede gor in dol, brez vsakršne veze in smisla... Prosim ne počni več tega še naprej.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
1.Če zunaj nečesa, ni ničesar oz. je nič potem je sistem izoliran.
2.Zunaj vsega kar je, ni ničesar oz. je nič.
Ko že govorimo o obračanju besed, najprej mi prosim podaj povezavo ali citat teh dveh "aksiomov".
Kot drugo nisem oporekal ne enemu ne drugemu. Če imamo več mehurčkov v univerzalnem vesolju je zunaj vsakega mehurčka vsaj še kakšen mehurček. Torej ne moremo govoriiti o niču (o tem sploh težko govorimo, ampak pustimo to) zunaj našega mehurčka. Takisto nisem nikoli oporekal obstoju univerzalnega vesolja, torej uniji vseh mehurčkov, obstoj te namreč impicira, da onkraj nje ni ničesar. To niti ni več obračanje besed, temveč kar nizkotno podtikanje. Ako je debata (kljub vsem nje "degredacijam" iz moje strani) na previsokem nivoju lahko vedno odstopiš. Nihče ti ne bo tega očital, kod ve, morda si s tem celo pridobiš nazaj nekaj kredibilnosti.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Thomas ::
Kako je z entropijo?
Če je Vesolje (kvantni ali kar Turingov) stroj, potem je njegova entropija informacijska zadeva. Klasična fizikalna termodinamična entropija pa samo aspekt te.
Do read.
Če je Vesolje (kvantni ali kar Turingov) stroj, potem je njegova entropija informacijska zadeva. Klasična fizikalna termodinamična entropija pa samo aspekt te.
Do read.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Če imamo več mehurčkov v univerzalnem vesolju je zunaj vsakega mehurčka vsaj še kakšen mehurček. Torej ne moremo govoriiti o niču (o tem sploh težko govorimo, ampak pustimo to) zunaj našega mehurčka.
O niču zunaj našega vesolja nisem seveda nikoli govoril. Zgolj o niču izven univerzalnega vesolja. Če obstaja kaj zunaj našega vesolja to pomeni, zgolj da nima vpliva. S stališča izoliranosti, enako kot, da ne obstaja.
Za več mehurčkov sem zgoraj povedal, kako je. In ti spet nekaj ni bilo všeč. "Posilil" je bil tvoj argument.
Ako je debata (kljub vsem nje "degredacijam" iz moje strani) na previsokem nivoju lahko vedno odstopiš.
Ti zgleda resno gojiš iluzije o tem, da je smiselno kar govoriš. Zaradi takšnih kot si ti ima beseda filozofiranje med ljudmi upravičeno sila negativno konotacijo.
Izstopam pa definitivno, praktično tvoja edina pametna misel.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Barakuda1 ::
Temu, da iztrgaš del teksta iz konteksta in to tisti del, ki se postavlja kot vprašanje na katerega se odgovarja, hote in zavedno pa zamolčiš in spregledaš nadaljevanje, torej odgovor (ali kar že pač sledi), ter na tak način pokažeš kako se sogovornik "moti" ali celo nič ne razume, so včasih rekli MANIPULIRANJE (ali pa še kaj hujšega)
Na koga se nanaša zgornja pripomba, pa avtor tekšnega manipuliranja ve, tudi če ga ne imenujem, mar ne.
Na koga se nanaša zgornja pripomba, pa avtor tekšnega manipuliranja ve, tudi če ga ne imenujem, mar ne.
Double_J ::
Ma sej zdej vidim, ko sem bolj umirjen, da se je zadeva tudi precej po moji krivdi že davno izrodila
Ja, izraza izoliran in neizoliran sistem ne potrebujemo imaš prav. Uporabljajo ga zgolj tisti, ki tega(še) ne vedo. Vsak je v bistvu izoliran.
Pač jasno, takoj ko neka stvar(lahko) vpliva na sistem, je seveda del tega sistema. A boš sedaj spet najdel nekaj zaradi česa, je ta trditev napačna? Sumim, da ja.
Samo, kaj je zaključek? Naše vesolje je izoliran sistem. Nekaj kar sem stalno trdil. Se motim?
P.S. Za časa, ko si še(napačno?) uporabljal izraz zaprt sistem, nisem padel na to, kar si zdaj in seveda tudi takrat kot sam praviš zgolj čakal, da bi. Si se pa tokrat resnično opazno bolj potrudil v tej smeri, ja. Pa posledično v kakšni drugi manj.
Okej, zdej pa res konec, priznam če sem se kaj motil, sem bil(namerno) sprovociran.
Ja, izraza izoliran in neizoliran sistem ne potrebujemo imaš prav. Uporabljajo ga zgolj tisti, ki tega(še) ne vedo. Vsak je v bistvu izoliran.
Pač jasno, takoj ko neka stvar(lahko) vpliva na sistem, je seveda del tega sistema. A boš sedaj spet najdel nekaj zaradi česa, je ta trditev napačna? Sumim, da ja.
Samo, kaj je zaključek? Naše vesolje je izoliran sistem. Nekaj kar sem stalno trdil. Se motim?
P.S. Za časa, ko si še(napačno?) uporabljal izraz zaprt sistem, nisem padel na to, kar si zdaj in seveda tudi takrat kot sam praviš zgolj čakal, da bi. Si se pa tokrat resnično opazno bolj potrudil v tej smeri, ja. Pa posledično v kakšni drugi manj.
Okej, zdej pa res konec, priznam če sem se kaj motil, sem bil(namerno) sprovociran.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
@Thomas:
Tudi na singularnost lahko gledamo iz informacijskega vidika, mar ne?
In nenazadnja, ali ni tudi obravnavanje vsakega sistema fizikalnega sistema kot turingov stoj, abstrakcija, da ne rečem kar ultimativna abstrakcija?
Če je Vesolje (kvantni ali kar Turingov) stroj, potem je njegova entropija informacijska zadeva. Klasična fizikalna termodinamična entropija pa samo aspekt te.
Tudi na singularnost lahko gledamo iz informacijskega vidika, mar ne?
In nenazadnja, ali ni tudi obravnavanje vsakega sistema fizikalnega sistema kot turingov stoj, abstrakcija, da ne rečem kar ultimativna abstrakcija?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Double_J ::
Čeprav, če že resno hočeš ohranjati obe besedi jih pa tudi lahko.
Enostavno rečemo, da nič ne more vplivati na naše vesolje. Ker nekaj, kar bi imelo vpliv na naše vesolje ne obstaja. Če se pa ne strinjaš, pa povej eno teoretično možno stvar, ki bi imela vpliv na naše vesolje.
Namreč zgolj njegovi podsistemi, lahko vplivajo drug na drugega.
Noben podsistem, pa ne more vplivati na vesolje kot celoto!
Podsistemi, so pa drug do drugega seveda neizolirani. Oziroma pač poljubno izbiramo, kaj je del kakega.
Če rečemo, da je del nekega podsistema vse kar nanj lahko vpliva, je jasno izoliran, ker je to kar celotno vesolje samo. Lahko pa rečemo, da je nek podsistem samo in zgolj hiša ter nič drugega. Tako je neizolirana zaradi naprimer potresa.
Samo sej pravim, da je to jasno. Besedne igrice v katere se zapletem, se gremo, žal.
Enostavno rečemo, da nič ne more vplivati na naše vesolje. Ker nekaj, kar bi imelo vpliv na naše vesolje ne obstaja. Če se pa ne strinjaš, pa povej eno teoretično možno stvar, ki bi imela vpliv na naše vesolje.
Namreč zgolj njegovi podsistemi, lahko vplivajo drug na drugega.
Noben podsistem, pa ne more vplivati na vesolje kot celoto!
Podsistemi, so pa drug do drugega seveda neizolirani. Oziroma pač poljubno izbiramo, kaj je del kakega.
Če rečemo, da je del nekega podsistema vse kar nanj lahko vpliva, je jasno izoliran, ker je to kar celotno vesolje samo. Lahko pa rečemo, da je nek podsistem samo in zgolj hiša ter nič drugega. Tako je neizolirana zaradi naprimer potresa.
Samo sej pravim, da je to jasno. Besedne igrice v katere se zapletem, se gremo, žal.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Barakuda1 ::
Noben podsistem, pa ne more vplivati na vesolje kot celoto!
uufff, to bi pa jaz, k sm bolj trde glave rad mel mal bolj pojasnjeno. Če je seveda možno
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Past eternal vesolje?Oddelek: Znanost in tehnologija | 6065 (5120) | sprasujem |
» | Kaj je bilo "pred" Velikim pokom? (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8774 (5318) | Saladin |
» | Je bilo vesolje ustvarjeno iz niča? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10422 (7471) | Saladin |
⊘ | Obstaja mesto za Boga v sodobni znanosti? (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 13675 (11344) | OwcA |
» | Objektivna resnica (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 5165 (4570) | Marjan |