Francija letos brez Monsanto koruze

Eko "naravna pridelava"(rastlin, ki tako ali tako nimajo nobene veze več z naravnimi) tega števila ne prehrani

Mas kak link ali je to bolj ugibanje?

Moje mnenje je, da bi morali kmetijstvo bolj usmerit v pridelavo hrane za ljudi in ne živali.

Looooooka je 26. maj 2012 ob 16:07 izjavil:

Shranjevanje lastnega semena za naslednjo sezono je stvar 19. stoletja in mogoče še kakšnih vrtičkarjev.

A zato so pred enim mescem mel velko konferenco v Sloveniji, kjer so delal paniko, da dejansko nimam vec zaloge lastnih semen in da bo prioriteta te vlade, da se to popravi predn rpide do problema?

To bi bil problem, ce bi bila Slovenija vsaj priblizno blizu samozadostnosti.

Looooooka je 26. maj 2012 ob 16:07 izjavil:

2000 let nam je slo cist fino BREZ teh semen.

Ne bi bil preprican za zadnjih 40-50 let. V veliki meri se je to unicilo ze z hibridi, sploh pri krompirju.

Looooooka je 26. maj 2012 ob 16:07 izjavil:

Edini problem, ki smo ga ustvaril je to, da smo unicili pomen kmetijstva in da se z njim danes nihce noce ukvarjat.

V ekonomskem okolju, kjer drzava nima:
a) veliko moznosti intenzivne pridelave; in
b) moznosti zascitnih carin, ki bi scitile ekonomsko manj profitabilno domaco pridelavo,
bo kmetijstvo v razvoju omejeno na tisto, kar lahko primarno proda lokalno, cesar ni mozno pridelovati intenzivno in tistega, kar lahko proda po primerljivi ceni z ceno iz uvoza in tisto, kar drzava neposredno subvencionira (znotraj EU dovoljena zamenjava za zascitne carine). Ostalo bo zastalo oziroma izginilo.

Looooooka je 26. maj 2012 ob 16:07 izjavil:

Samo zato mamo pomanjkanje lastne zelenjave in moramo vse uvazat iz ne vem...Indije pa bogve iz kje se.

Other way around. Pomankanje lokalnih pridelkov prvenstveno izvira iz tega, da jih:
a) je uvoz cenovno ugodnejsi;
b) je domaca produkcija zelo majhna, ker je tezko prodati veliko stvari, ki so ze pri pridelavi toliko drazje od uvozenih.

Ni pa kaksnega hudega pomankanja lokalnih vrtnin po mestih, sploh kaksni Ljubljani. Na vsakem vrticku imas vec kot dovolj s svincem (poleg ceste) ali potencialno drugimi kemikalijami (vrticki na nekdanjem vojaskem odpadu?) zastrupljenih vrtnin, ki so bojda "eko" in "zdrave". Ce ni ravno sosed na drugi strani res zlil liter insekticida tam, kjer bi zadoscala dva pritiska na pumpici.

Manj pridelave mesa, pridobili bi pri povrsini in bi gojili hrano za ljudi(več hrane-večji izkoristek). Koliko povrsin namenjenih za silažno koruzo je recimo v zda ali v sloveniji? so statistike na netu..

Slovenija niti ni priblizno se zmozna samooskrbet z zelenjavo, vzroke verjetno ni težko najti. Pa sem s kmetije, da ne bo pomote.

sej ravno to je problem kmetijstva. vsi bi radi imel pocen hrano po možnosti še domačo, realne cene nebi plačou nihče... potem pa kmetje vsako leto dobimo subvencije, ki so že tako nizke in je samo vprašanje časa koliko časa bodo še prihajale, smo pa že podpiranci države in nevem kaj še. zaradi mene lahko subvencije takoj ukinejo, samo potem naj bo cena pridelkov takšna kot bi mogla bit

Kandidat je 26. maj 2012 ob 18:06 izjavil:

Sem pa zato, da so GSO živila označena.

Jaz jih bom z veseljem kupoval.

Marsikdo pa jih vsaj na zacetku ne bo. In na koncu dneva se v industriji, tudi prehrambeni industriji, se vedno vse vrti okoli denarja.

Okapi je 26. maj 2012 ob 19:23 izjavil:

S tem, da je označevanje v tem primeru dejansko krivično, ker tistim, ki klasične poljščine škropijo, ni treba označevati, s čim vse so škropljene in obdelane. Pa so pesticidi dokazano škodljivejši od GSO. Izveš samo, da moraš jabolka in solato oprati.

Poleg tega ni treba označevati sort. Zakaj mora biti označena samo polenta iz GSO, ne pa tudi polenta iz hibridne koruze? Ali iz kakšne sorte, ki so jo razvili z radioaktivnim pospeševanjem mutacij?

To je tudi argument, ki ga uspešno uporabljajo v ZDA. Ali veljajo pravila o označevanju za vse, ali pa nič.

O.

Ja to je pa tudi res. Nalepke bi morale biti tudi za škropiva, umetna gnojila,...

Ampak potem bi bile itak še same nalepke in opozorila.

Okapi je 26. maj 2012 ob 19:23 izjavil:

S tem, da je označevanje v tem primeru dejansko krivično, ker tistim, ki klasične poljščine škropijo, ni treba označevati, s čim vse so škropljene in obdelane. Pa so pesticidi dokazano škodljivejši od GSO. Izveš samo, da moraš jabolka in solato oprati.

Poleg tega ni treba označevati sort. Zakaj mora biti označena samo polenta iz GSO, ne pa tudi polenta iz hibridne koruze? Ali iz kakšne sorte, ki so jo razvili z radioaktivnim pospeševanjem mutacij?

To je tudi argument, ki ga uspešno uporabljajo v ZDA. Ali veljajo pravila o označevanju za vse, ali pa nič.

O.

Kaj pol GSO zadeve bi mele dve oznaki? GSO+škropivo(roundup)

Kaj pol GSO zadeve bi mele dve oznaki?

Ali pa tri, če je treba. Ampak nekatere GM poljščine ne bi imele oznake za insekticide, ki bi jo imele praktično vse druge.

Sicer pa je vse skupaj itak samo prehodnega značaja - razvoja s k sreči ne da ustavit in najkasneje v roku 20, 30 let bodo tudi najbolj nazadnjaški Evropejci ugotovili, da so GM poljščine v resnici boljše od klasičnih.

Ker v bistvu je res tragikomično, da škropljena koruza velja za varnejšo od neškropljene. Ali da eko-kmetje lahko škropijo z eko-insekticidom, ki ga proizvaja bakterija Bacillus thuringiensis, če pa zna ta insekticid izdelati rastlina sama, se jim podira svet.

O.

Ti vidiš problem, ker ne poznaš problematike. Genski inženiring ima dve veji, ki se seveda prepletata - znanstveno in aplikativno. Imaš ogromno raziskovalnih skupin po univerzah in inštitutih, ki objavljajo v javno dostopnih znanstvenih revijah. Njihovo delo se bolj ali manj konča, ko v laboratoriju vstavijo gen x v organizem y in vidijo, da zadeva deluje.

Potem pa nastopi aplikativni del, ki zaradi prenosa znanstvenega dosežka v proizvodnjo in vsega s strahovi povezanega obveznega testiranja zahteva ogromno dela (ki znanstvenikov ne zanima) in sredstev (ki jih univerze in inštituti nimajo). S tem se ukvarjajo razvojni oddelki Monsanta, Novartisa, DuPonta ..., ki svojih dosežkov seveda ne delijo kar tako s tekmeci, ampak jih bodisi patentirajo ali celo ne patentirajo in raje varujejo kot poslovno skrivnost. Znanstvenikov pri DuPontu ne zanimajo impakt faktorji in citation indeksi, temveč $$$, kar je čisto razumljivo in kdor jim to zameri, je le nevoščljivec.

Dodati pa je treba še, da so ponekod vlade dovolj pametne, da financirajo tovrstne raziskave in v državnih inštitutih razvijajo za posamezno državo pomembne gensko spremenjene poljščine, ker vedo, da je to prihodnost in nočejo biti odvisni od tujih korporacij. Recimo v Braziliji, na Kitajskem, tudi v Indiji. Evropejci pa zaradi strahu zavedene javnosti na tem področju čedalje bolj zaostajamo.

O.

Se pravi moti te, ker so merila prenizka?

Ne, moti me samo to, da takšni kot ti, ki o zadevi nimajo niti najmanjšega pojma, zaradi svojih iracionalnih strahov zavirajo napredek in blagostanje družbe.

O.

Okapi je 26. maj 2012 ob 19:23 izjavil:

S tem, da je označevanje v tem primeru dejansko krivično, ker tistim, ki klasične poljščine škropijo, ni treba označevati, s čim vse so škropljene in obdelane. Pa so pesticidi dokazano škodljivejši od GSO. Izveš samo, da moraš jabolka in solato oprati.

Poleg tega ni treba označevati sort. Zakaj mora biti označena samo polenta iz GSO, ne pa tudi polenta iz hibridne koruze? Ali iz kakšne sorte, ki so jo razvili z radioaktivnim pospeševanjem mutacij?

To je tudi argument, ki ga uspešno uporabljajo v ZDA. Ali veljajo pravila o označevanju za vse, ali pa nič.

O.

okol škropljenja imaš pa eko in bio certifikate, ne to mešat z GSO, sicer običajno pri GSO dobiš še razne škropiva zraven

in bi sedaj vsi kmetje v Indiji, ki pridelujejo bombaž dosegli obljubljeno na naslovni strani namesto, da pijejo strupe

Laž št. x (in to ena od bolj podlih).

Kot prvo - v Sloveniji naredi procentualno gledano več kmetov samomor kot v Indiji.

Kot drugo, samomori med kmeti v Indiji imajo različne vzroke, a GSO je med njimi, če sploh je, na zadnjem mestu. Eden od pomembnejših je recimo sistem dot.

The dowry system is driving many farmers of Maharashtra's Vidarbha region to suicide, a fact which was brought into national focus on Sunday on Satyamev Jayate, Bollywood superstar Aamir Khan's popular show.
... According to a survey done by the Maharashtra government in 2006, out of 20 lakh [lakh = 100.000] households in Vidarbha, around 4 lakh households had daughters of marriageable age," said Kishor Tiwari, President of Vidarbha Jan Andolan Samiti (VJAS), a farmers advocacy group.

"But most of these girls did not get married due to lack of resources. The survey also said that the entire credit chain of these farmers was disturbed as they had to use the loan money in their daughters' marriage instead of using them for betterment of their farms," Tiwari said.

Drugi pomemben vzrok je nihanje cene pridelkov na svetovnem trgu, povezane z zadolževanjem kmetov po oderuških obrestih pri krajevnih oderuhih. Od vzrokov, ki bi jih lahko povezali z GSO pa je na prvem mestu prodaja ponarejenih GM semen. Kmetje kupijo GM seme pri brezvestnih goljufih, ker je malo cenejše kot pri uradnih prodajalcih, in dobijo navadno seme, ki seveda ni odporno na škodljivce ali herbicid in pridelek propade ali je veliko nižji. Ampak krivdo za to naprtiti Monsantu je skrajno podlo.

Še ena značilna zgodba kmeta, ki je naredil samomor.

After four years he returned to Adilabad to try his hand at farming again, investing in 15 bags of Bt cotton seed at 750 rupees each. Besides that, he spent about 8,000 rupees per acre on fertilizer, pesticide and labor charges. At the market, Bojanna made only 2,800 rupees per acre (62 U.S. dollars), acquiring 5,200 rupees (115 U.S. dollars) of debt per acre. In order to afford these costs, he took loans from a private lender in town at %3 interest rate per month, %36 annually.

His crops did poorly each year and the family sunk deeper in debt. "We were more in debt every year," said Rajamma. "This year he was hopeful to get 12 quintals, 2,645 pounds, of cotton per acre, but he only ended up getting one," she said.

Many farmers are willing to take the financial risk of investing in cotton, because the payoff of a perfect crop would be extremely lucrative. But cotton crops fail so often, especially in Adilabad. "The return from cotton is much higher than any other crop," said Rao. "Farmers are willing to take that risk. And many have taken that risk. Some were not so lucky."

On top of the debt acquired from farming costs, Bojanna and Rajamma took out 250,000 rupees (about 5,500 U.S. dollars) to build a house, expecting to get reimbursed through a government program that pays back farmers up to 100,000 rupees (about 2,200 U.S. dollars) to build a house. The grant was never sanctioned and their debt increased even more.

Kmet je v želji po zaslužku vzel kredit po 36% letni obrestni meri. Za povrhu je vzel še kredit za hišo. In potem je prišla suša, slaba letina, kriv je pa Monsanto.

O.

Icematxyz je 27. maj 2012 ob 21:54 izjavil:

Če pa se s tem ne strinjaš pa bom označil tvoj odgovor za Laž št. 1., če mi pa ne verjameš pa si izberi poljubno knjigo s 400+ strani in jo predelaj in pridi nazaj, da prideva do Laži št. 2. Žalostno, če tega nisi pripravljen storiti!

Ne brcat crknjenga konja. Okapi za svoje povzetke racuna 50EUR/5000 znakov. Plus to, da glede na to kako se tukaj obnasa ni receno, da bo za tak drobiz res povzel strokoven material. Prej bi rekel, da bodo to znova samo njegova osebna stalisca in po moznosti kaksna "krepka" na temo kako smo vsi ostali bebci.

Raje pocakaj na kaksen odgovor Pax_Man-a, ki zadnji mimo prinesel povezave na uporaben material za branje.

In ja, tudi taksna nabijanja brezpogojnih in nekriticnih zagovornikov odbijajo.

Okapi je 27. maj 2012 ob 22:28 izjavil:

Raje pocakaj na kaksen odgovor Pax_Man-a, ki zadnji mimo prinesel povezave na uporaben material za branje.

In kakšen je bil učinek Paxmanovega truda? Si zadovoljen z linki? Boš sedaj nehal nabijati? Ali je bilo vse skupaj bob ob steno?

Berem in se hkrati zahvaljajujem cloveku, ki ni obseden s svojim prav, temvec ima zakelj uporabnih povezav, ki mu jih ni tezko deliti z drugimi.

Okapi je 27. maj 2012 ob 22:32 izjavil:

Mene pa zanima, kakšen je učinek njegovega truda. Ker si nekaj obljubljal, da boš spremenil mnenje, če boš dobil linke.

Mnenja ne spreminjam, temvec si ga ustvarjam. Zato potrebujem material in ne nekega pokroviteljskega posiljanja v 3 k.

Okapi je 27. maj 2012 ob 22:32 izjavil:

Pa še to me zanima, ali si res tako nesposoben, da takih zadev ne znaš sam zguglati? Rabiš kakšen nasvet ali dva, katere ključne besede bi moral uporabiti?

Ker ocitno nisem "iz foha" ocitno res nisem vedel katere so bile kljucne besede. Ravno tako sem imel tudi tezavo kako z negativnimi kljucnimi besedami ven posraviti newage solati brez repa in glave.

Lepo, da se sedaj ponujas za pomoc, vendar pa malo premalo in malo prepozno. Pol leta ti je dol viselo, sedaj te vec ne potrebujem. Hvala za tvoj trud.

In kaj zdaj? Tudi marsikatera gospodinja je kupila čistilo, ki ne očisti tako kot v reklami. So zato čistila nevarna in jih je treba prepovedati?

Če kaj, so problem neizobraženi kmetje in oderuški posojevalci denarja, ne pa sodobna kmetijska tehnologija.

O.

Okapi je 28. maj 2012 ob 01:09 izjavil:

In kaj zdaj? Tudi marsikatera gospodinja je kupila čistilo, ki ne očisti tako kot v reklami. So zato čistila nevarna in jih je treba prepovedati?

Če kaj, so problem neizobraženi kmetje in oderuški posojevalci denarja, ne pa sodobna kmetijska tehnologija.

O.

Ravno pri čistilih je reklamiranje tako pretirano, da se razume, da zadeve v realnosti ne delujejo kot je prikazano na televiziji. Slab primer si izbral.

Ja, gospodinje razumejo. Natanko tako, kot kmetje razumejo pretirano hvaljenje v kmetijskih oglasih.

Za to pa je samomor razočaranih gospodinj nekaj običajnega?

In poznajo tveganja zaradi suše ali slabe letine, pa vseeno ne zavarujejo pridelka. Gemblajo. In če so na drugi strani še oderuške obresti, hčere, za katere morajo zbrati za doto, in država, ki ji je bolj malo mar za reveže, je stanje pač takšno, kot je.

Idealno za takšen poligon in realno časovno testiranje da.

Zakaj samomorov ne delajo kitajski kmetje, ki pridelujejo enak bombaž? Ali ameriški, avstralski, brazilski ...

Ne najdem Monsanto China strani in pa kolikor vidim, tudi tam ni vse tako rožnato. Bomo rešili s škropljenjem ali "vgradili" nov strup?

Zakaj so v Pakistanu GM bombaž kmetje gojili ilegalno, prešvercanega iz Indije, dokler ga niso uradno dovolili?

Točno tako, uraden nadzor nad vsem skupaj je praktično nemogoč in nenadzorovana sprostitev razno raznih GSO v okolje večjega obsega se odvija že v tem trenutku, kakšno šele bo stanje v prihodnje.

Je pa res, da nekaj znanja je tudi treba imeti za optimalen pridelek.

In škropivo.

A je Monsanto kriv, če se kmet, ki zna pridelovati samo riž, loti bombaža, ker vidi, da je kmet iz sosednje vasi z njim v par letih obogatel? A je za to kriva tehnologija GSO?

Da, če daje obljube, ki so nerealne je kriv tudi Monsanto.

Okapi je 27. maj 2012 ob 22:32 izjavil:

Mene pa zanima, kakšen je učinek njegovega truda.

Majhen. Večina je žal že prepričanih in jih noben argument ne bo prepričal ... ampak z njimi debatirat ima itak bolj malo smisla. Pa še sprevrže se v pokroviteljsko pljuvanje, no, saj veš kako to gre.

No, nekateri, in na slo-techu nas (upam) ni malo, pa z veseljem preberemo dobro argumentirana mnenja. In na podlagi tega tudi spremenimo svoje mnenje.

Gandalfar je 26. maj 2012 ob 17:57 izjavil:

PacificBlue: v sloveniji ze sedaj ostajajo polscine, ki jih kmetje niti pod razno ne morejo prodati po ceni, s katero bi bili zadovoljni. V tem okolju bi ti se dodatno vecal kmetijske povrsine?

Ravno to je problem slovenskih kmetov. Pri nas kmetje vedno "premalo" zaslužijo. Se še spomnite, ko so v Belgiji kmetje protestirali zaradi nizke cene mleka? V Belgiji je bila odkupna cena mleka 24 centov, v SLO pa je bila 33 centov. Če bi bila naša kokoška bogatejša od Švice, bi razumel takšno ceno. V Hoferju, ki je eden od diskontnih trgovcev, je na policah korompir, korenje, čebula... pridelano v Avstriji. Kako lahko v Avstriji z 2x višjim standardom pridelujejo ceneje, kot v SLO? Kmetje hočejo na hitro ogromno zaslužiti in z jamranjem po TV in z izsiljevanjem/protesti, jim kar dobro uspeva. Vsak srednje velik kmet je bogatejši od 3/4 ostalih prebivalcev. Malo dobijo edino majhni kmetje, vsi ostali so pa bogataši.

btree je 28. maj 2012 ob 10:02 izjavil:

ekološko pridelana hrana je še enkrat dražja, ni gso in ne polivajo poljščin z vsemi možnimi strupi, delež ljudi, ki jo kupujemo je precej majhen. Učinki pa bodo vidni čez 20, 30, 40 let. Sam se prehranjujem z eko zadnje 4 leta in počutje je veliko boljše, tudi hrana sama je bolj okusna. Škoda, da se pri nas ne spodbuja in financira proizvodnja eko hrane,to se mi zdi dobra tržna niša v evropskem merilu. Pri nas žal večino eko izdelkov, poljščin uvažamo iz Italije, Nemčije.

Točno to! Naj uvedejo subvencije za ekološko pridelavo, za klasično pa naj jih ukinejo! Pozitivnih učinkov eko pridelave je veliko. Tudi če je manjši donos na hektar, imamo še veliko neobdelane površine.

In kaj ima to skupnega z domnevno nevarnostjo GSO? A je lahko za prepoved pridelovanja GSO v Evropi kakšen argument še bolj neumen od tega, da se neka firma v Indiji v reklamah malo preveč hvali (ne glede na to, ali se res ali ne)?

Ostalo si pa spregledal, se pravi pri tako resni temi se mi ne da preveč ubadati z obrobnimi vprašanji na pomembna vprašanja pa tako ne dobim odgovora, prej kakšen odgovor tipa Laž št .G. Drugače pa seveda da, če že želiš odgovor, če je Indija postala GSO republika je to meni že dovolj, da smo v Evropi do tega skeptični.

Na vprašanja, o nastanku odpornejših "plevelov", ki zahtevajo večanje obsega škropljenja in o razvoju drugih "škodljivcev", na katere rastlina "privzeto" ni "odporna" in se zahteva verjetno dodatno škropljenje s pesticidi in o nadzoru nad sproščanjem GSO organizmov v okolje, kjer se višje hvališ, da ne deluje, ker ko ima sosed večji pridelek, potem je to to... pa nič.

Oziroma verjetno je po GSO dogmi odgovor tipa bomo pač naredili še bolj strupeno rastlino "super strupeno" in težave več ne bo, druge rastline bomo zatirali z agresivno naravo GSO rastline, ki te druge "škodljive" rastline izriva, potem še ostanejo kakšne srne, zajci, vrane in krtice, katere bomo pa ravno toliko modificirali, da bodo v naravi izrinile "privzete vrste", ampak da ne bodo preveč odporne na GSO rastlino in je problem spet rešen, seveda pa za optimalno rast ne škodi še dodatno škropljenje in pa če kdo pri tem nekaj zasluži, hej saj pa s tem ni nič narobe. Zdaj sem po vzoru koga drugega morda malo pretiraval ali pa morda tudi ne saj smo pri GSO komaj na začetku poti in pa verjamem, da so se marsikateremu kmetu ob tem zasvetile oči, sosedu se pa še bodo in pa donos bo najvišji in tudi blaginja in tako naprej...

PaX_MaN je 28. maj 2012 ob 16:36 izjavil:

druge rastline bomo zatirali z agresivno naravo GSO rastline, ki te druge "škodljive" rastline izriva

To se dela že sedaj, ko kakšne avtohtone azijske/ameriške/vzemiizkoderčeš sorte izrinjajo avtohtone evropske/afriške in obratno. Pa so čist naravne!

To je tudi argument za vecjo kontrolo vsega bioloskega materiala, kolikor je to pac izvedljivo. Tujerodne invazivne vrste so tako dobra lekcija kam lahko privedejo dobri nameni ali pa tudi malomarnost. Pretekle napake pri enih so tako tudi sola, da podobnih napak ne ponavljamo v prihodnosti.

Na vprašanja, o nastanku odpornejših "plevelov",

Je res težko resno razpravljati z nekom, ki nima najmanjšega pojma, kako deluje sodobno kmetijstvo.

Pleveli postajajo odporni na herbicide že ves čas, odkar so prve plevele začeli zatirati s kemikalijami. Prav enako, kot postajajo bakterije odporne na antibiotike. Na svetu je že več deset vrst plevelov, ki so postali odporni na različne herbicide, in to povsem neodvisno od GSO. In kaj zdaj? Bomo nehali uporabljati herbicide. GM poljščine ta problem kvečjemu omilijo, nikakor ga ne poslabšajo. Tako da ta argument uporabljati proti GSO je totalna neumnost in dokaz popolnega nerazumevanja problematike.

Zmanjšuje pa to pomen prednosti GSO,

GM poljščine niso čudežna rešitev vseh problemov sodobnega kmetijstva in tega v resnici nihče ne trdi - to je samo slamnati mož, ki ga v pomanjkanju dobrih argumentov pretepajo nasprotniki GSO. Češ - GM poljščine ne bodo rešile lakote na svetu, torej jih prepovejmo.

GM poljščine niso čudežna rešitev, so pa boljše od klasičnih. In tega dejstva nasprotniki preprosto ne morete spremeniti. Lahko si nekaj časa zatiskate oči, se delate neumne in poskušate zavirati napredek, ampak na koncu se vam bodo vsi smejali, kot se smejimo tistim, ki so se pred 100 leti bali elektrike in so raje še naprej uporabljali petrolejke.

O.

darksamurai je 28. maj 2012 ob 12:17 izjavil:

btree je 28. maj 2012 ob 10:02 izjavil:

ekološko pridelana hrana je še enkrat dražja, ni gso in ne polivajo poljščin z vsemi možnimi strupi, delež ljudi, ki jo kupujemo je precej majhen. Učinki pa bodo vidni čez 20, 30, 40 let. Sam se prehranjujem z eko zadnje 4 leta in počutje je veliko boljše, tudi hrana sama je bolj okusna. Škoda, da se pri nas ne spodbuja in financira proizvodnja eko hrane,to se mi zdi dobra tržna niša v evropskem merilu. Pri nas žal večino eko izdelkov, poljščin uvažamo iz Italije, Nemčije.

Točno to! Naj uvedejo subvencije za ekološko pridelavo, za klasično pa naj jih ukinejo! Pozitivnih učinkov eko pridelave je veliko. Tudi če je manjši donos na hektar, imamo še veliko neobdelane površine.

Ce smo ze radodarni s subvencijami za bedaste hobije bi se se jaz pridruzil. Odkar so izumili ta moderne avtomobile, ki se vozijo brez konj, si predstavljas?, jaz vec ne morem shajat z mojo taksi sluzbo, ki uporablja izkljucno 1000000000000% super duper naravne konje. Uporablja jo le majhen del prebivalsta, ne vem zakaj, ucinki bodo pa vidni cez 20,30,40,50,60,70,80,90,100,110,120,130,140,150,160,170,180,190,200,210,220,230,240,250,260,270,280,290,300 let. Sam se vozim okoli izkljucno s kocijami in moram rect, da je pocutje veliko boljse.

Lahko je s polno ritjo srat.