STA - Iz neuradnih diplomatskih virov se je izvedelo, da so za konkurenčnost pristojni ministri EU (Slovenijo je zastopal slovenski gospodarski minister Andrej Vizjak), na današnjem zasedanju v Bruslju brez razprave, pod t. i. točko A, sprejeli predlog sporne direktive o programskih patentih.
To pa še ne pomeni, da je direktiva dokončno sprejeta. Sledi namreč drugo branje direktiva v Evropskem parlamentu, nato pa ponovna obravnava na Svetu EU. Če soglasja med obema institucijama ne bo, bo najverjetneje sklican t. i. postopek sprave.
Soglasje Slovenije sporni direktivi ne preseneča, saj je minister Vizjak v parlamentu povedal, da "Ministrstvo za gospodarstvo podpira sprejem direktive, kot ga je pripravila evropska komisija. Tako pripravljen tekst direktive namreč usklajuje pravne podlage za patentiranje računalniško izvedenih izumov, saj jasno določa, kaj sodi med izume in kaj ne. Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila sodišča evropskih držav in še zlasti evropski patentni urad".
Na potezi je torej Evropski parlament in evropski poslanci.
Novice » Industrijska lastnina » Svet ministrov sprejel sporno direktivo o programskih patentih
Boeing ::
Told ya...
na koncu zmaga denar
BMW 760LiA prepriča marsikoga da naredi marsikaj...
na koncu zmaga denar
BMW 760LiA prepriča marsikoga da naredi marsikaj...
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX
Tito ::
Idioti in idiotski minister :P ...
Sej ni kaj več pričakovati ... Drugače pa do patentov ne bo prišlo! Če nič drugega, bo po nekaj letih stvar propadla, ker bodo ugotovili da je stvar neizvedljiva in banalna!
Tudi če bodo patenti sprejeti, sama stvar nikoli ne bo zaživela!
Sej ni kaj več pričakovati ... Drugače pa do patentov ne bo prišlo! Če nič drugega, bo po nekaj letih stvar propadla, ker bodo ugotovili da je stvar neizvedljiva in banalna!
Tudi če bodo patenti sprejeti, sama stvar nikoli ne bo zaživela!
username ::
Drugače pa do patentov ne bo prišlo! Če nič drugega, bo po nekaj letih stvar propadla, ker bodo ugotovili da je stvar neizvedljiva in banalna!Ja pol je pa bilo čisto brezveze bunit se proti patentom, a ne...
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
gzibret ::
No, pa še enkrat 
Da še jaz pristavim moje skromno mnenje:
Patentna zakonodaja je namenjena ščitenju tistega, ki je vložil denar v raziskave in hoče iz svojega vložka tudi nekaj zaslužiti. To je potrebno, saj, če bi vsi lahko kopirali, potem pač nobeden več nebi vlagal milijone$ v raziskave. Raziskave bi bile omejene na navdušene zanesenjake, ki bi za neko iznajdbo dobili za sladoled. Razvoj pa bi bil dosti počasnejši. Poleg tega pa bi vsak svoje izume varoval še bolj skrbno, kot danes.
Zgodovina patentov sega v 15. stoletje v Anglijo, kjer je krona podelila pravice in ugodnosti do tistega, ki je izum podal javnosti (litere patentis). To je pogodba med družbo in izumiteljem. Prvi patentni zakon so sprejeli v Beneški republiki 1474 leta.
Glede patentov pa je tako, da:
prvič - niso večni, trajajo okoli 7 let z možnostjo podaljšanja (max=20 let);
drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
in tretjič - ne moreš patentirati, kar ti srce poželi.
Patentiraš lahko samo zadevo, ki zadosti trem kriterijem:
- novost v svetovnem merilu;
- industriabilnost, kar pomeni, da mora patent biti vezan na konkretno rabo oziroma konkrtni izdelek (tak, da ga lahko držiš v roki; penicilina ne moreš patentirat, tabletko lahko); kar se uporablja v zasebnem življenju (ščetka, glavnik...) ni industriabilno; funkcionalnega principa zato ne moremo patentirat;
- inventivna stopnja (angl. inventic step, obvious): patent ne sme biti "obvious" oziroma popolnoma logičen vsakemu H. sapiensu. Zraven mora biti vedno kreativnost.
Isto velja za programsko kodo. Kdo jo bo razvijal (ja, ja, Linux itd... sem probal enkrat OpenOffice pa se mi je sesuval 10X bolj kot Word), če jo lahko pol brezplačno kopiraš naokoli. Vendar je problem, saj programska koda ni industriabilna. Ne moreš je prijeti v roko. Zato so v zakonodaji (ameriški) uvedli, da mora koda biti uporabna, kompaktna in jasna. Spodaj je razloženo malo bolje. Cel članek najdete tukaj.
Apart from the utility requirement of 35 U.S.C. 101, usefulness under the patent eligibility standard requires significant functionality to be present to satisfy the useful result aspect of the practical application requirement. See Arrhythmia, 958 F.2d at 1057, 22 USPQ2d at 1036. Merely claiming nonfunctional descriptive material stored in a computer-readable medium does not make the invention eligible for patenting. For example, a claim directed to a word processing file stored on a disk may satisfy the utility requirement of 35 U.S.C. 101 since the information stored may have some "real world" value. However, the mere fact that the claim may satisfy the utility requirement of 35 U.S.C. 101 does not mean that a useful result is achieved under the practical application requirement. The claimed invention as a whole must produce a "useful, concrete and tangible" result to have a practical application.
Although the courts have yet to define the terms useful, concrete, and tangible in the context of the practical application requirement for purposes of these guidelines, the following examples illustrate claimed inventions that have a practical application because they produce useful, concrete, and tangible result:
- Claims drawn to a long-distance telephone billing process containing mathematical algorithms were held to be directed to patentable subject matter because "the claimed process applies the Boolean principle to produce a useful, concrete, tangible result without pre-empting other uses of the mathematical principle." AT&T Corp. v. Excel Communications, Inc., 172 F.3d 1352, 1358, 50 USPQ2d 1447, 1452 (Fed. Cir. 1999);
- "[T]ransformation of data, representing discrete dollar amounts, by a machine through a series of mathematical calculations into a final share price, constitutes a practical application of a mathematical algorithm, formula, or calculation, because it produces 'a useful, concrete and tangible result' -- a final share price momentarily fixed for recording and reporting purposes and even accepted and relied upon by regulatory authorities and in subsequent trades." State Street, 149 F.3d at 1373, 47 USPQ2d at 1601; and
- Claims drawn to a rasterizer for converting discrete waveform data samples into anti-aliased pixel illumination intensity data to be displayed on a display means were held to be directed to patentable subject matter since the claims defined "a specific machine to produce a useful, concrete, and tangible result." In re Alappat, 33 F.3d 1526, 1544, 31 USPQ2d 1545, 1557 (Fed. Cir. 1994).
Konec koncev - patenti so že fajn. Skupna lastnina in bla bla bla so se že izkazali kot slaba izbira. Morda patentov ne bo več čez 1000 let.
Ufff sem se razpisal.
Da še jaz pristavim moje skromno mnenje:
Patentna zakonodaja je namenjena ščitenju tistega, ki je vložil denar v raziskave in hoče iz svojega vložka tudi nekaj zaslužiti. To je potrebno, saj, če bi vsi lahko kopirali, potem pač nobeden več nebi vlagal milijone$ v raziskave. Raziskave bi bile omejene na navdušene zanesenjake, ki bi za neko iznajdbo dobili za sladoled. Razvoj pa bi bil dosti počasnejši. Poleg tega pa bi vsak svoje izume varoval še bolj skrbno, kot danes.
Zgodovina patentov sega v 15. stoletje v Anglijo, kjer je krona podelila pravice in ugodnosti do tistega, ki je izum podal javnosti (litere patentis). To je pogodba med družbo in izumiteljem. Prvi patentni zakon so sprejeli v Beneški republiki 1474 leta.
Glede patentov pa je tako, da:
prvič - niso večni, trajajo okoli 7 let z možnostjo podaljšanja (max=20 let);
drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
in tretjič - ne moreš patentirati, kar ti srce poželi.
Patentiraš lahko samo zadevo, ki zadosti trem kriterijem:
- novost v svetovnem merilu;
- industriabilnost, kar pomeni, da mora patent biti vezan na konkretno rabo oziroma konkrtni izdelek (tak, da ga lahko držiš v roki; penicilina ne moreš patentirat, tabletko lahko); kar se uporablja v zasebnem življenju (ščetka, glavnik...) ni industriabilno; funkcionalnega principa zato ne moremo patentirat;
- inventivna stopnja (angl. inventic step, obvious): patent ne sme biti "obvious" oziroma popolnoma logičen vsakemu H. sapiensu. Zraven mora biti vedno kreativnost.
Isto velja za programsko kodo. Kdo jo bo razvijal (ja, ja, Linux itd... sem probal enkrat OpenOffice pa se mi je sesuval 10X bolj kot Word), če jo lahko pol brezplačno kopiraš naokoli. Vendar je problem, saj programska koda ni industriabilna. Ne moreš je prijeti v roko. Zato so v zakonodaji (ameriški) uvedli, da mora koda biti uporabna, kompaktna in jasna. Spodaj je razloženo malo bolje. Cel članek najdete tukaj.
Apart from the utility requirement of 35 U.S.C. 101, usefulness under the patent eligibility standard requires significant functionality to be present to satisfy the useful result aspect of the practical application requirement. See Arrhythmia, 958 F.2d at 1057, 22 USPQ2d at 1036. Merely claiming nonfunctional descriptive material stored in a computer-readable medium does not make the invention eligible for patenting. For example, a claim directed to a word processing file stored on a disk may satisfy the utility requirement of 35 U.S.C. 101 since the information stored may have some "real world" value. However, the mere fact that the claim may satisfy the utility requirement of 35 U.S.C. 101 does not mean that a useful result is achieved under the practical application requirement. The claimed invention as a whole must produce a "useful, concrete and tangible" result to have a practical application.
Although the courts have yet to define the terms useful, concrete, and tangible in the context of the practical application requirement for purposes of these guidelines, the following examples illustrate claimed inventions that have a practical application because they produce useful, concrete, and tangible result:
- Claims drawn to a long-distance telephone billing process containing mathematical algorithms were held to be directed to patentable subject matter because "the claimed process applies the Boolean principle to produce a useful, concrete, tangible result without pre-empting other uses of the mathematical principle." AT&T Corp. v. Excel Communications, Inc., 172 F.3d 1352, 1358, 50 USPQ2d 1447, 1452 (Fed. Cir. 1999);
- "[T]ransformation of data, representing discrete dollar amounts, by a machine through a series of mathematical calculations into a final share price, constitutes a practical application of a mathematical algorithm, formula, or calculation, because it produces 'a useful, concrete and tangible result' -- a final share price momentarily fixed for recording and reporting purposes and even accepted and relied upon by regulatory authorities and in subsequent trades." State Street, 149 F.3d at 1373, 47 USPQ2d at 1601; and
- Claims drawn to a rasterizer for converting discrete waveform data samples into anti-aliased pixel illumination intensity data to be displayed on a display means were held to be directed to patentable subject matter since the claims defined "a specific machine to produce a useful, concrete, and tangible result." In re Alappat, 33 F.3d 1526, 1544, 31 USPQ2d 1545, 1557 (Fed. Cir. 1994).
Konec koncev - patenti so že fajn. Skupna lastnina in bla bla bla so se že izkazali kot slaba izbira. Morda patentov ne bo več čez 1000 let.
Ufff sem se razpisal.
Vse je za neki dobr!
poweroff ::
Pa še jaz enkrat...
gzibret: dobro si napisal, morda pa bi svoje pisanje še malce dopolnil.
Recimo s tem, kako so copyright sprejeli v ZDA. Na začetku, ko je bil njim v škodo, so se ga otepali. Kaj se je dogajalo z Markom Twainom je dovolj zgovorno.
drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
To pomeni kaj? Jasno - da lahko patentirajo samo velika podjetja.
Toliko o malem podjetništvu in "vsak lahko postane podjetnik" mantri.
Predvsem pa bi bilo dobro, da pišeš o stvareh, ki jih res poznaš, ne pa o stvareh o katerih imaš ustvarjeno ideološko mnenje.
Konkretno:
Isto velja za programsko kodo. Kdo jo bo razvijal (ja, ja, Linux itd... sem probal enkrat OpenOffice pa se mi je sesuval 10X bolj kot Word), če jo lahko pol brezplačno kopiraš naokoli.
To, da si enkrat poiskusil OOo in se ti je sesuval ne pomeni nič. Ko si je moj oče naložil WinXp (v bistvu je kupil nov računalnik s prednaloženimi Xpji), so se tudi takoj sesuli. So zato zanič OS? Ne - takrat je razsajal Blaster, popravki pa niso bili naloženi.
Linuxa pa očitno še nisi probal. Probati ne pomeni enkrat naložiti in malo pogledati, pač pa intenzivno uporabljati dlje časa. Zato ne piši o stvareh, ki jih ne poznaš.
In dejstvo je, da nekateri SO pripravljeni razvijati nekaj, kar se potem brezplačno kopira naokoli. Primerov za to je veliko. Verjamem, da to v tvojo zgodbico oziroma ideološki model ne paše, samo ne moreš se delati, da realnosti ni. V realnosti se najdejo ljudje - celo veliko njih - ki delajo brezplačno. Če to ne paše v tvoj model, ga moraš prilagoditi. Model, ne realnost.
Primeri, ki jih navajaš pa kažejo zgolj na to, da je vsako stvar mogoče patentirati - vsako, ki jo je mogoče tržiti. Zato so nakladanja o tem, da ni mogoče patentirati vsega navaden buzztalk. Čisto vsega res ne, vse, kar je mogoče tržiti pa.
Sicer pa kdo govori o skupni lastnini? Očitno imate nekateri ideološke strahove pred komunizmom. Patenti in komunizem nimajo nikakršne zveze - vsaj zame ne.
gzibret: dobro si napisal, morda pa bi svoje pisanje še malce dopolnil.
Recimo s tem, kako so copyright sprejeli v ZDA. Na začetku, ko je bil njim v škodo, so se ga otepali. Kaj se je dogajalo z Markom Twainom je dovolj zgovorno.
drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
To pomeni kaj? Jasno - da lahko patentirajo samo velika podjetja.
Toliko o malem podjetništvu in "vsak lahko postane podjetnik" mantri.
Predvsem pa bi bilo dobro, da pišeš o stvareh, ki jih res poznaš, ne pa o stvareh o katerih imaš ustvarjeno ideološko mnenje.
Konkretno:
Isto velja za programsko kodo. Kdo jo bo razvijal (ja, ja, Linux itd... sem probal enkrat OpenOffice pa se mi je sesuval 10X bolj kot Word), če jo lahko pol brezplačno kopiraš naokoli.
To, da si enkrat poiskusil OOo in se ti je sesuval ne pomeni nič. Ko si je moj oče naložil WinXp (v bistvu je kupil nov računalnik s prednaloženimi Xpji), so se tudi takoj sesuli. So zato zanič OS? Ne - takrat je razsajal Blaster, popravki pa niso bili naloženi.
Linuxa pa očitno še nisi probal. Probati ne pomeni enkrat naložiti in malo pogledati, pač pa intenzivno uporabljati dlje časa. Zato ne piši o stvareh, ki jih ne poznaš.
In dejstvo je, da nekateri SO pripravljeni razvijati nekaj, kar se potem brezplačno kopira naokoli. Primerov za to je veliko. Verjamem, da to v tvojo zgodbico oziroma ideološki model ne paše, samo ne moreš se delati, da realnosti ni. V realnosti se najdejo ljudje - celo veliko njih - ki delajo brezplačno. Če to ne paše v tvoj model, ga moraš prilagoditi. Model, ne realnost.
Primeri, ki jih navajaš pa kažejo zgolj na to, da je vsako stvar mogoče patentirati - vsako, ki jo je mogoče tržiti. Zato so nakladanja o tem, da ni mogoče patentirati vsega navaden buzztalk. Čisto vsega res ne, vse, kar je mogoče tržiti pa.
Sicer pa kdo govori o skupni lastnini? Očitno imate nekateri ideološke strahove pred komunizmom. Patenti in komunizem nimajo nikakršne zveze - vsaj zame ne.
sudo poweroff
Thomas ::
> Predvsem pa bi bilo dobro, da pišeš o stvareh, ki jih res poznaš, ne pa o stvareh o katerih imaš ustvarjeno ideološko mnenje.
Mataj, tebe to ne zadeva?
Mataj, tebe to ne zadeva?
Thomas ::
> Patenti in komunizem nimajo nikakršne zveze - vsaj zame ne.
Komunizem je bil antilastniški in antipatenten. Čist tko, BTW.
Komunizem je bil antilastniški in antipatenten. Čist tko, BTW.
gzibret ::
> Primeri, ki jih navajaš pa kažejo zgolj na to, da je vsako stvar mogoče patentirati - vsako, ki jo je mogoče tržiti. Zato so nakladanja o tem, da ni mogoče patentirati vsega navaden buzztalk. Čisto vsega res ne, vse, kar je mogoče tržiti pa.
Potem nisi dobro prebral.
> Predvsem pa bi bilo dobro, da pišeš o stvareh, ki jih res poznaš, ne pa o stvareh o katerih imaš ustvarjeno ideološko mnenje.
O patentih nimam ustvarjenega nobenega mnenja, sem pa poslušal poglavja iz patentne zakonodaje na faxu (podiplomski študij).
Sem si pa po malem mislil, da ne bo dobro, če omenjam OO ali Linux, ker so nekateri zelo navezani na njih. Ne bomo debatirali o odprti kodi. Hotel sem samo pojasniti nekaj dejstev o patentih, da niso bav bav in da so naši družbi potrebni. Tudi programski! To, da so pa dragi, pa je samo dobro. In to zato, da ne more vsak mulc ki ima bogatega fatra, imet svojega patenta. Če si pogruntal nekaj zares dobrega, boš dobil kredit pri banki, zadevo patentiral, stvar prenesel v industrijo in si povrnil stroške (in zraven, če je patent res dober, zaslužil milijone).
Potem nisi dobro prebral.
> Predvsem pa bi bilo dobro, da pišeš o stvareh, ki jih res poznaš, ne pa o stvareh o katerih imaš ustvarjeno ideološko mnenje.
O patentih nimam ustvarjenega nobenega mnenja, sem pa poslušal poglavja iz patentne zakonodaje na faxu (podiplomski študij).
Sem si pa po malem mislil, da ne bo dobro, če omenjam OO ali Linux, ker so nekateri zelo navezani na njih. Ne bomo debatirali o odprti kodi. Hotel sem samo pojasniti nekaj dejstev o patentih, da niso bav bav in da so naši družbi potrebni. Tudi programski! To, da so pa dragi, pa je samo dobro. In to zato, da ne more vsak mulc ki ima bogatega fatra, imet svojega patenta. Če si pogruntal nekaj zares dobrega, boš dobil kredit pri banki, zadevo patentiral, stvar prenesel v industrijo in si povrnil stroške (in zraven, če je patent res dober, zaslužil milijone).
Vse je za neki dobr!
Tito ::
Komunizem je mrtev. Morda bi raje začeli uporabljat besedo da odprto kodo lansirajo tisti, ki niso egoisti. Vsi ostali so pa egoisti! In samo to gre, ne gre za nevam kakšno ideološko vojno, ampak le za interese kapitala. Seveda z odpravljanjem egoizma ustvarjamo klimo za spremembo evolucijo ideologije in stem odpiramo novim ideologijam novo pot. Za ideologijo mora stati ljudstvo, da se prime. Ali oblast ;).
Vedno sem proti sizifovem delu, le opozarjam, da se boste vsi opekli ... Morda bo kdo od zgornjih zagovornikov patentov prišel do problema, ko bo moral za en programski paket plačevati po 15 in več licenčnin, kljub temu, da bo vsa koda njegova in potem, se bo vprašal, kako neumnost je podpiral ;) ... Gre za diskriminacijo in nelojalno konkurenco do malih programerskih hiš, ki bodo morale vse iti pod okrilje multinacionalk, ki bodo poskrbele za distribucije, kljub temu, da se z razvojem intrneta, distribucija spreminja, so to kriki iz obupa. Problem je, da bodo vse založbe počasi konec jemal. Vsa gromozanska podjetja se bodo pogreznila sama vase, ker ne bodo mogla konkurerati malim dinamičnim podjetjem in seveda odprti kodi. Tehnološki razvoj, bo počasi pometel s to drhaljo, ki služi samo na račun drugih, sami pa samo zastrupljajo um ljudem in politikom s svojim lobiranjem ..
Drugače pa, se bo šlo pa na Kitajsk, pa bo konec problemov ... Kdo bo plačeval patentnino in kdo bo registriral patent, za tako oderuško ceno! Ne hvala!
Vedno sem proti sizifovem delu, le opozarjam, da se boste vsi opekli ... Morda bo kdo od zgornjih zagovornikov patentov prišel do problema, ko bo moral za en programski paket plačevati po 15 in več licenčnin, kljub temu, da bo vsa koda njegova in potem, se bo vprašal, kako neumnost je podpiral ;) ... Gre za diskriminacijo in nelojalno konkurenco do malih programerskih hiš, ki bodo morale vse iti pod okrilje multinacionalk, ki bodo poskrbele za distribucije, kljub temu, da se z razvojem intrneta, distribucija spreminja, so to kriki iz obupa. Problem je, da bodo vse založbe počasi konec jemal. Vsa gromozanska podjetja se bodo pogreznila sama vase, ker ne bodo mogla konkurerati malim dinamičnim podjetjem in seveda odprti kodi. Tehnološki razvoj, bo počasi pometel s to drhaljo, ki služi samo na račun drugih, sami pa samo zastrupljajo um ljudem in politikom s svojim lobiranjem ..
Drugače pa, se bo šlo pa na Kitajsk, pa bo konec problemov ... Kdo bo plačeval patentnino in kdo bo registriral patent, za tako oderuško ceno! Ne hvala!
Zheegec ::
Komunizem je bil antilastniški in antipatenten. Čist tko, BTW.
Saj tukaj na forumu smo proti patentom v takšni obliki, ne proti patentom na sploh. Pa sploh dvomim da se kdo zavzema za komunizem
Je pa IMHO bolje kot da ni patentov, kot pa da je patentni zakon v takšni obliki.Dvojni klik je že bil patentiran, to je v računalništvu nekako tako, kot da bi patentiral kolo, in takšne patente se dopušča v računalništvu, ker lahko pač patentiraš idejo, ne pa neke točno določene implementacije (recimo ultra lahko kolo izdelano iz teh in teh materialov, ki se uporablja tukaj pa tukaj, s takšnimi in takšnimi dimenzijami).
Računalništvo pač ni farmacija...
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
pagat34 ::
bolj trapastega članka pod tisto povezavo (minister vizjak v parlamentu) niste mogli poiskati, ane ??
_________________________________________
Zaradi stranskih učinkov se izogibaj M$ izdelkov!
Zaradi stranskih učinkov se izogibaj M$ izdelkov!
BluPhenix ::
gzibret: ze samo patent dvoklika kaze, da lahko registriras kar ti srce pozeli, dokler imas kesh. Dvomim tudi, da je bilo potrebmo za 'izum' dvoklika dosti razvoja.
Pri patentih se lahko zgodi tudi slednje. Odprtokodna skupnot vlozi veliko truda v neko novo stvar, nakar nek softwareski gigant zadevo povzame in patentira. To po moje ni pravicno ravnanje in se, ce ne ze, bo dogajalo prav kmalu.
Je vseeno razlika med idustrijskimi patenti, kjer moras razviti orodje in vse istalo za izdelek, kot pa pri programiranju, kjer napises par vrstic kode. Ce je zadeva terjala veliko ulozenega truda, pac zadevo naredis tako da je drugi ne morejo tako hitro kopirati (pri software-u naredis to veliko hitreje kot pri materialnih stvareh), lep primer je NTFS, kjer kolikor jaz vem, niso zadevo prisli se do dna, zato je v Linuxu le delno podprt.
Thomas: po moje si ti edini (nepodkupljen, ali pac) clovek dalec na okoli ki ne vidi, da se te stvari dosegajo z denarjem in ne zdravo pametjo.
Pri patentih se lahko zgodi tudi slednje. Odprtokodna skupnot vlozi veliko truda v neko novo stvar, nakar nek softwareski gigant zadevo povzame in patentira. To po moje ni pravicno ravnanje in se, ce ne ze, bo dogajalo prav kmalu.
Je vseeno razlika med idustrijskimi patenti, kjer moras razviti orodje in vse istalo za izdelek, kot pa pri programiranju, kjer napises par vrstic kode. Ce je zadeva terjala veliko ulozenega truda, pac zadevo naredis tako da je drugi ne morejo tako hitro kopirati (pri software-u naredis to veliko hitreje kot pri materialnih stvareh), lep primer je NTFS, kjer kolikor jaz vem, niso zadevo prisli se do dna, zato je v Linuxu le delno podprt.
Thomas: po moje si ti edini (nepodkupljen, ali pac) clovek dalec na okoli ki ne vidi, da se te stvari dosegajo z denarjem in ne zdravo pametjo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BluPhenix ()
Ziga Dolhar ::
> Morda bi raje začeli uporabljat besedo da odprto kodo lansirajo tisti, ki niso egoisti. Vsi ostali so pa egoisti!
Obrazložitev prosim.
p.s.: "egoist" ni enako "egotist".
Obrazložitev prosim.
p.s.: "egoist" ni enako "egotist".
https://dolhar.si/
Tito ::
Glej nekateri razvijajo programe, da bi razvoj šel naprej in to delajo prostovolno brez plačila le za slavo! Drugi razvijajo programe za zaslužek, so ok, pač preživetje ... Tretji pa živijo na račun prvih in drugih in ta gnoj patentira te patente in ta gnoj je pač egoistična iskoriščevalska drhal. Pač moje mnenje, zelo ideološko obarvano, kakopak ;) ...
Crimson_Shadow ::
Ja, jao, kaj sem ravno sedaj slišal po radu.
Poleg tega sprejetja direktive o digitalnih patentih, so veliko več pozornosti namenili uveljavljanju malega podjetništva. Vse bolj se mi dozdeva da "folk", ki je to sprejel, sploh ne ve, za kaj se sploh gre pri programskih patentih. Po eni strani, bi radi da bi se malo podjetništvo precej bolj razširilo v Evropu, po drugi strani, pa omejujo "male" podjetnike ravno pri programski opremi. A je tu sploh kakšna logika?
Je pa zelo zanimivo, kaj mi piše v skripti Marketing in Stateški management. Sicer je lahko sedaj praksa kaj drugačan ampak, citiram ... pri tem pa EU preganja zlasti tiste sporazume, ki omejuje proizvodnjo, trge, tehnični razvoj in investicije v panogo.
Poleg tega sprejetja direktive o digitalnih patentih, so veliko več pozornosti namenili uveljavljanju malega podjetništva.
Vse bolj se mi dozdeva da "folk", ki je to sprejel, sploh ne ve, za kaj se sploh gre pri programskih patentih. Po eni strani, bi radi da bi se malo podjetništvo precej bolj razširilo v Evropu, po drugi strani, pa omejujo "male" podjetnike ravno pri programski opremi. A je tu sploh kakšna logika? Je pa zelo zanimivo, kaj mi piše v skripti Marketing in Stateški management. Sicer je lahko sedaj praksa kaj drugačan ampak, citiram ... pri tem pa EU preganja zlasti tiste sporazume, ki omejuje proizvodnjo, trge, tehnični razvoj in investicije v panogo.
We create worlds
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Crimson_Shadow ()
gzibret ::
> Tretji pa živijo na račun prvih in drugih in ta gnoj patentira te patente in ta gnoj je pač egoistična iskoriščevalska drhal.
Jaz ne vem, kako lahko kdo patentira neko rešitev, ki je zapisana v odprti kodi. Taka stvar ni več nova v svetovnem merilu in zato ni patentabilna.
Če se to dogaja res ni pravično. Ni pa po patentnem zakonu. Torej je zraven korupcija. Kar pa še ne pomeni, da so patenti brezveze.
Jaz ne vem, kako lahko kdo patentira neko rešitev, ki je zapisana v odprti kodi. Taka stvar ni več nova v svetovnem merilu in zato ni patentabilna.
Če se to dogaja res ni pravično. Ni pa po patentnem zakonu. Torej je zraven korupcija. Kar pa še ne pomeni, da so patenti brezveze.
Vse je za neki dobr!
poweroff ::
gzibret - zbodlo me je predvsem tvoje prepričanje, da ljudje niso pripravljeni delati (razvijati) zastonj. Očitno so - v realnosti.
Ter nepoznavanje programov, ki temeljijo na alternativah. Če kritiziraš, kritiziraj tisto, kar je vredno kritike.
Ter nepoznavanje programov, ki temeljijo na alternativah. Če kritiziraš, kritiziraj tisto, kar je vredno kritike.
sudo poweroff
Jux ::
gzibert:
Nažalost si patentni uradi razlagajo zadeve takole:
A) novost v svetovnem merilu :-> Nimamo še med patenti
B) industriabilnost, kar pomeni, da mora patent biti vezan na konkretno rabo oziroma konkrtni izdelek (tak, da ga lahko držiš v roki; penicilina ne moreš patentirat, tabletko lahko); kar se uporablja v zasebnem življenju (ščetka, glavnik...) ni industriabilno; funkcionalnega principa zato ne moremo patentirat;
-> mora biti vezan na konkretni izdelek, ki ga lahko držiš v roki? Ja, računalnik lahko držiš v roki. :)
C) inventivna stopnja (angl. inventic step, obvious): patent ne sme biti "obvious" oziroma popolnoma logičen vsakemu H. sapiensu. Zraven mora biti vedno kreativnost.
-> glej točko A
Pa kako ne razumete tega, da velike koorporacije uporabljajo svoj patenti portfelj kot orožje proti malim podjetjem. A vam tako težko potegne da razen redkih softwareskih podjetji je večina le-teh iz ZDA? Sam Gates je dejal mnogo let nazaj:
Mislm, a je tako težko potegnit skupaj ena plus ena in dojet, da je področje patentov izjemnega pomena za evropski računalniški trg? In da sprejeti direktivo o patentiranju na vrat na nos le ni tako pametna zadeva, da prej potrebujemo še mogoče kakšno makroekonomsko raziskavo al pa kej podobnega. Ali bomo kar na slio spravili skozi EU parlament nekaj proti čemer se večina stroke bori?
Nažalost si patentni uradi razlagajo zadeve takole:
A) novost v svetovnem merilu :-> Nimamo še med patenti
B) industriabilnost, kar pomeni, da mora patent biti vezan na konkretno rabo oziroma konkrtni izdelek (tak, da ga lahko držiš v roki; penicilina ne moreš patentirat, tabletko lahko); kar se uporablja v zasebnem življenju (ščetka, glavnik...) ni industriabilno; funkcionalnega principa zato ne moremo patentirat;
-> mora biti vezan na konkretni izdelek, ki ga lahko držiš v roki? Ja, računalnik lahko držiš v roki. :)
C) inventivna stopnja (angl. inventic step, obvious): patent ne sme biti "obvious" oziroma popolnoma logičen vsakemu H. sapiensu. Zraven mora biti vedno kreativnost.
-> glej točko A
Pa kako ne razumete tega, da velike koorporacije uporabljajo svoj patenti portfelj kot orožje proti malim podjetjem. A vam tako težko potegne da razen redkih softwareskih podjetji je večina le-teh iz ZDA? Sam Gates je dejal mnogo let nazaj:
"If people had understood how patents would be granted when most of today's ideas were invented and had taken out patents, the industry would be at a complete standstill today. ... The solution is patenting as much as we can. A future startup with no patents of its own will be forced to pay whatever price the giants choose to impose. That price might be high. Established companies have an interest in excluding future competitors."
Mislm, a je tako težko potegnit skupaj ena plus ena in dojet, da je področje patentov izjemnega pomena za evropski računalniški trg? In da sprejeti direktivo o patentiranju na vrat na nos le ni tako pametna zadeva, da prej potrebujemo še mogoče kakšno makroekonomsko raziskavo al pa kej podobnega. Ali bomo kar na slio spravili skozi EU parlament nekaj proti čemer se večina stroke bori?
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Jux ::
Predvsem pa vam priporočam da poslušate kakšen govor RMSja o softwareskih patentih, ker marsikdo tukaj govori stvari na pamet in gledano iz ideološkega stališča namesto da bi konkretno raziskal kaj patenti na področju programske opreme prinašajo.
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Jux ::
PS: gzibret:
Pred sedmimi leti smo imeli kaj? 386 in windowse 3.11. Ne, 7 let v računalništvu sploh ni dolga doba. To je praktično en dva tri.
Krasno, torej bom sigurno lahko patentiral mojo kul idejo. AHAHAHAAHA, tudi če dobim kul idejo imam poogojev je patentirat.
Še posebej ne stvari ki že obstajajo, rajt? :)
prvič - niso večni, trajajo okoli 7 let z možnostjo podaljšanja (max=20 let);
Pred sedmimi leti smo imeli kaj? 386 in windowse 3.11. Ne, 7 let v računalništvu sploh ni dolga doba. To je praktično en dva tri.
drugič - veliko stanejo (za patentiranje v ZDA + EU + dober odvetnik = 50.000-100.000$);
Krasno, torej bom sigurno lahko patentiral mojo kul idejo. AHAHAHAAHA, tudi če dobim kul idejo imam poogojev je patentirat.
in tretjič - ne moreš patentirati, kar ti srce poželi.
Še posebej ne stvari ki že obstajajo, rajt? :)
web&blog&etc: http://lukabirsa.com
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Jux ()
Ziga Dolhar ::
> Glej nekateri razvijajo programe, da bi razvoj šel naprej in to delajo prostovolno brez plačila le za slavo! Drugi razvijajo programe za zaslužek, so ok, pač preživetje ... Tretji pa živijo na račun prvih in drugih in ta gnoj patentira te patente in ta gnoj je pač egoistična iskoriščevalska drhal.
Ne. Prej si vse, ki ne lansirajo odprte kode, označil za egoiste. Zdej si jih razčlenil na dve skupini: na plave ovratnike, ki to počno za kruh, in one druge, ki sploh ne razvijajo, ampak patentirajo izume drugih.
p.s.: za "slavo", praviš -- v tem jaz vidim več kot le gol[i] altruizem. Egotrip? (Jaz nisem pisal novic na Slotechu "zarad drugih", ampak ker sem se s tem "izpostavljal" in s tem božal svoj ego. Tisti, ki to počno "iz veselja", nekako ne vidijo subjektivnih koristi, ki jih iz tega črpajo sami. Toliko o egoizmu.)
Ne. Prej si vse, ki ne lansirajo odprte kode, označil za egoiste. Zdej si jih razčlenil na dve skupini: na plave ovratnike, ki to počno za kruh, in one druge, ki sploh ne razvijajo, ampak patentirajo izume drugih.
p.s.: za "slavo", praviš -- v tem jaz vidim več kot le gol[i] altruizem. Egotrip? (Jaz nisem pisal novic na Slotechu "zarad drugih", ampak ker sem se s tem "izpostavljal" in s tem božal svoj ego. Tisti, ki to počno "iz veselja", nekako ne vidijo subjektivnih koristi, ki jih iz tega črpajo sami. Toliko o egoizmu.)
https://dolhar.si/
Thomas ::
> Jaz nisem pisal novic na Slotechu "zarad drugih", ampak ker sem se s tem "izpostavljal" in s tem božal svoj ego.
Me too, me too!
Sam midva za Žigatam sva tolk poštena, da to priznava. Jest bolj ni rečeno da sem, zanjga pa ne vem.
/off topic off
Me too, me too!
Sam midva za Žigatam sva tolk poštena, da to priznava. Jest bolj ni rečeno da sem, zanjga pa ne vem.
/off topic off
bmen ::
Tako mimogrede:
Aspirin was patented on March 6, 1889 - in Bayer ima še sedaj patent na njegovo izdelavo - baje po pruskem pravo patenti (pruski) nikoli ne potečejo. Pravniki popravite me, če se motim.
Aspirin was patented on March 6, 1889 - in Bayer ima še sedaj patent na njegovo izdelavo - baje po pruskem pravo patenti (pruski) nikoli ne potečejo. Pravniki popravite me, če se motim.
... B ...
Boeing ::
Ziggga ma prav. Vedno imaš od svojih dejanj korist, če ne materialno pa "spiritualno", da se nekako izrazim. Včasih narediš nekaj, od česar dejansko nimaš nobene materialne koristi, si pa zato drugje v plusu... velikokrat počnemo to ljudje "pod krinko" nečesa drugega (aka Zigggatovo pisanje novic)...
Thomas: ne rabiš nekih konkretnih dokazov. Če bi svojo proameriško rit naštelal na evropske frekvence (btw, to je tam, kjer živiš tudi ti, al se slučajno motim ?), bi mogoče uvidel da stvari tako, kakor kažejo, da se bojo odvile, ne morejo biti.
In videl bi, da sta sicer gospoda Gates in Bush nedvomno zelo sposobna govorca (o tem sem prepričan, ker padaš na njune fore), ampak oba delata predvsem za svojo rit.
In če nekdo hoče na vsako silo in z vsemi sredstvi vpeljati nekaj novega, pri tem pa trdi, da od tega nima nobene (materialne) koristi, se ti ne zdi da tu nekaj ne diši najbolje ? Rad bi tvoj ekspliciten odgovor na to vprašanje, in sicer samo: ja, to je vredu oz. ne, to ni vredu. Nič psihologije.
Še mimogrede: nekje v malih možganih imam eno informacijo, da tudi ti osebno (Thomas) profesionalno delaš na področju razvoja softwera... če je to res, a te nič ne skrbi, da bo nekdo drug patentiral nekaj, za kar si delal dolgo časa ?
J
Thomas: ne rabiš nekih konkretnih dokazov. Če bi svojo proameriško rit naštelal na evropske frekvence (btw, to je tam, kjer živiš tudi ti, al se slučajno motim ?), bi mogoče uvidel da stvari tako, kakor kažejo, da se bojo odvile, ne morejo biti.
In videl bi, da sta sicer gospoda Gates in Bush nedvomno zelo sposobna govorca (o tem sem prepričan, ker padaš na njune fore), ampak oba delata predvsem za svojo rit.
In če nekdo hoče na vsako silo in z vsemi sredstvi vpeljati nekaj novega, pri tem pa trdi, da od tega nima nobene (materialne) koristi, se ti ne zdi da tu nekaj ne diši najbolje ? Rad bi tvoj ekspliciten odgovor na to vprašanje, in sicer samo: ja, to je vredu oz. ne, to ni vredu. Nič psihologije.
Še mimogrede: nekje v malih možganih imam eno informacijo, da tudi ti osebno (Thomas) profesionalno delaš na področju razvoja softwera... če je to res, a te nič ne skrbi, da bo nekdo drug patentiral nekaj, za kar si delal dolgo časa ?
J
Ko segaš po zvezdah ne skrbi, če kakšno zgrešiš... Morebiti ujameš Luno...
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX
R50e AS355n, T-Rex600FBL, T-Rex500FBL, T-Rex450FBL, Futura + JetCat 200SX
Thomas ::
Kar jest delam, ni patentiral nihče. Če pa je, je to ena zloraba, s katero se bom pač spopadel, tako kot se bom z obtožbo za umor, če me jutri zaprejo. Če me povozi nocoj kamion, se najbrž ne bom kaj dosti več spopadal.
Shit happens.
Shit happens.
dr.J ::
Pri vsej tej patentni kolobociji je vsaj malo postalo jasno, kako odločajo v EU. Dvigovalci rok v glavnem nimajo pojma, o čemu je stvar (naši pri tem niso nobena izjema); prevlada itak interes denarja (kje pa ne). Če je tako pri patentih, je zelo verjetno podobno tudi na drugih področjih. :( Psi sicer lajajo, karavana gre pa nemoteno dalje.
3p ::
Evropa je banana unija.
"Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila sodišča evropskih držav in še zlasti evropski patentni urad". Po slovensko: uzakonili bodo na podlagi prakse. Prakso pa je razvil predvsem patentni urad, ki živi od patentov. Če bi ti kravatarji v sivih oblekah metali radioaktivni odpad v reke, bi to v EU tudi uzakonili, na podlagi prakse ki tralala...
"Tako pripravljena vsebina direktive temelji na praksi, ki so jo za interpretacijo tovrstnih izumov razvila sodišča evropskih držav in še zlasti evropski patentni urad". Po slovensko: uzakonili bodo na podlagi prakse. Prakso pa je razvil predvsem patentni urad, ki živi od patentov. Če bi ti kravatarji v sivih oblekah metali radioaktivni odpad v reke, bi to v EU tudi uzakonili, na podlagi prakse ki tralala...
Tear_DR0P ::
Thomas kaj pa če boš šel na počitnice v turčijo in se boš moral zagovarjat zarad švercanja droge???
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
linuxdady ::
Na temle forumu se člani delijo na dve skupini: na pripadnike odprtokodne skupnosti in na pristaše Microsoft Corporation. Prva skupina nasprotuje direktivi o patentiranju računalniško izvedenih izumov, druga pa jo podpira.
Tukaj nekaj ni v redu. Tukaj manjka zdrava pamet.
Poskusite si brez predsodkov odgovoriti na naslednje vprašanje:
- Kateri skupini pripada več posameznikov, o katerih poklicni in ekonomski prihodnosti se je danes odločalo v Bruslju?
Tukaj nekaj ni v redu. Tukaj manjka zdrava pamet.
Poskusite si brez predsodkov odgovoriti na naslednje vprašanje:
- Kateri skupini pripada več posameznikov, o katerih poklicni in ekonomski prihodnosti se je danes odločalo v Bruslju?
phantom ::
V računalništvu se z razliko od ostalih področij prevečkrat patentira že butaste ideje, kot je dvoklik z miško, plugin, nakup z enim klikom ipd, ne pa celotne tehnologije. Slednje pa so po mojem mnenju že popolnoma dovolj zaščitene s copyrightom.
Drug paradoks pri softwareskih patentih pa je naslednji: Če se ne motim, miselnih procesov oz. matematičnih algoritmov ni mogoče patentirati v nobeni državi (še dobro, sicer bi moral plačevat licenčnino določeni firmi, če bi npr. sešteval na pamet ). Vendar vsak software je matematični algoritem (vsak računalnik in vsak program lahko ponazorimo s Turingovim strojem). Povrhu tega so članice EU kakšnih 30 let nazaj v Münchnu podpisale konvencijo, da računalniških izumov ni mogoče patentirati.
Ni mi jasno kaj imate nekateri toliko proti prostim programom.
0. Slovenski pregovor pravi: Podarjenemu konju se ne gleda v zobe
1. Glede stabilnosti: večina novejših programov, ki so šele prva ali 0.x verzija, je itak že uspeh, če dobro delujejo, glede starejših programov kot so sistem GNU z jedrom Linux (po domače temu pravimo "Linux"), programi, ki so bistveni za delovanje sistema, ter razni uporabniški programi z dolgo tradicijo (Emacs, Vim, Apache itd.) pa so izredno stabilni, varni in praktično bug-free; večina komercialnih ekvivalentov je v primerjavi z njimi poden.
2. Kje imate v prostih programih spyware, adware itd.? V komercialnem svetu avtorji gledajo le, kako bi vam program čim dražje prodali, če pa vam ga že dajo zastonj, pa vam prepovedujejo posege v program, kopiranje, ter vam podtaknejo kup spywarea in adwarea, kradejo procesorski čas itd., da z vami posredno zaslužijo.
3. V kolikor uporabljate proste programe, je scenarij "velikaga brata" neuresničljiv. Pri komercialnih programih pa so takšni poskusi že bili (Hailstorm, Fritz-chip, Trusted Computing ...) in je morda le še vprašanje časa, kdaj bo Billi točno vedel katere skrekane igrce špilate in vas projavil policiji.
Drug paradoks pri softwareskih patentih pa je naslednji: Če se ne motim, miselnih procesov oz. matematičnih algoritmov ni mogoče patentirati v nobeni državi (še dobro, sicer bi moral plačevat licenčnino določeni firmi, če bi npr. sešteval na pamet
). Vendar vsak software je matematični algoritem (vsak računalnik in vsak program lahko ponazorimo s Turingovim strojem). Povrhu tega so članice EU kakšnih 30 let nazaj v Münchnu podpisale konvencijo, da računalniških izumov ni mogoče patentirati.Ni mi jasno kaj imate nekateri toliko proti prostim programom.
0. Slovenski pregovor pravi: Podarjenemu konju se ne gleda v zobe
1. Glede stabilnosti: večina novejših programov, ki so šele prva ali 0.x verzija, je itak že uspeh, če dobro delujejo, glede starejših programov kot so sistem GNU z jedrom Linux (po domače temu pravimo "Linux"), programi, ki so bistveni za delovanje sistema, ter razni uporabniški programi z dolgo tradicijo (Emacs, Vim, Apache itd.) pa so izredno stabilni, varni in praktično bug-free; večina komercialnih ekvivalentov je v primerjavi z njimi poden.
2. Kje imate v prostih programih spyware, adware itd.? V komercialnem svetu avtorji gledajo le, kako bi vam program čim dražje prodali, če pa vam ga že dajo zastonj, pa vam prepovedujejo posege v program, kopiranje, ter vam podtaknejo kup spywarea in adwarea, kradejo procesorski čas itd., da z vami posredno zaslužijo.
3. V kolikor uporabljate proste programe, je scenarij "velikaga brata" neuresničljiv. Pri komercialnih programih pa so takšni poskusi že bili (Hailstorm, Fritz-chip, Trusted Computing ...) in je morda le še vprašanje časa, kdaj bo Billi točno vedel katere skrekane igrce špilate in vas projavil policiji.
borchi ::
Thomas kaj pa če boš šel na počitnice v turčijo in se boš moral zagovarjat zarad švercanja droge???
bo pač uporabljal ibm-ov voice type (al karkoli), ker roke bojo šle chop, chop še preden bo uspel dokazat, da je bil magnezij za po araratu se obešat.
l'jga
phantom ::
- Kateri skupini pripada več posameznikov, o katerih poklicni in ekonomski prihodnosti se je danes odločalo v Bruslju?
Vsekakor M$
Ampak vprašati se moramo, kaj je dolgoročno bolje za družbo.
Smo pristaši socialne varnosti tisočev programerjev v M$ podložniških firmah, ali pristaši svobodnega pretoka znanje in informacij (ter da smo sami gospodarji svojega mlinčka in ne kakšen Longhorn).
Vsekakor M$
Ampak vprašati se moramo, kaj je dolgoročno bolje za družbo.
Smo pristaši socialne varnosti tisočev programerjev v M$ podložniških firmah, ali pristaši svobodnega pretoka znanje in informacij (ter da smo sami gospodarji svojega mlinčka in ne kakšen Longhorn).
Microsoft ::
Prva skupina nasprotuje direktivi o patentiranju računalniško izvedenih izumov, druga pa jo podpira.
Niti ne. Prikazali ste (vsaj vecina), da ste proti patentom. Torej za ukinitev. Drugi smo za patente, ki pa si to ime tudi zasluzijo.
Pa ne spet neki o Microsoftu. Ce sem tule nekje prav videl, je 'tvoj' IBM v enem letu naredil 1000 vec patentov, kot Microsoft.
Dejmo torej rajs IBM prvega dol spravt, sej konc koncev, je on vecji proizvajalec teh patentov. Pol, ko pa IBM odstranmo, pa pejmo na manjse, recimo Microsoft.
by Miha
Niti ne. Prikazali ste (vsaj vecina), da ste proti patentom. Torej za ukinitev. Drugi smo za patente, ki pa si to ime tudi zasluzijo.
Pa ne spet neki o Microsoftu. Ce sem tule nekje prav videl, je 'tvoj' IBM v enem letu naredil 1000 vec patentov, kot Microsoft.
Dejmo torej rajs IBM prvega dol spravt, sej konc koncev, je on vecji proizvajalec teh patentov. Pol, ko pa IBM odstranmo, pa pejmo na manjse, recimo Microsoft.
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Microsoft ()
SavoKovac ::
SW patenti v EU ščitijo interese manjšine računalničarjev. Tiste z denarjem. Pravniki oz. patentni urad se bodo redili ob koritu. ZDA je že itaq v preveliki prednosti pred EU. Pa da jim sami zgradimo trojanskega konja. Za devetindvajset srebrnikov...
Korupcija najhujše sorte. Legalna. Smrt za poštene državljane.
Korupcija najhujše sorte. Legalna. Smrt za poštene državljane.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SavoKovac ()
Thomas ::
> Thomas kaj pa če boš šel na počitnice v turčijo in se boš moral zagovarjat zarad švercanja droge???
Bom lovil Midnight Express, kaj čem drugega?
Bom lovil Midnight Express, kaj čem drugega?
Nerdor ::
Miha ala Mikrosoft, poglej: IBM patentira v veliki večini hardware rešitve in nekaj malega software postopkov. Medtem pa Microsoft patentira že uveljavljene stvari v software-u. Oziroma odkupuje od "izumiteljev" in potem sam patentira, kot da je M$-jevo delo. (lep primer je dvoklik, mogoče QDOS iz 1980 (predelan Quick and Dirty OS v DOS, Disk Operating System))
... for lifetime!
Poldi112 ::
Bi se kar strinjal z MS, da so tudi drugi problematicni. Vsaj potencialno. Pac ko zacnes z kako svojo resitvijo konkurirat komurkoli od velikih te povozi. Ne rabi biti to MS.
So pa teli nasi evropejci res ena zalost.
So pa teli nasi evropejci res ena zalost.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Aggressor ::
Niti ne. Prikazali ste (vsaj vecina), da ste proti patentom. Torej za ukinitev. Drugi smo za patente, ki pa si to ime tudi zasluzijo.
Bi rekel, da imaš rahle težave s pismenostjo. Ne glede na to, da nasprotniki direktive v vsakem drugem postu jasno povedo, da niso proti patentom kot takim, ampak le proti sporni direktivi, folk še vedno nabija, da se zavzemajo ukinitev patentov.
Bi rekel, da imaš rahle težave s pismenostjo. Ne glede na to, da nasprotniki direktive v vsakem drugem postu jasno povedo, da niso proti patentom kot takim, ampak le proti sporni direktivi, folk še vedno nabija, da se zavzemajo ukinitev patentov.
en CRISPR na dan odžene zdravnika stran
gpg ::
gzibret,
- z novostjo je tako, da mora imeti tisti, ki zavrne patent (zahteva spremembo / dopolnitev), točno dokumentirano, kje je bil npr. ta postopek že dokumentiran / uporabljen. Ne more reči, jaz sem to že nekje videl, ampak mora reči, ta postopek je že v tem in tem zahtevku tega in tega patenta oz. npr. ta postopek je bil opisan v tej pa tej številki te in te revije v tem in tem članku. Da bi prijavo zavrnil na podlagi že obstoječega programa, bi npr. moral imeti trden dokaz, da je bil ta program napisan pred tem in da izvede točno ta postopek (v večini primerov bi rabil izvorno kodo programa). Ker pa je lažje odobriti patent in ker patentni uradnik ne odgovarja, če podeli patent za izum, ki ni nov, se ne gre preveč čuditi, da je patentiranih toliko znanih postopkov.
- industrijska uporabljivost oz. industriabilnost, kot ti praviš, ne pomeni nič več kot to, da lahko ta izum (npr. postopek) pri svojem delu uporabi katerokoli podjetje.
- inventivna stopnja je samo majhna razširitev pogoja novosti. Pomeni pa to, da če je neka izmišljena oseba, ki je POPOLNOMA nesposobna izumljati, sposobna sestaviti to rešitev iz obstoječih rešitev, to ni nov izum. Kar pomeni npr., če gre za rešitev novega problema, četudi je ta rešitev večini programerjev najbolj očitna, kar jih sploh more biti, je to nov izum.
- RMS o programskih patentih
- investitorica o programskih patentih
Nič ni narobe, da podjetja izkoristijo zakonske možnosti. Narobe je, da zakonodaja omogoča nekaj, kar je v končni fazi za gospodarstvo in družbo kot celoto škodljivo.
- z novostjo je tako, da mora imeti tisti, ki zavrne patent (zahteva spremembo / dopolnitev), točno dokumentirano, kje je bil npr. ta postopek že dokumentiran / uporabljen. Ne more reči, jaz sem to že nekje videl, ampak mora reči, ta postopek je že v tem in tem zahtevku tega in tega patenta oz. npr. ta postopek je bil opisan v tej pa tej številki te in te revije v tem in tem članku. Da bi prijavo zavrnil na podlagi že obstoječega programa, bi npr. moral imeti trden dokaz, da je bil ta program napisan pred tem in da izvede točno ta postopek (v večini primerov bi rabil izvorno kodo programa). Ker pa je lažje odobriti patent in ker patentni uradnik ne odgovarja, če podeli patent za izum, ki ni nov, se ne gre preveč čuditi, da je patentiranih toliko znanih postopkov.
- industrijska uporabljivost oz. industriabilnost, kot ti praviš, ne pomeni nič več kot to, da lahko ta izum (npr. postopek) pri svojem delu uporabi katerokoli podjetje.
- inventivna stopnja je samo majhna razširitev pogoja novosti. Pomeni pa to, da če je neka izmišljena oseba, ki je POPOLNOMA nesposobna izumljati, sposobna sestaviti to rešitev iz obstoječih rešitev, to ni nov izum. Kar pomeni npr., če gre za rešitev novega problema, četudi je ta rešitev večini programerjev najbolj očitna, kar jih sploh more biti, je to nov izum.
- RMS o programskih patentih
- investitorica o programskih patentih
Nič ni narobe, da podjetja izkoristijo zakonske možnosti. Narobe je, da zakonodaja omogoča nekaj, kar je v končni fazi za gospodarstvo in družbo kot celoto škodljivo.
Nerdor ::
Offtopic:
gpg: "Nič ni narobe, da podjetja izkoristijo zakonske možnosti. Narobe je, da zakonodaja omogoča nekaj, kar je v končni fazi za gospodarstvo in družbo kot celoto škodljivo."
že že, ampak sej je že škodljiv monopol! Imamo že eno podjetje, ki je tako rekoč dominantno na tržišču. (pustmo linux sedaj obstreani. Ker je itaq več ali manj domena nekaterih univerz in podjeti. In ta alternativa predstavlja manj kot 5% na trgu.j)
A kdo proti temu kaj ukrene!? Evropska unija je že kaznovala Microsoft, ker ni prilagal media playerjev od drugih proizvajalcev (Real Networks & Co.).
Ampak, to je taka blaga kazen, kot bi recimo policist ustavil voznika prehitrega vozila (ki je vozil 200km/h) in ogrožal življenja ostalih udeležencev. Na koncu bi mu napisal listek zaradi neustreznega paketka prve pomoči. Ali če hočete za izrabljene gume na brisalcih. Zelo neustrezna kazen glede kršitve!
gpg: "Nič ni narobe, da podjetja izkoristijo zakonske možnosti. Narobe je, da zakonodaja omogoča nekaj, kar je v končni fazi za gospodarstvo in družbo kot celoto škodljivo."
že že, ampak sej je že škodljiv monopol! Imamo že eno podjetje, ki je tako rekoč dominantno na tržišču. (pustmo linux sedaj obstreani. Ker je itaq več ali manj domena nekaterih univerz in podjeti. In ta alternativa predstavlja manj kot 5% na trgu.j)
A kdo proti temu kaj ukrene!? Evropska unija je že kaznovala Microsoft, ker ni prilagal media playerjev od drugih proizvajalcev (Real Networks & Co.).
Ampak, to je taka blaga kazen, kot bi recimo policist ustavil voznika prehitrega vozila (ki je vozil 200km/h) in ogrožal življenja ostalih udeležencev. Na koncu bi mu napisal listek zaradi neustreznega paketka prve pomoči. Ali če hočete za izrabljene gume na brisalcih.
Zelo neustrezna kazen glede kršitve! ... for lifetime!
gfighter ::
Nerdor, kolikor jaz vem, sam monopol ni kazniv, kaznivo je njegovo izkoriščanje za širjenje podjetja na druga področja (Hehe, po mojem mnenju pa itak Microsoft dela točno to).
Catapultam habeo. Nisi pecuniam omnem mihi dabis, ad caput saxum immane mittam
Ziga Dolhar ::
> kaznivo je njegovo izkoriščanje za širjenje podjetja na druga področja
Prepovedana je "zloraba", ne pa golo "izkoriščanje". (In v konkretnih primerih "izkoriščanje" lahko spada pod zlorabo, v drugih pa ne.)
Prepovedana je "zloraba", ne pa golo "izkoriščanje". (In v konkretnih primerih "izkoriščanje" lahko spada pod zlorabo, v drugih pa ne.)
https://dolhar.si/
hruske ::
Problem ni samo Microsoft, niti ne samo IBM. Niti patenti sami.
Problem so ZDA.
Tam je korporacijam dovoljeno mnogo več, kot pa v EU, *vse* za kapital. In pa država podpira širjenje ekonomskega vpliva z različnimi akcijami (hint irak hint hint).
Po svoje razumem Bin Ladna.
Problem so ZDA.
Tam je korporacijam dovoljeno mnogo več, kot pa v EU, *vse* za kapital. In pa država podpira širjenje ekonomskega vpliva z različnimi akcijami (hint irak hint hint).
Po svoje razumem Bin Ladna.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hruske ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Notranji ministri soglasno o hrambi prometnih podatkovOddelek: Novice / Zasebnost | 3939 (3081) | poweroff |
| » | Evropska komisija znova ignorira parlament glede direktive o programskih patentih (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 15779 (13055) | Jux |
| » | Danska rešuje programerje (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 14099 (11642) | Thomas |
| » | Patent tedna: vdorobran (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 9575 (7951) | Brane2 |
| » | Slovensko stališče do programskih patentov: aktivno državljanstvo je učinkovitoOddelek: Novice / Industrijska lastnina | 3587 (3587) | BigWhale |