Slo-Tech - Novozelandska vlada je leta 2000 začela revizijo patentnega zakona (1953), z namenom prilagoditve družbenim in tehnoloških spremembam v zadnjih 50 letih. Zadnje še odprto vprašanje je zadevalo patentiranje računalniških programov (ti. softwerski patenti) in na tej fronti je njihov parlament lani tega časa sprejel še kako dobrodošlo odločitev, da računalniških programov ni mogoče patentirati. Vse to se je zgodilo kljub ostremu nasprotovanju mednarodnih konzorcijev.
Istočasno so v spremenjeni zakon zapisali, da je izume, ki zgolj vključujejo (embed) računalniške programe, načeloma še vedno mogoče patentirati. Da se te ti. "z računalnikom izvedene izume" (Computer-implemented inventions aka CII) ne bi uporabilo kot stranska vrata za patentiranje softwera, se je resorno ministrstvo odločilo pripraviti nova navodila za presojo tovrstnih vlog. Zainteresirano javnost so povabili k podajanju komentarjev in pri tem izrecno zapisali, da vprašanje patentiranja programske opreme kot take več ni na mizi.
Dobili so 35 vlog (skupaj za kakih 200 strani papirovja), večino od patentnih odvetnikov, ostanek pa pretežno od tujih mednarodnih korporacij in interesnih združenj (tu sta npr. BSA in Intel). V skoraj vseh vlogah so se predlagatelji ukvarjali predvsem z že rešenim vprašanjem - upravičenostjo patentiranja softwera - bolj malo pa so zapisali o dejanskem vprašanju - kriterijih za ločitev čistih softwerskih izumov od tistih, pri katerih je računalniška koda zgolj nebistveni sestavni del. No, navkljub vsej tej kritičnosti ni niti ena vloga uspela razložiti, zakaj so programski patenti koristni za družbo kot celoto, oz. vsaj za podjetja v softwerski branži. Namesto tega so se koncentrirali na izgubljeni dobiček - patentni odvetniki zaradi manjšega pripada zadev, mednarodne korporacije pa zaradi neveljavnosti njihovih patentnih svežnjev na novozelandskih tleh.
Kar je še bolj pomenljivo - softwerska industrija v domači lasti ni poslala nobenih predlogov, že lani pa so povedali, da programski patenti niso v njihovem interesu. Koristili naj bi zgolj odvetnikom, mednarodnim korporacijam in patentnim trolom.
Se pravi ce imas firmo na novi zelandiji ki dela SW, dilas ga preko neta po celem svetu... te lahko kdo tozi zaradi krsitve "patentov"? (nikjer drugje na svetu nimas izpostav, poslovalnic, ...)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Ne morejo te tožiti, lahko pa prepovejo uvoz tvojih izdelkov v državo, ali pa tožijo neposredno tvoje stranke. Torej daleč od tega, da bi bil imun na neumnosti, ki jih počno drugi suvereni.
Sej nic ne uvazas... na internetu si ljudje pac lahko prenesejo tvoj kos SWja e placajo zeljeno vsoto. Ni mi pa cisto jasno zakaj bi lahko tozili stranke, ki kode sploh ne vidijo. A moram jaz kot stranka skrbeti da ne kupim nicesar kar bi lahko krsilo katerega od veljavnih patentov??
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
@antonija: Tudi HTC kot "uporabnik" Androida plačuje Microsoftu licenčnino za njihove patente. Je pa res, da so oni podjetje in da se vsekakor bolj splača njih preganjat kot pa posameznike.
Odgovor sem napisal maksimalno splošno, kar pokriva vse načine kako ti zagreniti življenje.
Pa tudi na drugi del je odgovor "da". Imaš jurisdikcije (ZDA ni ravno majhen trg, pa ima takšno jurisdikcijo), kjer lahko lastnik patenta preganja kar stranko, če ne more tistega, ki proizvaja produkt, ki krši ali pa domnevno krši kakšen patent.
Ampak HTC rpodaja fizicne kose v USofA in drugje po svetu.
Pa tudi na drugi del je odgovor "da". Imaš jurisdikcije (ZDA ni ravno majhen trg, pa ima takšno jurisdikcijo), kjer lahko lastnik patenta preganja kar stranko, če ne more tistega, ki proizvaja produkt, ki krši ali pa domnevno krši kakšen patent.
Pol je stranka kriva ce ne pozna vseh veljavnih patentov, ki se nanasajo na dolocen produkt (in vseh patentov vcasih tud IP sluzbe v velikih firmah ne zmorejo najti)? Firbec me matra kako to zgleda v praksi... Na netu placas tistih pa USD za en SW, zdownloadas in instaliras. In ko lastnik patenta ugotovi krsitev, dobis domov list na kateremu pise... kaj tocno? "Ce ne prenehate uporabljati ta-in-ta-kos-SWja (za katerega BTW nimamo nobene pravice vedet da ga sploh uporabljate, kaj sele vohunit za vami ali ga uporabljate) ker krsi 1001 patent v lasti nase firme?"
Nekak mi ni jasno kako bi v praksi izgledal postopek tozbe posameznika, ker uporablja SW, ki naj bi krsil patent.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Na individualni ravni se to ne dogaja, ker nimaš ravno mehanizmov, da bi gledal kdo kje kaj prenaša.
Tisti trenutek pa, ko nekdo postane lahko dosegljiva tarča - idealno je, da ima veliko denarja, ne pa toliko, da se bi mu izplačalo vztrajati v ekstremno dragih sodnih postopkih - pa se stvari hitro spremenijo.
Npr. API za nakupe v iOS aplikacijah ponuja Apple, kljub temu pa se je Lodsys odločil zagroziti s tožbami proti razvijalcem, ki te API-je dejansko uporabljajo. Torej je tukaj že govora o temu, da je nekaj "tam notri prisotno", tega nekaj tam notri niso dali razvijalci sami, temveč je to dal tam notri Apple sam, potem pa so razvijalci postali tarča napada, ker ta nekaj, ki je že privzeto tam notri, dejansko uporabijo.
Podobna zgodba je bila tudi pri Linux-u. Ker ne moreš tožiti ljudi, ki so v drugih državah in na drugih kontinentih in ker si od takšnih tožb tako ali tako ne obetaš kaj veliko profita, se je SCO lotil velikih podjetij, ki so to kodo uporabljala.
No, odkar pa je v igri tudi ICE, pa ti lahko tvojo domeno (če je register v ZDA - t.j. razni .com, .net, .org, ...) preprosto zaplenijo in boš čez noč, brez sodnega varstva ali možnosti ugovora pred ukrepom ostal brez svoje prisotnosti na omrežju.
Kot je nekdo lepo rekel: na internetu si še najbolj varen pred američani in njihovim obnašanjem, če ne uporabljaš angleščine.
Oh, pa Eolas je bil tudi en takšen kljukec. Tožil je eBay, Amazon in ostale, ker so uporabljali plugine v spletnih brkljalnikih. Go figure... nevede so uporabljali patentirano tehnologijo, ki so jo imeli vsi spletni brkljalniki že vgrajeno.
Ampak tle imamo spet situacijo kjer neko podjetje prodaja produkte oz SW na ozemlju, kjer patenti veljajo (npr. Apple v USofA). Tam je pac jasno da podjetje pade pod lokalno zakonodajo in da se jih gre tozit. Kaj pa ce bi imeli hipoteticni AppleNZ, ki bi imel celotno firmo na NZ, nebi imel niti pisarne oz. postnega nabiralnika v USA? Kako bi potem lahko kdo tozil namisljeni AppleNZ, ce spada direktno pod NZ zakonodajo in bi svoj SW rpodajal samo preko spleta?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Saj tebi kot končnemu uporabniku je nemogoče preverit katere SW patente krši programska oprema. Saj nimaš vpogleda v kodo, kaj šele strokovno znanje, da bi to preveril. Zaradi tega pomoje ni možno tožit ljudi, če so kupli proizvod, ki slučajno krši SW patente.
"I am not an animal! I am a human being! I... am... a man!" - John Merrick
Ali to pomeni, da lahko podjetja a la Microsoft zaprejo štacuno, ker jih bo lahko vsak kopiral po mili volji?
Govora je o patentih na matematične formule ali pa postopke dela, ne pa na konkreten izraz matematične formule. Ti lahko popolnoma neodvisno od izvorne kode ali druge lastnine MS-ja narediš kompatibilno implementacijo katerega izmed protokolov, nimaš pa pravice njegovo izvorno kodo kopirati.
Ravno tako je govora o poslovnih procesih. 1-click buy je takšen zanimiv patent, ki predstavlja samo poslovno idejo, ki pa je ne sme neodvisno implementirati nihče drug.
Eno so avtorske pravice (copyrgiht), druga stvar pa so patenti na to kako ti opravljaš svoje delo. Programski patenti imajo nekako tako dobro funkcijo za "promoviranje napredka", kot bi jih imeli literarni patenti. Npr. patent na sonet.
Ampak tle imamo spet situacijo kjer neko podjetje prodaja produkte oz SW na ozemlju, kjer patenti veljajo (npr. Apple v USofA). Tam je pac jasno da podjetje pade pod lokalno zakonodajo in da se jih gre tozit.
Poanta je to, da se ni šlo tožiti Apple, ampak se je šlo tožiti uporabnike Apple SDK-ja za razvoj iOS aplikacij.
Kljub temu, da bi bil Apple "well within the reach".
Ravno tako ni logike zakaj tožiti eBay, če uporablja plugine, če pa že tožiš Microsoft, ki plugine kot patentiran material dejansko implementira.
Zaradi tega pomoje ni možno tožit ljudi, če so kupli proizvod, ki slučajno krši SW patente.
V večini držav je to res. V državah, kjer so t.i. "intelectual property rights" podivjale, pa temu niti pod razno ni tako.
Zaradi tega pomoje ni možno tožit ljudi, če so kupli proizvod, ki slučajno krši SW patente.
V večini držav je to res. V državah, kjer so t.i. "intelectual property rights" podivjale, pa temu niti pod razno ni tako.
Smešno se mi zdi no. Kako jaz kot uporabnik naj vem da določen kos programske opreme krši SW patent. Ne rečem za razne APIje, kjer dejansko dobiš neke vrste kodo. Ampak tudi tam je smešno, če si API slučajno kupo. Naj tožijo prodajalce :/ To je tak kot, da si kupil ukraden avto in te lastnik toži ker si ga kupil. Kaj več kot ti avto vzet ne more.
"I am not an animal! I am a human being! I... am... a man!" - John Merrick
Strinjam se, da je to hecno in absurdno. Lahko pa počakava digitalčka, da nama strokovno pojasni zakaj je to v bistvu edino pravilno, smiselno in tudi v Sloveniji nujno potrebno.
