Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.
Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje "zahteven, zapleten in zelo drag postopek". Kako si torej lahko tak zahteven, zapleten in drag postopek privoščijo majhna podjetja? Po naših informacijah stane patentni postopek 30.000 evrov (7.139.400,00 SIT), k čemer je potrebno še prišteti ceno za odvetnike, ki skrbijo, da naši patenti niso kršeni.
V nadaljevanju pravi, da bo ta direktiva pozitivna za tiste, ki so razvojno usmerjeni. Hkrati pa pravi da bo treba spremljati katere pravice in patente imajo konkurenti. Mar to ne pomeni, da bo direktiva v praksi omejevala prihod novih konkurentov na tržišče? Nekdo nov, ki bi na tržišču rad uspel, bo moral naprej pregledati katere patente ima konkurenca in si potem poiskati ustrezno nišo, če bo sploh še ostala kakšna. Ali pa patent odkupiti oziroma zanj plačevati licenčnino. Si bodo to lahko privoščili veliki ali mali?
V nadaljevanju pravi, da "manjšim razvijalcem vedno ostane možnost, da sami razvijejo svojo programsko opremo"? Je to res? Bodo manjši razvijalci res lahko sami razvili programsko opremo, ki bo počela isto, kar počne oprema od konkurence? Primera MP3 in GIF kažeta, da ni tako (mimogrede, dr. Pretnar je v intervjuju najprej izjavil, da patentov na formate datotek ni, ko pa mu je novinar odvrnil, da si je osebno ogledal patentno listino za GIF datoteko, je rekel, da so "očitno rešili takšen ali drugačen tehnični problem"). V ZDA namreč ne smete napisati komercialnega programa, ki bi shranil zvok v MP3 ali sliko pretvoril v format GIF, če ne plačate ustrezne licenčnine. Nova direktiva EU bo takšno prakso prinesla tudi k nam. Zna se zgoditi, da čez nekaj let ne bomo več mogli uporabljati urejevalnikov besedil (npr. OpenOffice.org), ki bi shranjevali v DOC format, ker bo Microsoft pač rešil takšen ali drugačen tehnični problema zapisovanja v DOC format. Novi konkurenti bodo sicer lahko prišli na tržišče, vendar njihovi izdelki ne bodo smeli biti združljivi z izdelki monopolistov. Tržna logika nam pove, da novi konkurenti v praksi nimajo resnih možnosti za uspeh.
Način evropskega razmišljanja, ki kaže na to, da bo Evropa žal še dolgo le capljala na ZDA pa kaže tale odgovor na vprašanje o oviranju konkurenčnosti zaradi patentiranja:
"Moje osebno stališče je, da je ta direktiva dokaj uravnotežena. Vendar nastane ekonomski problem, ker v ZDA tovrstna zaščita obstaja in zato se razvoj seli tja. Evropa bo tako od Američanov kupovala izdelke, namesto da bi jih sama razvijala. Isto se je zgodilo na področju biotehnologije, saj je Evropa mnogo bolj restriktivna pri genskih patentih in prepoveduje genske raziskave. Nekaj najuspešnejših zdravil so tako razvili Evropejci v Ameriki, ker jih tu niso smeli, zdaj pa jih Evropa kupuje nazaj. To je problem globalizacije in zato je treba plavati s tokom."
Najprej je treba vedeti, da se npr. genetske raziskave selijo v tiste države, ki jih dovolijo od tam, kjer jih ne dovolijo. To je povsem logično. V Evropi glede tega sicer ni enotnih rešitev, nekatere države so bolj restriktive od drugih, vendar prepoved genetskih raziskav nima nikakršne zveze s patentiranjem, pač pa gre za etične dileme. Genetske raziskave so prepovedali zaradi etičnih dilem in ker so v nekaterih državah prepovedane, se raziskovalci selijo tja, kjer niso. Logično.
Patentiranje je povsem druga zgodba - gre za to, da korporacije vlagajo patente na tistih trgih, kjer jih lahko. Na teh trgih potem lahko pričakujejo ekskluzivno zaščito (monopol), na trgih, kjer patentov nimajo vloženih pa te zaščite ni (tam je torej manj možnosti za monopol). Z drugimi besedami - na trgih, kjer ni patentne zaščite, lahko isto stvar začne tržiti nekdo drug. Iz tega sledi, da patenti omejujejo konkurenco. Tam kjer patentov ni, pa možnosti za nastanek konkurence so. Seveda je prav, da se izumitelju za določeno oobdobje prizna ekskluzivno pravico za trženje njegovega izuma, vendar se je potrebno vprašati kako dolgo obdobje je v primeru IT-ja smiselno (nekatere tehnologije ne zastarijo v desetletjih, pač pa v letih ali celo mesecih) in v kakšnem obsegu. Ali naj se dovoli patentiranje vsega, ali naj se patentibilnost omeji. Patentnim uradom in državam je seveda v neposrednem interesu, da je patentibilnost čimvečja, saj si s tem zagotavljajo dohodek od patentnih prijav. Glede na to, da se EU nenehno primerja z ZDA (npr. akcijski načrt za vlaganje v raziskave in razvoj), potem se lahko vprašamo ali je treba plavati s tokom, pod vodstvom ZDA, ali pa bi nemara EU sama postavila pravila igre, ki bi se ji morale prilagoditi ZDA. EU to možnost vsekakor ima, a kot kaže si jo želi zapraviti.
Pretnar je sicer mnenja, da se bo morala evropska zakonodaja približati ameriški, ker ji nič drugega ne preostane, a s to trditvijo se da precej polemizirati. Konec koncev je Evropa veliko in pomembno tržišče, ki ga ZDA ne morejo spregledati. Tudi po mnenju evropskih poslancev patentibilnost daje prednost ameriškim podjetjem in duši evropsko konkurenco. S takšnim prilagajanjem ameriškim pravilom igre torej Evropa ravna bolj v korist ZDA kot v lastno korist. Zakaj tega potem politiki jasno ne povedo?
Za kaj pravzaprav gre pri celotni direktivi pa lahko razberemo iz tehle Pretnarjevih odgovorov: "IBM je znan po tem, da ogromno patentira. Slišal sem, da ima sicer odprto politiko in da svoje patente licencira, ne drži jih izključno zase. Njihov dohodek iz intelektualnih pravic je dve milijardi dolarjev letno." ter "Odprokodni programi ne morejo biti patentirani. Patentirati je mogoče le izume, ki so novi in niso še dostopni javnosti. Če je nekaj odprto in javno, za to absolutno ni mogoče dobiti patenta.". Z drugimi besedami: odprtokodnih rešitev ne bo mogoče patentirati, torej bodo velika programerska podjetja svoje izdelke napravila združljiva z odprtokodnimi izdelki. Kaj pa obratno? Obratno bo to mogoče samo, če boste plačali licenčnino. Z licenčnino bodo torej podjetja dobro služila, hkrati pa si bodo še naprej zagotavljala monopol.
Moje osebno mnenje je, da je predlog te evropske direktive le še en prispevek k monopolizaciji na trgu programske opreme. To gre v korist velikih korporacij, države in politiki pa jim pri tem pridno asistirajo. So politiki in vlade odgovorne javnosti in volilcem ali korporacijam in njihovim upravnim odborom? Bomo v prihodnosti živeli v Evropi svobodnih državljanov ali v Evropi korporacij in licenčnin?
Novice » Industrijska lastnina » Analiza intervjuja z Bogdanom Pretnarjem za DELO
Brane2 ::
Na Delo nisem narocen in clanka nisem bral, a ce je to res kar pise, ta tip ocitno pojma nima ali pa namenoma zavaja folk.
Ne vidim zakaj dolocenih prijemov v odprti kodi ne bi bilo moc patentirati denimo. Avtor lahko s svojim patentom pocne kar hoce in lahko koneckoncev prizna prosto up[orabo odprtokodnim resitvam, nikomur drugemu pa ne podeli pravice uporabe ali pa zanjo zahteva $$$...
Mislim, da bi bilo treba na to odgovoriti in ne dovoliti takim drekacem lova v motnem...
Ne vidim zakaj dolocenih prijemov v odprti kodi ne bi bilo moc patentirati denimo. Avtor lahko s svojim patentom pocne kar hoce in lahko koneckoncev prizna prosto up[orabo odprtokodnim resitvam, nikomur drugemu pa ne podeli pravice uporabe ali pa zanjo zahteva $$$...
Mislim, da bi bilo treba na to odgovoriti in ne dovoliti takim drekacem lova v motnem...
Tarzan ::
Idiotizem na sedemintrideseto potenco!
Zgleda, da bo treba vsak virus, ki ga bo kdo "spisal" treba dobiti še patent, da ga nebi slučajno kdo popravil, ali bognedaj ODpravil!
BUDALE!
Zgleda, da bo treba vsak virus, ki ga bo kdo "spisal" treba dobiti še patent, da ga nebi slučajno kdo popravil, ali bognedaj ODpravil!
BUDALE!
borchi ::
težko verjamem, da bi te klobase lahko bile plod zaostalega uma. človek je definitivno podmazan z nekaj $$$. prav tako verjetno vrh v EU, ki je to spravu skoz. včasih so se mi tisti akcijski načrti ala "EU vodilna gospodarska velesila do 2010, 2020 ..." zdeli smešni. zdej mi gre ob tem na bruhanje.
l'jga
salesky ::
Ne vem zakaj pišete tako dolge novice. Meni osebno mine volja do branja ker sm mnenja da morejo biti novice kratke in jedernate in nato link do kaj več.
No to je samo moje mnjenje.
Pa brez zamere.
No to je samo moje mnjenje.
Pa brez zamere.
Cokolesnik ::
Namen novice je seznaniti obiskovalce z aktualno problematiko, novostmi ipd., pri čemer je včasih potrebno kvaliteto obogatiti še s kvantiteto. A vendar... Kljub temu bi morala biti vsaka novica dolga največ nekaj vrstic (če smo iskreni, število nezadovoljnih zaradi daljših novic verjetno(!) ni majhno), vendar ne vem, zakaj se temu primerno ne postavi ustrezne rešitve, denimo nek java script ali kaj podobnega, ki bi s klikom na določeno povezavo razširil besedilo novice v celotnem obsegu.
Uporabniki naj pred pisanjem sporočil uporabljajo iskalnik www.google.com.
Čokolešnik ne vsebuje nobenih aditivov, konzervansov ali umetnih barvil.
Čokolešnik ne vsebuje nobenih aditivov, konzervansov ali umetnih barvil.
Gandalfar ::
delfy ::
Kdo bo torej patentiru izmenjavo datotek??
Ta DR - whatever že je - pa nima čist poštelan vse po dilih, al pa so ga ornk podmazal z $$$! Z eno besedo je ta tip: KRETEN!
Ta DR - whatever že je - pa nima čist poštelan vse po dilih, al pa so ga ornk podmazal z $$$! Z eno besedo je ta tip: KRETEN!
jlpktnst ::
Zanimivo, nič ne moremo, po domače : "we are doomed!"
Predlagam ali skupinski samomor ali popolno resignacijo.
Pa hvala za sodelovanje.
Predlagam ali skupinski samomor ali popolno resignacijo.
Pa hvala za sodelovanje.
2nemesis ::
Ziggga: Mislim da ne, ker folk z višje kaste nima toliko zanimanja za razprave v domeni nižje kaste. Najbolje bi bilo če kupiš delnice od malegamehkega oz. podpobno in se jeziš na opensource, kot krivca da delnice ne zrastejo.
Bogati pišejo zakone v prid bogatim. Zato pa je po svetu toliko dvoumnih zakonov z luknjami.
Bogati pišejo zakone v prid bogatim. Zato pa je po svetu toliko dvoumnih zakonov z luknjami.
Gandalfar ::
Ziggga: predlog kot je sel v EU parlament je bil sprejemljiv za nas.. trenuten predlog pa dovoli patentiranje vsega mogocega in kot tak ni sprejemljiv..
NoUse4AName ::
Od nekoga, ki dela v: Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, kaj drugega sploh ni bilo za pricakovati. Taksne organizacije so vedno na strani korporacij, ki so vecinoma ameriske. Govori kako bo to vspodbudilo konkurencnost evropskih podjetij, v resnici bo pa jih podredilo ameriskim in zagotovilo, da se evropa na podrocju programske opreme ne bo oddaljila od ameriske nadvlade.
Caligula ::
Problem je zelo lahko resljiv. EU in ZDA pravilno ocenjujeta, da se casi spreminjajo, da je nekaj treba storiti saj je intelektualna lastnina mati razvoja ampak vse mora met pravo mero. To bi bilo usklajeno preko trajanja zascite. Se pravi na Gausu je treba zadeti "sweet spot".
To kar so storili zdaj bi bilo popolnoma dobrodoslo za sirsi krog in tudi manjse razvijalce, ce bi slo za ozko odmerjeno casovno veljavo programskih patentov, ki bi morala dejansko trajati najvec leto(ali maksimalno 3). To je ze dovolj dolgo obdobje, da avtorji pridejo do zacetnega dominantnega polozaja-in to je popolnoma primerna nagrada za koristne inovacije,..
Po drugi strani pa jih po letu (ali pac nekem podobnem casovnem obdobju) izpostavi trgu in s tem poskrbi za raven kvalitete, moznost izbire in vse ostale elemente, ki na trg, potrosnike in ekonomijo vplivajo pozitivno.
Skratka v korak s casom bi morali tudi tako, da se zavedajo, da je treba cas zascite na dolocenih podrozjih pac prilagoditi specifiki podrocja in tako, da je pridobit za druzbo najvecja brez, da bi ob tem skodovala inovatorjem oz jih pustila ob strani.
To kar so storili zdaj bi bilo popolnoma dobrodoslo za sirsi krog in tudi manjse razvijalce, ce bi slo za ozko odmerjeno casovno veljavo programskih patentov, ki bi morala dejansko trajati najvec leto(ali maksimalno 3). To je ze dovolj dolgo obdobje, da avtorji pridejo do zacetnega dominantnega polozaja-in to je popolnoma primerna nagrada za koristne inovacije,..
Po drugi strani pa jih po letu (ali pac nekem podobnem casovnem obdobju) izpostavi trgu in s tem poskrbi za raven kvalitete, moznost izbire in vse ostale elemente, ki na trg, potrosnike in ekonomijo vplivajo pozitivno.
Skratka v korak s casom bi morali tudi tako, da se zavedajo, da je treba cas zascite na dolocenih podrozjih pac prilagoditi specifiki podrocja in tako, da je pridobit za druzbo najvecja brez, da bi ob tem skodovala inovatorjem oz jih pustila ob strani.
gpg ::
Ne razumem, zakaj naj bi bili programski patenti dobri za druzbo, cetudi bi bili omejeni na krajse casovno obdobje. Mi lahko kdo prosim to razlozi?
CCfly ::
Kolikor razumem največ idej in raziskav prihaja iz izobraževalnih ustanov. Podjetja potem vlagajo samo še v aplikacijski razvoj kar pomeni da prilagodijo znanje specifičnim problemom. Torej patentirajo tuj trud, njihov je pa bi bil že tako zaščiten s copyrightom.
Nazadnje bo stvar taka, da bodo v ZDA popravili patentni sistem, v EU pa bo ostal enak.
Nazadnje bo stvar taka, da bodo v ZDA popravili patentni sistem, v EU pa bo ostal enak.
MrStein ::
> Zanimivo, nič ne moremo, po domače : "we are doomed!"
> Predlagam ali skupinski samomor ali popolno resignacijo.
> Pa hvala za sodelovanje.
Winners never give up.
Eni bi kar obupali, potem pa se pritožujejo kak jim slabo gre
> Predlagam ali skupinski samomor ali popolno resignacijo.
> Pa hvala za sodelovanje.
Winners never give up.
Eni bi kar obupali, potem pa se pritožujejo kak jim slabo gre
junior ::
Matthai, ti si neke vrste idealist, a? Glede na tvoje nooooooooovice sklepam, da gojiš zavest, ki govori o poštenosti, enakosti, enakih možnostih itd. itd.
Nikakor ti ne odrekam pravice do mnenja, le zanima me kakšen namen ima ves tak trud? Hočem reči, da je denar sveta vladar. Da ne delo, ne znanje, ne dobrota ali kakšen tak komunistično-sakralni abstrakt ni cenjen. Cenjen je le kapital.
Dejstvo tudi je, da kapitalizem kot tak podpira nastanek in razvoj megakorporacij. Ki imajo kapital. Ki žrejo majhne ribe. Ki imajo moč, da uveljavijo svoje poslovne interese (v ZDA temu rečejo že nacionalni interesi) no matter what. Tudi v Evropi imamo kapitalizem, ne?
Zakaj bi bilo v računalništvu kaj drugače? Ali v birokratski trdnjavi EU? Komu misliš, da je mar kaj pravi stroka in mi, mali uporabniki? Zanimajo jih le $$$$$$. S katerimi si lahko kupiš vse (no, razen ljubezni ). Tudi volitve. O kakšni odgovornosti do javnosti tu ni govora. Vse to mi ni nič všeč, a to še ne pomeni, da ni res.
Tudi sam sem pristaš open source ideje. Mislim, da je super in da bo preživela ne glede na ovire. Kot ilegala ali mainstream. Pa mislim tudi, da kapitalizem ne bo dopustil svojega ne-udejanjenja npr. v Evropi brez programskih patentov.
Da bi pa kapitalizem odnehal, potrebuješ revolucijo. To je vedel že Lenin. Pa glede na to, da revolucija žre svoje otroke in da je mrtvemu hudičevo malo mar, katera stran dobi vojno, je spremljanje dogodkov iz naslanjača sumljivo udobna možnost, kaj praviš?
Nikakor ti ne odrekam pravice do mnenja, le zanima me kakšen namen ima ves tak trud? Hočem reči, da je denar sveta vladar. Da ne delo, ne znanje, ne dobrota ali kakšen tak komunistično-sakralni abstrakt ni cenjen. Cenjen je le kapital.
Dejstvo tudi je, da kapitalizem kot tak podpira nastanek in razvoj megakorporacij. Ki imajo kapital. Ki žrejo majhne ribe. Ki imajo moč, da uveljavijo svoje poslovne interese (v ZDA temu rečejo že nacionalni interesi) no matter what. Tudi v Evropi imamo kapitalizem, ne?
Zakaj bi bilo v računalništvu kaj drugače? Ali v birokratski trdnjavi EU? Komu misliš, da je mar kaj pravi stroka in mi, mali uporabniki? Zanimajo jih le $$$$$$. S katerimi si lahko kupiš vse (no, razen ljubezni ). Tudi volitve. O kakšni odgovornosti do javnosti tu ni govora. Vse to mi ni nič všeč, a to še ne pomeni, da ni res.
Tudi sam sem pristaš open source ideje. Mislim, da je super in da bo preživela ne glede na ovire. Kot ilegala ali mainstream. Pa mislim tudi, da kapitalizem ne bo dopustil svojega ne-udejanjenja npr. v Evropi brez programskih patentov.
Da bi pa kapitalizem odnehal, potrebuješ revolucijo. To je vedel že Lenin. Pa glede na to, da revolucija žre svoje otroke in da je mrtvemu hudičevo malo mar, katera stran dobi vojno, je spremljanje dogodkov iz naslanjača sumljivo udobna možnost, kaj praviš?
Gandalfar ::
Bitke se bije na vecih nivojih.. dokler stroka ne prepozna groznje ti mase nic ne pomagajo..
NoUse4AName ::
junior, nazalost je veliko ljudi tvojega mnenja. Ampak ce bi to bili vsi, potem bi se npr. vojna v vietnamu vlekla veliko dlje in americani bi napadli precej vec drzav kot pa so jih v prejsnjem stoletju.
Oblasti zelijo da je cim vec taksnih ljudi kot si ti. Ker vecji kot je delez ljudi, ki se jim ne da borit za svoje pravice vec moci preostane njim. Cesar rezultat so taksni zakoni, kot ta za programske patente in ameriski patriot act.
Oblasti zelijo da je cim vec taksnih ljudi kot si ti. Ker vecji kot je delez ljudi, ki se jim ne da borit za svoje pravice vec moci preostane njim. Cesar rezultat so taksni zakoni, kot ta za programske patente in ameriski patriot act.
poweroff ::
Glede dolžine se strinjam - fino bi bilo imeti read more. Samo tole s patenti je precej kompleksna problematika in ne verjamem, da bi kdo drug lahko bolj na kratko napisal.
Junior: kaj pa vem če sem idealist. Prej sem legalist. Če mi zakon daje neko pravico, se bom zanjo boril. Če zakona ni ali pa je slab, bom z zakonitimi sredstvi skušal doseči spremembo. Če pa ne, se bom zakonu pač podrejal. Čeprav bom še vedno povedal svoje mnenje.
Nisem pa ravno pristaš revolucij, razen tehnološke.
Je pa res to, kar je gpg povedal - patenti omejujejo prosti trg. Sicer je prav, da se da avtorju ideje neko prednost, vendar naj bo ta prednost prilagojena hitrosti razvoja. Dve, tri leta. Če damo avtorju prednost 20 let, potem bo razvoj za 20 let zastal.
Recimo določba, da če kupim laptopa in gor namestim Linux, potem ne smem prodati Windowsov, ki jih ne rabim je v osnovi skregana s svobodo in kapitalizmom.
Ej, če kupim avto, ga lahko razrežem na kose in motor uporabim za vetrnico (privatna predelava), ki me poleti hladi. Lahko tudi začnem kupovati avtomovile in iz njih izdelovati vetrnice in jih prodajati. Šipo lahko odstranim in jo prodam, če je ne rabim. Itd. Pri softweru pa ne.
Sicer naj bodo pa Američani kar tiho. Itak je znano da so Bayerju dali na izbiro ali jim zdravilo proti antraxu, ki stane cca. 60 USD prodajo za 5 USD ali pa jim zaplenijo tovarne. Toliko o ameriškem kapitalizmu, svobodi in enakih možnostih. Če so si to privoščile ZDA, zakaj si ne bi mogla EU privoščiti normalne patentne zakonodaje?
Če bomo uspeli izbrskati en podatek, si boste prebrali v naslednji novici kaj je glavni razlog za to...
Junior: kaj pa vem če sem idealist. Prej sem legalist. Če mi zakon daje neko pravico, se bom zanjo boril. Če zakona ni ali pa je slab, bom z zakonitimi sredstvi skušal doseči spremembo. Če pa ne, se bom zakonu pač podrejal. Čeprav bom še vedno povedal svoje mnenje.
Nisem pa ravno pristaš revolucij, razen tehnološke.
Je pa res to, kar je gpg povedal - patenti omejujejo prosti trg. Sicer je prav, da se da avtorju ideje neko prednost, vendar naj bo ta prednost prilagojena hitrosti razvoja. Dve, tri leta. Če damo avtorju prednost 20 let, potem bo razvoj za 20 let zastal.
Recimo določba, da če kupim laptopa in gor namestim Linux, potem ne smem prodati Windowsov, ki jih ne rabim je v osnovi skregana s svobodo in kapitalizmom.
Ej, če kupim avto, ga lahko razrežem na kose in motor uporabim za vetrnico (privatna predelava), ki me poleti hladi. Lahko tudi začnem kupovati avtomovile in iz njih izdelovati vetrnice in jih prodajati. Šipo lahko odstranim in jo prodam, če je ne rabim. Itd. Pri softweru pa ne.
Sicer naj bodo pa Američani kar tiho. Itak je znano da so Bayerju dali na izbiro ali jim zdravilo proti antraxu, ki stane cca. 60 USD prodajo za 5 USD ali pa jim zaplenijo tovarne. Toliko o ameriškem kapitalizmu, svobodi in enakih možnostih. Če so si to privoščile ZDA, zakaj si ne bi mogla EU privoščiti normalne patentne zakonodaje?
Če bomo uspeli izbrskati en podatek, si boste prebrali v naslednji novici kaj je glavni razlog za to...
junior ::
NoUse4AName, ne smeš prehitro soditi kaj in kdo sem jaz. Napisal sem, da mi ni všeč(!), kar se dogaja, ampak se. Nisem komformist, ampak to ne spremeni dejstev. In glavno dejstvo je, da korporacije furajo show. Tako na oni kot na tej strani luže.
In korporacije nimajo voljenih predstavnikov, niti ne odgovarjajo javnosti, niti jih ne briga kako kancerogena je naslednja verzija viagre; odgovarjajo le kapitalu.
Rad bi verjel, da pa EU ne bo tvorba za zaščito korporativnih interesov, pač pa prebivalcev Unije. Pa kaj kaže, da bo tako? Ljudje, v rokah katerih so glavni vzvodi oblasti, so na moč maloštevilni, kot piše že matthai. Po kakšnih postopkih so bili izvoljeni ali pa kako bi jih bilo moč odpoklicati pa je itak znanstvena fantastika. So pa vsi krvavi in vsi imajo ceno. Kar se zelo dobro zavedajo tisti, ki lahko njihove odločitve podmažejo s kakim cekinom.
Če bi jim torej šlo za prosti trg s popolno konkurenco najbrž ne bi sprejemali takšnih direktiv. Ki koristijo... Komu že???
In korporacije nimajo voljenih predstavnikov, niti ne odgovarjajo javnosti, niti jih ne briga kako kancerogena je naslednja verzija viagre; odgovarjajo le kapitalu.
Rad bi verjel, da pa EU ne bo tvorba za zaščito korporativnih interesov, pač pa prebivalcev Unije. Pa kaj kaže, da bo tako? Ljudje, v rokah katerih so glavni vzvodi oblasti, so na moč maloštevilni, kot piše že matthai. Po kakšnih postopkih so bili izvoljeni ali pa kako bi jih bilo moč odpoklicati pa je itak znanstvena fantastika. So pa vsi krvavi in vsi imajo ceno. Kar se zelo dobro zavedajo tisti, ki lahko njihove odločitve podmažejo s kakim cekinom.
Če bi jim torej šlo za prosti trg s popolno konkurenco najbrž ne bi sprejemali takšnih direktiv. Ki koristijo... Komu že???
NoUse4AName ::
res je da korporacije furajo show. Ampak sama narava te oblasti je izredno krhka. Seveda v nasprotju z tem kar ti kazejo na TVju. Tam prikazejo oblastnike kot nekaj nedosegljivega. Kar je seveda v njihovem interesu, saj so televizijske hise velike korporacije.
Ce se dovolj ljudi upira in so dobro organizirani lahko dejanja oblasti hitro ustavijo. Saj zivimo v vsaj navidezni demokraciji in ne v totalitarnem sistemu. Noben te ne bo aretiral ker nasprotujes oblasti.
Ce se dovolj ljudi upira in so dobro organizirani lahko dejanja oblasti hitro ustavijo. Saj zivimo v vsaj navidezni demokraciji in ne v totalitarnem sistemu. Noben te ne bo aretiral ker nasprotujes oblasti.
mitja ::
Ja, še malo pa bomo morali plačati licenčnino, če bo nekdo želel narediti otroka.
Idiotizem na višku!
Idiotizem na višku!
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Padec direktive o patentiranju softwara (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 22339 (18215) | |ucko |
» | Okrogla miza o programskih patentih (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 24969 (21745) | Daedalus |
» | Svet ministrov sprejel sporno direktivo o programskih patentih (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 13867 (11487) | Thomas |
» | Danska rešuje programerje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 14111 (11654) | Thomas |
» | Alarm: nam bo vstop v EU prinesel programske patente? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 10803 (10803) | krho |