Evropski parlament - Evropski parlament je v sredo s 593 glasovi za, 21 glasovi proti in 14 vzdržanimi potrdil direktivo, ki prepoveduje zeleno zavajanje (greenwashing). Z direktivo želijo zaščititi potrošnike pred zavajajočimi tržnimi praksami in jim omogočiti, da se bolje odločajo. V ta namen so na seznam prepovedanih praks dodali vrsto taktik zelenega zavajanja in tudi nekaj načinov za načrtovano zgodnjo zastarelost (early obsolescence).

Odslej bo prepovedana uporaba izrazov, kot so "okolju prijazno", "naravno", "biorazgradljivo", "podnebno nevtralno" ali "ekološko" brez ustreznih dokazov. Tudi na področju trajnosti (sustainability) vlada zmeda, ki jo nova direktiva ureja. Le uradne oznake trajnosti, ki sledijo certifikatom in so jih postavile pristojne institucije, bodo dovoljene. Spremembe bodo začele veljati, ko bodo prenesene v lokalno zakonodajo, za kar imajo države dve leti časa.

Problematične so tudi sheme kompenzacije izpustov CO2 (offsetting), ki jih proizvajalci pogosto uporabljajo, da...

IPWatchdog - Razvpiti izumiteljski algoritem DABUS, ki so ga predtem zavrnili patentni uradi v EU, ZDA in Združenem kraljestvu, je v Južni Afriki vendarle naletel na hvaležnejšega sogovornika, kajti tamkajšnji urad mu je kot prvi na svetu podelil patent. Formalno gre za kar prelomen dogodek, katerega posledice pa bodo vidne šele čez čas, saj obeležuje začetek resnega boja za spremembe patentnih zakonodaj v smeri upoštevanja strojnih iznajditeljev.

Današnje strojne algoritme je še vedno kočljivo nazivati z "umetno inteligenco", saj prave zavesti seveda še ne poznajo. Toda zbirka njihovih sposobnosti se vseeno hitro širi in vključuje tudi izdatno pomoč pri snovanju novih tehničnih izumov. Nekateri so mnenja, da je njihova vloga že tolikšna, da bi jih bilo smiselno navesti kot poglavitne izumitelje. Med njimi je že dolgo dr. Stephen Thaler, prvi mož podjetja Imagination Engines Incorporated (IEI), kjer se z naprednimi strojnimi algoritmi ukvarja že več kot 30 let. Njegov trenutno aktualni umotvor...

Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je zavrnil dve patentni prijavi, v katerih je bila kot izumitelj navedena umetna inteligenca. Patenta EP18275163 in EP18275174 ne boste podeljena, ker nimata človeškega izumitelja, so sporočili iz Münchna. EPO je 25. novembra poslušal ustne argumente prijavitelja in nato odločil, da brez človeškega izumitelja patentna zaščitena ne obstaja.

Izumitelj v teh dveh patentih je bila umetna inteligenca DABUS, ki jo prijavitelj označuje kot vrsto povezovalne umetne inteligence. Prva patentna prijava je imela naslov posodica za hrano (food container), druga pa naprave in metode za pridobivanje večje pozornosti (devices and methods for attracting enhanced attention). Patentni prijavi je oktobra in novembra 2018 vložil Stephen Thaler iz ZDA. Thaler je izvršni direktor podjetja Imagination Engines iz Missourija, ki je razvilo DABUS. V podjetju so prepričani, da bi se morala zakonodaja prilagoditi tehnološkemu razvoju, ki nam je prinesel umetno inteligenco. V EPO...

Slo-Tech - Klasično sporočilo, ki ga prejmemo z naslovnikovega službenega elektronskega naslova, kadar je na dopustu (tako imenovan out-of-office email), je po mnenju ameriškega patentnega urada nova in zaščita vredna iznajdba. Tako si lahko predstavljamo dejstvo, da je bil patent za to funkcionalnost podeljen IBM-u -- 17. januarja letos. IBM je patentno prijavo, ki je postala patent 9547842, vložil leta 2010.

Zanimivo ni samo dejstvo, da gre za trivialno iznajdbo, katere izum in izvedba ne terjata več kot petih minut programiranja, temveč da je obstajala več desetletij pred IBM-ovim patentom. IBM sicer v patentu trdi, da je novost ta, da sistem pošiljatelje obvesti že nekaj dni pred nastopom odsotnosti, a to je trivialna sprememba.

Slo-Tech - Znano je, da je v ZDA mogoče patentirati bistveno več kakor v Evropi, kar je razlog za obstoj patentnih trolov, kakor imenujemo podjetja, ki ničesar ne proizvajajo, le tožarijo se zaradi domnevnih kršitev patentov. Tudi resni proizvajalci se zapletajo v dolge patenten vojne (recimo Apple proti Samsungu), rezultati pa so raznovrstni.

Pred kratkim je Amazon v ZDA dobil patent, ki so ga prijavili leta 2011 in opisuje fotografiranje pred belim ozadjem. V njem Amazon na petih straneh utemeljuje novo tehniko fotografiranja, ki je pravzaprav postavitev, ki jo srečamo v vseh fotografskih studiih. Tehnika sestoji iz štirih ključnih korakov: vključitve...

Slo-Tech - Novozelandska vlada je leta 2000 začela revizijo patentnega zakona (1953), z namenom prilagoditve družbenim in tehnoloških spremembam v zadnjih 50 letih. Zadnje še odprto vprašanje je zadevalo patentiranje računalniških programov (ti. softwerski patenti) in na tej fronti je njihov parlament lani tega časa sprejel še kako dobrodošlo odločitev, da računalniških programov ni mogoče patentirati. Vse to se je zgodilo kljub ostremu nasprotovanju mednarodnih konzorcijev.

Istočasno so v spremenjeni zakon zapisali, da je izume, ki zgolj vključujejo (embed) računalniške programe, načeloma še vedno mogoče patentirati. Da se te ti. "z računalnikom izvedene izume" (Computer-implemented inventions aka CII) ne bi uporabilo kot stranska...

Slashdot - Zgorni dom ameriškega Kongresa je ta torek zvečer s 95 glasovi za in 5 proti potrdil potrdil America Invents Act. Zakon sicer ne spreminja substance patentne zakonodaje (kaj je mogoče patentirati), vseeno pa v pomembni meri modernizira patentni postopek in delovanje Zvezne patentne pisarne (PTO). Tej namreč že nekaj let primanjkuje denarja za nove kadre, posledično pa so pridelali zaostanek 700 tisoč patentnih vlog, pri čemer od vloge do patentna v povprečju mine tri in pol leta (oz sedem, če se kdo pritoži).

Patentni pisarni naj bi bilo zdaj lažje ugotavljati zaporedje izumov. Odslej bo štel datum vložitve patentne prijave (first-to-file system) in ne več datum dejanskega izuma, kajti slednjega je pogosto težko in drago ugotoviti. Ta...

Slo-Tech - Inštitut za intelektualno lastnino, ki ga vodi dr. Maja Bogataj je 26. aprila, na svetovni dan intelektualne lastnine razglasil najodmevnejša dogodka doma in na tujem, povezana z intelektualno lastnino.

Po mnenju Inštituta za intelektualno lastnino je doma najbolj odmevalo dejanje Janeza Janše, ki je nedovoljeno reproduciral, nedovoljeno predelal in nedovoljeno priobčil javnosti govor bivšega britanskega predsednika Tonyja Blaira, s čimer je poleg več materialnih avtorskih pravic kršil tudi moralno avtorsko pravico izvirnega avtorja. IPI opozarja, da je v skladu s slovensko zakonodajo to celo kaznivo dejanje (147. člen KZ-1 oz. 158. člen KZ) ter ob tem opozarja na nesmiselnost slovenske kazenske zakonodaje na področju preganjanja kršiteljev avtorskih pravic.

V tujini pa je po mnenju IPI najpomembnejša poravnava, ki jo je Google sklenil z avtorji in založniki v ZDA zaradi digitaliziranja knjig iz zbirk največjih svetovnih raziskovalnih in akademskih ustanov ter knjižnic, s čimer...

RTV Slovenija - Kandidat za komisarja iz Slovenije v Evropski komisiji Janez Potočnik, ki naj bi bil pristojen za področje znanosti in raziskav, je na današnjem zaslišanju pred Evropskim parlamentom na vprašanje poslanca Zelenih (Greens/EFA) Davida Hammerstein Mintza, kakšno je njegovo stališče do nameravanega sprejema direktive o patentih in intelektualnih pravicah odgovoril z - nimam pojma. To je lepo razvidno tudi iz prispevka TV Slovenija v Dnevniku, medtem ko je Potočnikova izjava v objavi na spletni strani ravno v tem delu skrajšana.

Po Lojzetu Peterletu, Romanu Jakiču in Majdi Širca je Potočnik tako še eden izmed evrofunkcionarjev, ki o patentnem pravu očitno ne ve praktično ničesar. Tokrat je toliko hujše, ker bo sam zadolžen ravno za raziskave in razvoj, področij, ki naj bi ju omenjena direktiva najgloblje prizadela. "Težnja k odličnosti ob iskanju ravnotežja in upoštevanju enakega dostopa za majhne in velike," kar je Potočnik izpostavil kot skupen cilj prednostnih nalog, v tem kontekstu...

Slo-Tech - Danes ob 12h se je na Valu 202 v oddaji Vroči mikrofon novinarka Nataša Zanotini pogovarjala z dr. Bojanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Tema pogovora: plačevanje nadomestil za izplačilo avtorskih pravic.

V kratkem pogovoru je dr. Pretnar pojasnil, da Slovenija samo sledi ostalim evropskim državam, po njegovem mnenju pa tudi ni sporno, da je potrebno ta nadomestila plačati. Žal novinarka ob tem ni izpostavila problematičnosti zaščite proti kopiranju, ki onemogoča tudi legalno kopiranje. V primeru, da plačevanje nadomestil ni sporno, pa je zelo sporno, če kljub pobranim nadomestilom založbe onemogočajo zakonito kopiranje, za katero država pobere nadomestilo.

Dr. Pretnar je sicer v oddaji izrazil mnenje, da ne gre za davek, ter povedal, da so zavezanci uvozniki in ne kupci. Kakorkoli že, jasno je, da bodo uvozniki vsaj del teh stroškov prenesli na kupce, torej bomo v končni fazi kupci tisti, ki bomo plačevali dražje izdelke. Ta strošek se formalno...

Slo-Tech - Slovenski Urad za intelektualno lastnino je 18. marca 2004 tržnemu inšpektoratu podal mnenje o presnemavanju glasbenih CD-jev, ki jih TV in radijske hiše originalno posedujejo. Kot namreč vemo, omenjene ustanove (predvsem radijske postaje) glasbene nosilce presnamejo na trdi disk, saj jim to omogoča enostavnejše iskanje in predvajanje pesmi.

Vendar pa je mnenje Urada za intelektualno lastnino, da to ni zakonito. Po njihovem mnenju shranitev dela v digitalni obliki na elektronskem nosilcu pomeni reproduciranje, zato bi vsakdo, ki želi glasbo iz legalno kupljenega CD-ja presneti na disk, potreboval dovoljenje avtorja oziroma založbe.

Izjema je sicer določena v 50. členu ZASP, vendar se nanaša le na privatno in drugo lastno reproduciranje fizičnih oseb in javnih arhivov, javnih knjižnic ter izobraževalnih in znanstvenih ustanov. Po mnenju Urada, pa radijske in TV ustanove ne spadajo v te kategorije, kar pomeni, da svojih legalno kupljenih CD-jev ne smejo presnemavati.

Če bo mnenje...

Slo-Tech - 18. maja je Evropski svet ministrov glasoval proti nameri Evropskega parlamenta, ki je mesece pred tem preprečil pohod programskih patentov v Evropi. Na pobudo tedanjega irskega predsedstva v Evropskem parlamentu, ki ga je ta teden zamenjala nizozemska delegacija, se nam jeseni obeta novo glasovanje o zakonu, ki bo dopuščal patentiranje programske opreme v Evropski uniji in s tem tudi pri nas.

Včeraj pa je, sodeč po poročilu organizacije FFII, nizozemski parlament izglasoval spremembo ministrskega glasu o problematiki programskih patentov. To je odlična informacija za vse, ki se borimo proti programskim patentom v Evropski uniji, še posebej zato, ker doslej še nobena članica ni spremenila svoje odločitve na tak način.

Žal odločitev Evropskega sveta ministrov ob tej spremembi še vedno obdrži dovolj podpore, vendar so Nizozemci kljub temu pokazali pravo pot (novim) članicam, ki so bile prisiljene glasovati po vzoru drugih. Tak primer je bila Poljska, ki se je obnašala zelo podobno...

SMH - Microsoftu je 27. aprila ameriški patentni urad dodelil patent za dvojni miškin klik z zaporedno številko 6,727,830. Povzetek patenta se glasi:

naj bi izjavil:

"Metoda in sistem za razširitev funkcionalnosti gumbov aplikacij na računskih napravah z omejenimi sredstvi. Različne funkcije aplikacije se sprožijo glede na to kako dolgo je pritisnjen gumb v aplikaciji. Privzeta funkcija se sproži, če je gumb pritisnjen za kratko dolžino časa. Alternativna funkcija aplikacije se sproži, če je gumb pritisnjen dolgo časa, na primer, vsaj eno sekundo. Druga funkcija se lahko sproži, če je gumb pritisnjen večkrat znotraj kratkega časovnega intervala, na primer, dvojni klik."

Pod izumitelji sta imenovana Charlton E. Lui in Jeffrey R. Blum, medtem ko je lastnik patenta Microsoft Corporation. Patentni urad je še navedel, da se področje inovacije "nanaša na splošne računalniške sistem, s poudarkom na izboljšanju funkcionalnosti gumbov aplikacij na napravah z omejeno sredstvi".

Nedvomno vsi...

Slo-Tech - Na spletnih straneh Državnega zbora se nahaja Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija), ki jo je Slovenija ratificirala 9. julija 2002. Konvencija pravi, da je naloga Evropske patentne organizacije podeljevanje evropskih patentov, to nalogo pa opravlja Evropski patentni urad pod nadzorstvom upravnega sveta. 37. in 38. člen določata financiranje organizacije.
37. člen pravi, da se odhodki organizacije med drugim pokrivajo iz lastnih virov ter iz plačil držav pogodbenic glede na pristojbine za podaljšanje veljavnosti evropskih patentov, pobrane v teh državah.
38. člen določa kaj so lastni viri oganizacije: "Lastni viri Organizacije so prihodki od pristojbin, določenih v tej konvenciji, in tudi vsi prejemki ne glede na njihovo vrsto.".
Nadalje 3. odstavek 40. člena, ki govori o posebnih finančnih prispevkih pravi, da le se le-ti za posamezno državo "določijo na podlagi števila patentnih prijav, vloženih v predzadnjem letu pred začetkom veljavnosti...

Slo-Tech - DELO je 21. maja 2004 na strani 19 objavilo intervju z dr. Bogdanom Pretnarjem iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), ki je bil v preteklosti tudi vodja slovenskega Urada za intelektualno lastnino. Intervju je zanimiv, ker po mojem mnenju kaže na način razmišljanja patentnih uradnikov in velikega dela politike. Seveda je treba včasih brati tudi med vrsticami.

Naslov intervjuja je "Patentno varstvo ni samo za velike" in je zapisan v navednicah, iz česar gre sklepati, da gre za Pretnarjevo izjavo. A v nadaljevanju glede varstva izuma s patentom Pretnar pravi, da je patentiranje...

Slashdot - Danes je v parlamentu EU potekalo prvo branje in glasovanje o direktivi o softwarskih patentih.

Kljub temu, da je bila direktiva sprejeta, je tistim, ki so se borili proti njej uspelo spraviti skozi branje takšne amandmaje, da so jo v bistvu skoraj postavili na glavo.

To jim je uspelo tudi tako, da so nekateri cel zadnji teden preživeli v Strasburgu in lobirali od poslanca do poslanca.

Debate so bile burne, ljudje sploh niso spali in na koncu je bil uspeh tu. Morda najbolj zanimive in hkrati najbolj zastrašujoče pa so izjave nekaterih poslancev v zvezi s prepričevanjem. Namreč, da...

Linux Today - Spet nekaj pikantnega, tisti s slabo prebavo raje preskočite. Evrobirokrati bodo očitno spet naredili eno takšno cvetko, da bi se človek zjokal.
No kot verjetno večina slo-techarjev ve, imajo v ZDA kretenoiden sistem patentov, ki omogoča patentiranje največjih neumnosti. Mogoče ne veste, ampak Microsoft ima recimo patent nad vsemi spletnimi novičarskimi strami (slo-tech spada v to kategorijo), da o Amazonu in njihovem 'one click shoppingu' ne govorimo.
Skratka, vse bi bilo v redu, če bi lahko rekli, "naj bodo Američani glupi, ampak to se nas ne tiče". Napaka! Naši vrli evropski birokrati očitno popuščajo pritiskom ZDA. S tako imenovano Haaško konvencijo bodo uzakonili cenzuriranje interneta preko državnih meja.
Njihov moto je preprost: če je nekaj v Ameriki ilegalno, a v Evropi ni, potem mora tisti Evropejc, ki zadevo objavi na internetu, poskrbeti, da noben ameriški državljan do nje ne bo imel dostopa. Informacijska cenzura skratka. Osebno me stvar spominja na železno zaveso (prej...