Forum » Znanost in tehnologija » Ali je tehnološki razvoj napredek ali nazadovanje
Ali je tehnološki razvoj napredek ali nazadovanje
destroyer2k ::
atubbuta
Problem ni v funkcionalnosti, ampak ceni in mobilnosti. Recimo na IMT so naredili baterijo, ki se napolni v majn kot 1 minuti, ampak problem je da rabi se par letni razvoj, čeprav vejo kako točno dela in kako narediti. Največji problem je vedno narediti funkcionalno stvar v poceni in lahko zadevo.
Kar hočem povedati je to. Narediti inovativno delujočo stvar je najmajnši problem, vedno je največji problem, kako spraviti v lahko (pač da ni pretežka ali prevelika za svoj namen) in cenejšo izdelavo.
Problem ni v funkcionalnosti, ampak ceni in mobilnosti. Recimo na IMT so naredili baterijo, ki se napolni v majn kot 1 minuti, ampak problem je da rabi se par letni razvoj, čeprav vejo kako točno dela in kako narediti. Največji problem je vedno narediti funkcionalno stvar v poceni in lahko zadevo.
Kar hočem povedati je to. Narediti inovativno delujočo stvar je najmajnši problem, vedno je največji problem, kako spraviti v lahko (pač da ni pretežka ali prevelika za svoj namen) in cenejšo izdelavo.
A. Smith ::
Zakaj pa bi mogla tehnologija rešiti vse probleme?Zato, ker lahko. Mi smo humani. Ne bomo kar mirno gledali, kako trpi nekdo, ki ima raka ali kakšno drugo neozdravljivo bolezen.
Ni nam znana nobena civilizacija, ki bi imela rešena vse probleme. Od civilizacij, ki jih poznamo, ima največ problemov (s pomočjo tehnologije) rešenih zahodna civilizacija. Torej je najbolj razvita.
Ampak če že govorimo o tem, kdo je bolj razvit, potem je to tisti, ki ima tehnologije, ki jim reši vse probleme.
Tole pa zmaga.
Mislim, kdo blokira razvoj baterij? Fizikalni zakoni? Hey, safr then...
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Zgodovina sprememb…
- spremenil: A. Smith ()
WarpedGone ::
Žal enim logika ne funkcionira, kot bi morala. Naftnim družbam ne gre za to, da bi prodale čim več nafte, ampak da bi čim več zaslužile. In če bi lahko poleg prodaje nafte služile še z akumulatorji, toliko bolje. Še posebno, ker je marža (dobiček) pri baterijah in akumulatorjih večja kot pri nafti.
Nekateri so/ste pa "le švoh seznanjeni".
Kdo je lastnik patenta za NiMH baterije velikega formata? Chevron.
Kdo je izgubil tožbo, ker je takšne baterije delal brez licence? Panasonic.
Komu je Chevron dovolil izdelavo NiMH baterij velikega formata? Nikomur.
Kolikšna je Chevronova letna proizvodnja NiMH akumulatorjev velikega formata? Nič cela nič kosov.
Chevron je lastnoročno poskrbel da električnih avtomobilov z napol spodobnimi baterijami ni bilo nikjer, dokler se ni pojavila litijeva tehnologija. Da so s tem le skrbeli za maksimiziranje lastnega profita je jasno tudi opicam, ampak zame je to še vseeno praktično blokiranje razvoja.
Recimo na IMT so naredili baterijo, ki se napolni v majn kot 1 minuti, ampak problem je da rabi se par letni razvoj, čeprav vejo kako točno dela in kako narediti. Največji problem je vedno narediti funkcionalno stvar v poceni in lahko zadevo.
No, tule je največji problem človeku dopovedat, da mu taka baterija skor nič ne koristi ker tega problema v praksi sploh nima. Najdražji so namišljeni problemi.
Kolk te matra, da se tvoj GSM fila celo uro? Kolkrat si čakal, kdaj se bo že končno nafilal, da boš lahko naprej govoril?
Zbogom in hvala za vse ribe
atubbuta ::
Zakaj pa bi mogla tehnologija rešiti vse probleme?Zato, ker lahko. Mi smo humani. Ne bomo kar mirno gledali, kako trpi nekdo, ki ima raka ali kakšno drugo neozdravljivo bolezen.
Povedano je bilo tako: "Tako je že od zamega začetka. Tehnologija ničesar kriva, zgrešen je le princip, ki poganja razvoj le te. Zakaj pa bi mogla tehnologija rešiti vse probleme? Ni treba. Ampak če že govorimo o tem, kdo je bolj razvit, potem je to tisti, ki ima tehnologije, ki jim reši vse probleme. A se ni nekako tako začel dialog o tehnologijah?"
:)
AtaStrudl ::
Recimo na IMT so naredili baterijo, ki se napolni v majn kot 1 minuti,
hmmmm...!
Liter bencina ima cca 30MJ, 50l tank torej 1.5GJ. Ce hoces tole napolnit v eni minuti, moras filat 25MJ/sekundo, po domace s 25MW.
Bos rabil precej debel "stekar"!
Da ne bo pomote, jaz sem ZA elektricne avte, ko pac bodo uporabni/konkurencni.
atubbuta ::
Ni nam znana nobena civilizacija, ki bi imela rešena vse probleme. Od civilizacij, ki jih poznamo, ima največ problemov (s pomočjo tehnologije) rešenih zahodna civilizacija. Torej je najbolj razvita.
Boš rekel, da tako dobro poznaš ostale civilizacije? Kakor jaz vem, je bil vsem drugim civilizacijam od vedno največji problem prav zahodna civilizacija. Dokaži mi o problemih z boleznimi pri drugih civilizacijah, ko so živeli še s svojimi tehnologijami. Mar misliš, da vse veš o tem? Mislim, da so mnoge civilizacije bolezni dosti bolje obvladovale, kot naša, zahodna. Ja, zahodna civilizacija pa je prinesla zasvojenost z alkoholom, vzela njihovo lastno identiteto, ozemlja in zdaj so tam, kjer so. Žalostno vse skupaj. Morda bi se lahko od njih raje kaj koristnega naučili. To bi bilo vsekakor bolj konstruktivno. Ampak kot že mnogokrat so jih raje ožigosali za divjake. Dobr pol so pa divjaki. Mi pa postajamo vse bolj meščani "nevarnega mesta"...
:)
A. Smith ::
W1, saj imaš prav, ko kažeš na Chevron, ki je zaviral tehnologijo.
Ampak obstajajo tudi naftna podjetja, ki vidijo v tej panogi dobiček in vanjo investirajo z namenom proizvodnje. Primer.
Poleg tega je načinov, na katere lahko narediš baterijo, žnj. In kolikor vem, so celo patente za velike NiMH enote kasneje zaobšli.
Razvoj lahko playerji tipa Chevron zavirajo, ustaviti ga pa ne morejo. Kar pa se patentov splošnem tiče, sem pa nekoč prilepil tole. Patenti lahko tudi zavirajo razvoj.
Ampak obstajajo tudi naftna podjetja, ki vidijo v tej panogi dobiček in vanjo investirajo z namenom proizvodnje. Primer.
Poleg tega je načinov, na katere lahko narediš baterijo, žnj. In kolikor vem, so celo patente za velike NiMH enote kasneje zaobšli.
Razvoj lahko playerji tipa Chevron zavirajo, ustaviti ga pa ne morejo. Kar pa se patentov splošnem tiče, sem pa nekoč prilepil tole. Patenti lahko tudi zavirajo razvoj.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
destroyer2k ::
WarpedOne
Kako ni problema v praksi? Električni avtomobili imajo recimo in še je dosti stvari.
AtaStrudl
Saj kot sem povedal ni problem narediti delujočo, ampak kasneje ko hočeš narediti v uporabo za vsakdanjost (ki ne zahteva ne vem kakšno ogromno napravo ob sebi).
Kako ni problema v praksi? Električni avtomobili imajo recimo in še je dosti stvari.
AtaStrudl
Saj kot sem povedal ni problem narediti delujočo, ampak kasneje ko hočeš narediti v uporabo za vsakdanjost (ki ne zahteva ne vem kakšno ogromno napravo ob sebi).
Okapi ::
Dokaži mi o problemih z boleznimi pri drugih civilizacijah, ko so živeli še s svojimi tehnologijami.Verjetno se hecaš, ne? Povprečno so živeli 30-40 let, vsi po vrsti do 19. stoletja. Umirali so od pljučnic, zagnojenih prask, malarije, kuge, črnih koz, kolere, ošpic, oslovskega kašlja, škrlatinke, rumene mrzlice, tifusa ...
O.
atubbuta ::
Dokaži mi o problemih z boleznimi pri drugih civilizacijah, ko so živeli še s svojimi tehnologijami.Verjetno se hecaš, ne? Povprečno so živeli 30-40 let, vsi po vrsti do 19. stoletja. Umirali so od pljučnic, zagnojenih prask, malarije, kuge, črnih koz, kolere, ošpic, oslovskega kašlja, škrlatinke, rumene mrzlice, tifusa ...
O.
Ja, zahodnjaki. :yes
:)
Okapi ::
Ja, in Kitajci, Indijci, Afričani, Indijanci, Aborigini, Eskimi, Polinezijci , Arabci ... prav tako.
O.
O.
WarpedGone ::
Poleg tega je načinov, na katere lahko narediš baterijo, žnj.
Seveda, niso pa niti približno niso vsi enako dobri :)
Zanimivo je, da imajo o problemih električnih vozil največ za povedat ljudje, ki take zadeve v živo še videli niso, kaj šele da bi se kdaj usedli vanjo. Ljudje, ki se z električnimi zadevami vozijo vsak dan, običajno nočejo več nazaj na dinožupco.
Verjetno se hecaš, ne? Povprečno so živeli 30-40 let, vsi po vrsti do 19. stoletja. Umirali so od pljučnic, zagnojenih prask, malarije, kuge, črnih koz, kolere, ošpic, oslovskega kašlja, škrlatinke, rumene mrzlice, tifusa ...
Omenu si le najbolj zveneče bolezni. Problemov je drugače (bilo) še ohoho, npr umrljivost dojenčkov in otrok. Kljub neobstoječi kontracepciji in temu da so seksal ko zajci, so komaj uspeval ohranjat populacijo. 80% umrljivost pred 5im letom starosti...
The name of the game je bla pa lakota. Ta je počasi začela ponehavat, ko so končno stuhtal namakanje.
Zbogom in hvala za vse ribe
gani-med ::
Zanimivo je opazovati, kako se živalim v živalskih vrtovih tipično skoraj podvoji življenska doba, v primerjavi z njihovimi vrstniki v divjini.
Živali, ki v divjini ne bi dočakale niti 20 let, ke bi jih prej požrle druge živali ali bi jih pokončale bolezni, v živalskih vrtovih ob rednih obrokih in z dežurnim veterinarjem v bližini, praviloma dočakajo tudi 40 let.
Živalska vrsta homo sapiens ni pri tem nobena izjema.
Le redki so domorodci, ki živijo v "sožitju" z naravo in dočakajo več kot 40 let.
Eskimi, ki so nedvomno v zelo neposrednem stiku z materjo naravo, imajo še nižjo življensko dobo, nekje do 30 let.
Takih "naravnih" in "nepokvarjenih" eskimov je sicer vedno manj in posledično se jim je tudi življenska doba dvignila ..
Ko se te skupine ljudi iz divjine preselijo v urbana okolja, pa pri tridesetih-štiridesetih šele prav začnejo živeti..
Živali, ki v divjini ne bi dočakale niti 20 let, ke bi jih prej požrle druge živali ali bi jih pokončale bolezni, v živalskih vrtovih ob rednih obrokih in z dežurnim veterinarjem v bližini, praviloma dočakajo tudi 40 let.
Živalska vrsta homo sapiens ni pri tem nobena izjema.
Le redki so domorodci, ki živijo v "sožitju" z naravo in dočakajo več kot 40 let.
Eskimi, ki so nedvomno v zelo neposrednem stiku z materjo naravo, imajo še nižjo življensko dobo, nekje do 30 let.
Takih "naravnih" in "nepokvarjenih" eskimov je sicer vedno manj in posledično se jim je tudi življenska doba dvignila ..
Ko se te skupine ljudi iz divjine preselijo v urbana okolja, pa pri tridesetih-štiridesetih šele prav začnejo živeti..
CO2 is the elixir of life.
atubbuta ::
Logično, da če nekomu odvzameš naravnega sovražnika bo dlje živel.
Ko govorim o domorodcih, ki živijo v sožitju z naravo s tem mislim na tisti njihov primarni način. Prepričan sem, da tisti domorodci, ki so preživeli sovražnike in hujše bolezni, so živeli do konca (toliko, kot gen določa). Kako domorodci pri preselitvi v tuje okolje prav začnejo živeti bi težko rekel. Zelo je odvisno od posameznika, kako je prilagodljiv na spremembe.
Slišal pa sem, da rdeče vino podaljšuje življensko dobo posameznika (znanstveno dokazano).
Ko govorim o domorodcih, ki živijo v sožitju z naravo s tem mislim na tisti njihov primarni način. Prepričan sem, da tisti domorodci, ki so preživeli sovražnike in hujše bolezni, so živeli do konca (toliko, kot gen določa). Kako domorodci pri preselitvi v tuje okolje prav začnejo živeti bi težko rekel. Zelo je odvisno od posameznika, kako je prilagodljiv na spremembe.
Slišal pa sem, da rdeče vino podaljšuje življensko dobo posameznika (znanstveno dokazano).
:)
innerspace ::
Zanimivo je opazovati, kako se živalim v živalskih vrtovih tipično skoraj podvoji življenska doba, v primerjavi z njihovimi vrstniki v divjini.
Seveda, saj zivljenje v izoliranem okolju ni primerljivo z zivljenjem v savani, recimo. Lev v kletki je senca leva v naravi.
Enako velja za nas, modernjake... Pomembno nam je doseganje visoke starosti(statisticno), ne vemo pa veliko o kakovosti zivljenja. Leta niso toliko pomembna kot izkusnje.
V bistvu se razvijamo zato, da se lahko dalje razvijamo...oziroma delamo da lahko dalje delamo, cas tece...in oblikuje se populacija starih otrok(osebnostno nerazvitih ljudi).
Krcenje zivljenjskega prostora(kot pri zivalih-kar ni vedno res,btw-tako pri ljudeh) pomeni daljso zivljenjsko dobo...v virtualnosti pa naj bi lahko celo vecno ziveli(tako eni). Ne me basat.
Seveda, saj zivljenje v izoliranem okolju ni primerljivo z zivljenjem v savani, recimo. Lev v kletki je senca leva v naravi.
Enako velja za nas, modernjake... Pomembno nam je doseganje visoke starosti(statisticno), ne vemo pa veliko o kakovosti zivljenja. Leta niso toliko pomembna kot izkusnje.
V bistvu se razvijamo zato, da se lahko dalje razvijamo...oziroma delamo da lahko dalje delamo, cas tece...in oblikuje se populacija starih otrok(osebnostno nerazvitih ljudi).
Krcenje zivljenjskega prostora(kot pri zivalih-kar ni vedno res,btw-tako pri ljudeh) pomeni daljso zivljenjsko dobo...v virtualnosti pa naj bi lahko celo vecno ziveli(tako eni). Ne me basat.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4
gani-med ::
Kakovost življenja je en zelo nejasen pojem, ki skoraj vsakomur pomeni nekaj drugega.
Nekaterim pomeni kvalitetno življenje že, če lahko vsak dan premraženi in lačni visijo s kakšne skale v gorah, komu drugemu se pa želodec obrne že ob sami pomisli, da bi morali kaj takega sploh početi.
(Pre)kratko življenje ne more biti kakovostno, saj je že življenje samo po sebi kvaliteta - dokler traja.
Za konkretno žival bi težko trdili, kdaj bolj uživa, ali v varni kletki, kjer je na toplem in dobro hranjena, ali v savani, kjer je nenehno v smrtni nevarnosti in stalno na begu.
Nam nekako bolj dopadejo slednje, ker bolj sedejo našim "herojskim" idealom, vendar so te le plod naših fantazij.
Nekaterim pomeni kvalitetno življenje že, če lahko vsak dan premraženi in lačni visijo s kakšne skale v gorah, komu drugemu se pa želodec obrne že ob sami pomisli, da bi morali kaj takega sploh početi.
(Pre)kratko življenje ne more biti kakovostno, saj je že življenje samo po sebi kvaliteta - dokler traja.
Za konkretno žival bi težko trdili, kdaj bolj uživa, ali v varni kletki, kjer je na toplem in dobro hranjena, ali v savani, kjer je nenehno v smrtni nevarnosti in stalno na begu.
Nam nekako bolj dopadejo slednje, ker bolj sedejo našim "herojskim" idealom, vendar so te le plod naših fantazij.
CO2 is the elixir of life.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gani-med ()
atubbuta ::
Nam nekako bolj dopadejo slednje, ker bolj sedejo našim "herojskim" idealom, vendar so te le plod naših fantazij.
Pa tudi v skladu s teorijo Darvina mora biti tako.
:)
gani-med ::
Darwina se pogosto po nemarnem zlorablja, kot da bi bil kakšno sveto pismo, polno nekakšnih zapovedi, kaj se sme in kaj se ne sme.
Zadeva je veliko bolj preprosta - treba je preživeti, pa kakorkoli že.
Zadeva je veliko bolj preprosta - treba je preživeti, pa kakorkoli že.
CO2 is the elixir of life.
atubbuta ::
Mislim, da vsi po vrsti ne znamo ločiti med kratkoročnim in dolgoročnim preživetjem. Kratkoročno pomeni ti in tvoji otroci, morda unuki. Dolgoročno pomeni, da bodo naši potomci čez 5000 let še vsi dobro živeli.
:)
innerspace ::
Kakovost življenja je en zelo nejasen pojem, ki skoraj vsakomur pomeni nekaj drugega.
Da, sej to pravim.
Zadeva je veliko bolj preprosta - treba je preživeti, pa kakorkoli že.
Vsekakor, a kot je ze atabbuta omenil, prezivetje na kratki, srednji in dolgi rok zahteva drugacne pristope, drugacen nacin zivljenja.
Ce ti je cilj osebno zadovoljstvo, bos odmislil skrb za potomstvo, ker imas sebicen cilj, osredotocenost na lastno eksistenco. V kolikor pa pogledas sirse, recimo na bodoce vnuke, bos lastno sreco delno odmislil in deloval z namenom, da bo tudi njim kolikortoliko ugodno zivljenje, morda celo bolj kot tvoje.
Tule gre za preizkus sebicnosti in nesebicnosti.
Da je zivljenje samo po sebi kvaliteta...naceloma je..ogromna kvaliteta, a ne gre se le za zivljenja, ce govorimo o kvaliteti je treba it globlje.
Lev v kletki pac zivi kakor zivi, udobno in neobremenjeno...zato prezivi. A lev v kletki ni lev. Je le ohranjanje nekega bitja v neki obliki, da ga lahko druga bitja(ki tudi zivijo v izoliranih okoljih) vidijo in fantazirajo dalje. Lahko bi bil tudi robotski lev:)
Da, sej to pravim.
Zadeva je veliko bolj preprosta - treba je preživeti, pa kakorkoli že.
Vsekakor, a kot je ze atabbuta omenil, prezivetje na kratki, srednji in dolgi rok zahteva drugacne pristope, drugacen nacin zivljenja.
Ce ti je cilj osebno zadovoljstvo, bos odmislil skrb za potomstvo, ker imas sebicen cilj, osredotocenost na lastno eksistenco. V kolikor pa pogledas sirse, recimo na bodoce vnuke, bos lastno sreco delno odmislil in deloval z namenom, da bo tudi njim kolikortoliko ugodno zivljenje, morda celo bolj kot tvoje.
Tule gre za preizkus sebicnosti in nesebicnosti.
Da je zivljenje samo po sebi kvaliteta...naceloma je..ogromna kvaliteta, a ne gre se le za zivljenja, ce govorimo o kvaliteti je treba it globlje.
Lev v kletki pac zivi kakor zivi, udobno in neobremenjeno...zato prezivi. A lev v kletki ni lev. Je le ohranjanje nekega bitja v neki obliki, da ga lahko druga bitja(ki tudi zivijo v izoliranih okoljih) vidijo in fantazirajo dalje. Lahko bi bil tudi robotski lev:)
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4
gani-med ::
Ločevati je potrebno še širše, preživetje posameznika, preživetje vrste in preživetje življenja na splošno.
Kako bo čez 5000 let, ne ve zagotovo nihče in tudi nima nobenega smisla tako daleč planirati, ker sicer se lahko zgodi, da spregledaš tudi tisto, kar imaš pred svojim nosom in kar je nenazadnje tudi najpomembneje.
Vsak mora najprej poskrbeti za svoje preživetje in za preživetje otrok.
(otroci tu niso več v funkciji lastnega preživetja, ampak preživetja vrste).
Kako bo čez 5000 let, ne ve zagotovo nihče in tudi nima nobenega smisla tako daleč planirati, ker sicer se lahko zgodi, da spregledaš tudi tisto, kar imaš pred svojim nosom in kar je nenazadnje tudi najpomembneje.
Vsak mora najprej poskrbeti za svoje preživetje in za preživetje otrok.
(otroci tu niso več v funkciji lastnega preživetja, ampak preživetja vrste).
CO2 is the elixir of life.
innerspace ::
To je tukaj point...ali s tem ko furamo tehnoloski razvoj kot resitev nekih problemov morda zapostavljamo druge moznosti razvoja, ki tudi resujejo neke probleme? Smo le ozkogledni ceprav mislimo da nismo?
Kaksne so lahko posledice v zivljenjskem prostoru zaradi tehnoloskega razvoja(ki zelo podpira gospodarski/ekonomski razvoj)?
Ce pomislimo na prihodnje generacije...kaj bojo imeli od tega?
I think we are damn narrowminded in all our openmindedness...
Kaksne so lahko posledice v zivljenjskem prostoru zaradi tehnoloskega razvoja(ki zelo podpira gospodarski/ekonomski razvoj)?
Ce pomislimo na prihodnje generacije...kaj bojo imeli od tega?
I think we are damn narrowminded in all our openmindedness...
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4
gani-med ::
Nekako se mi zdi, da tisti, ki jih preveč "skrbi" za prihodnje generacije, s tem ne delajo koristi niti sebi, še manj pa tem tako pogosto omenjanim prihodnjim rodovom.
Če se boš na vsakem križišču preveč sekiral zaradi vseh semaforjev, ki te na cesti še čakajo, se prav lahko zgodi, ne boš prišel nikamor.
Polno se posveti tistemu križišču, v katerega si trenutnio zapeljal in to je to.
Tu ne gre za ozkoglednost, pač pa preprosto za učinkovit in dolgoročno gledano najperspektivnejši pristop.
Če se boš na vsakem križišču preveč sekiral zaradi vseh semaforjev, ki te na cesti še čakajo, se prav lahko zgodi, ne boš prišel nikamor.
Polno se posveti tistemu križišču, v katerega si trenutnio zapeljal in to je to.
Tu ne gre za ozkoglednost, pač pa preprosto za učinkovit in dolgoročno gledano najperspektivnejši pristop.
CO2 is the elixir of life.
BigWhale ::
Vse zagovornike non-tehnologije (ali cesarkoli pac) prosim naj se iz debate izkljucijo ce so ze kdaj:
a) potovali z avtom namesto s konjem/volovsko vprego
b) vzeli kak antibiotik
c) bili pri kakem specialisticnem zdravniskem pregledu
d) jedli pasteto
Hvala.
Seveda 'tehnologija' kdaj pa kdaj mimo brcne ampak tako tudi 'evolucija' kdaj pa kdaj mimo brcne. A ste ze vidli kljunasa? :P To je zivi dokaz za neobstoj inteligentnega dizajna. ;)
a) potovali z avtom namesto s konjem/volovsko vprego
b) vzeli kak antibiotik
c) bili pri kakem specialisticnem zdravniskem pregledu
d) jedli pasteto
Hvala.
Seveda 'tehnologija' kdaj pa kdaj mimo brcne ampak tako tudi 'evolucija' kdaj pa kdaj mimo brcne. A ste ze vidli kljunasa? :P To je zivi dokaz za neobstoj inteligentnega dizajna. ;)
innerspace ::
Ganimed, se popolnoma strinjam, a tu pa tam ne skodi, ce se po vseh prevozenih kriziscih clovek za hip ustavi in pogleda kje je. Thats all:)
Ne me razumet, da sem proti tehnoloskemu razvoju...a vidim da je ta razvoj vcasih zaslepljujoc in sam sebi namen. Oziroma namenjen ogromno useless zadevam. In kaj od tega ostane? Vsaj kupi smeti, ki nikakor ne odtehtajo nekaj failanih poskusov zadovoljevanja.
Kot Bigwhale omenjas, je toliko razlogov, za omogocanje boljsega zivljenja, da je vsak strog zagovornik non-tehnologije ocitno zblojen, ce ne se kaj vec.
Aja, pa kljunas prow fajn izgleda, tak hibrid:)
Ne me razumet, da sem proti tehnoloskemu razvoju...a vidim da je ta razvoj vcasih zaslepljujoc in sam sebi namen. Oziroma namenjen ogromno useless zadevam. In kaj od tega ostane? Vsaj kupi smeti, ki nikakor ne odtehtajo nekaj failanih poskusov zadovoljevanja.
Kot Bigwhale omenjas, je toliko razlogov, za omogocanje boljsega zivljenja, da je vsak strog zagovornik non-tehnologije ocitno zblojen, ce ne se kaj vec.
Aja, pa kljunas prow fajn izgleda, tak hibrid:)
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4
Okapi ::
treba je preživeti, pa kakorkoli že.Ni res. Treba se je razmnoževati, pa kakorkoli že. Če nimaš potomcev, si lahko še tak mojster v preživetju, tvoji geni bodo izumrli.
A lev v kletki ni lev.Seveda je. Če leva krmiš v naravi, bo tudi cel dan ležal v senci pod akacijo, in se premaknil le, ko bo mimo prišla kakšna goneča se levinja.
otroci tu niso več v funkciji lastnega preživetja, ampak preživetja vrsteVrsta ni nič - umeten konstrukt, ki smo si ga izmislili ljudje, da lažje popredalčkamo rastline in živali. Otroci (in vnuki in pravnuki ...) so zaradi preživetja genov.
Ljudje smo prva živa bitja, ki so v veliki meri neodvisna od diktata genov. Zato se lahko odločiš, da jih zajebeš in nimaš otrok.
O.
gani-med ::
Vrsta ni le nek pojem, skonstruiran zaradi "lažjega predalčkanja" rastlin in živali.
Pojem vrste ima tudi globji biološki pomen. Razmnoževanje je možno le med pripadniki iste vrste.
Razmnoževanje je pomembno le širše, za vrsto in še širše za življenje.
Za življenje posameznika pa razmnoževanje nima večjega pomena (razen skrbi
).
Ko je živo bitje enkrat tu, je tu in živi, dokler ne umre, pa če ima potomce ali ne.
Pojem vrste ima tudi globji biološki pomen. Razmnoževanje je možno le med pripadniki iste vrste.
Razmnoževanje je pomembno le širše, za vrsto in še širše za življenje.
Za življenje posameznika pa razmnoževanje nima večjega pomena (razen skrbi
). Ko je živo bitje enkrat tu, je tu in živi, dokler ne umre, pa če ima potomce ali ne.
CO2 is the elixir of life.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gani-med ()
Okapi ::
Razmnoževanje je možno le med pripadniki iste vrste.Ja, ampak zaradi tega vrsta ni nič manj umetna tvorba. Med seboj se lahko uspešno množijo dovolj sorodne živali, in ko gledaš na časovni osi, ena vrsta postopno prehaja v drugo. Če bi v vrsto postavil svoje neposredne prednike (očeta, deda, pradeda, prapradeda ....), za nobenega ne bi mogel reči, ta je že H. sapiens, njegov oče pa še ni. Ali tale je še sesalec, njegov oče pa ni.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
.:joco:. ::
Razmnoževanje je možno le med pripadniki iste vrste.
Ubistvu je definicija vrste, da ima par lahko plodne potomce. Mula ni plodna, zato sta osel in konj različni vrsti. Je pa kompletna taksonomija le plod človeškega predalčkanja. Dosti je tudi primerov, ko imajo okoli neke naravne ovire vse sosednje podvrste lahko plodne potomce, tisti dve na skrajnih koncih pa med sabo ne.
@BigWhale:
e) lahko bi ubistvu nehali uporabljat internet :)
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
gani-med ::
Vrsta je sicer naravna tvorba.
Seveda pa se vrste tudi "prelivajo" in v določenih primerih je težko določliti ostro mejo.
Taka meja dejansko niti ne obstaja (značilnost kompleksnih sistemov), vendar so pa le malo stran od "zameglene" meje, zadeve dobro določene in se ih da razločiti.
Seveda pa se vrste tudi "prelivajo" in v določenih primerih je težko določliti ostro mejo.
Taka meja dejansko niti ne obstaja (značilnost kompleksnih sistemov), vendar so pa le malo stran od "zameglene" meje, zadeve dobro določene in se ih da razločiti.
CO2 is the elixir of life.
gzibret ::
@BW
f) nehali gledati TV
g) se nehali tuširati s toplo vodo oz. se sploh nehali tuširati, razen vsakoletnega kopanja v morju (če je oseba seveda do tja prišla peš)
f) nehali gledati TV
g) se nehali tuširati s toplo vodo oz. se sploh nehali tuširati, razen vsakoletnega kopanja v morju (če je oseba seveda do tja prišla peš)
Vse je za neki dobr!
Okapi ::
Vrsta je sicer naravna tvorba.Mi je prav žal, ampak ni. Naravna tvorba je kvečjemu populacija, vrsta pa niti slučajno. Dokaz za to je preprosto dejstvo, da ni nobenega povsem natančnega kriterija, kaj vrsta sploh je.
O.
Thomas ::
Ja, ampak Okapi ima tu povsem prav. "Vrsta" je bluz.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Ob obalah arktičnega morja živijo galebi. Grenlandski se lahko parijo z norveškimi, norveški s sibirskimi, sibirski z aljaškimi, aljaški s kanadskimi in kanadski z grenlandskimi. Ne morejo se pa grenlandski s sibirskimi.
Kaj je zdaj "vrsta"? Broken pojem.
Plus, včasih imajo mule potomce, ki imajo spet potomce. "Vrste osel" ni, razen nekateri ljudje nedvomno spadajo med vosle. To pa ni dvoma.
Kaj je zdaj "vrsta"? Broken pojem.
Plus, včasih imajo mule potomce, ki imajo spet potomce. "Vrste osel" ni, razen nekateri ljudje nedvomno spadajo med vosle. To pa ni dvoma.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
atubbuta ::
Torej vrsta ni bluz, temveč sistematizacija.
V nekem šodru so kamni vseh sort velikosti. Kako jih ločiti. Vzameš sito z velikimi luknjami in manjši popadajo skozi. Nekje je treba pač izbrati to velikost. Kar pade skozi so manjši kamni, kar ostane gor so veliki. Tudi to ni bluz, temveč nek izbran standard. Včasih mora nekdo postaviti normo, da imamo nek "reper" in se ve o čem govorimo.
V nekem šodru so kamni vseh sort velikosti. Kako jih ločiti. Vzameš sito z velikimi luknjami in manjši popadajo skozi. Nekje je treba pač izbrati to velikost. Kar pade skozi so manjši kamni, kar ostane gor so veliki. Tudi to ni bluz, temveč nek izbran standard. Včasih mora nekdo postaviti normo, da imamo nek "reper" in se ve o čem govorimo.
:)
Okapi ::
Kot sem malo prej napisal - vrsta je umeten konstrukt, da ljudje lažje popredalčkamo živa bitja, ni pa to naravna tvorba.
Živa bitja se ne razmnožujejo zato, da bi ohranila svojo vrsto, ker vrste v naravi ni, ampak da bi ohranili svoje gene.
O.
Živa bitja se ne razmnožujejo zato, da bi ohranila svojo vrsto, ker vrste v naravi ni, ampak da bi ohranili svoje gene.
O.
Thomas ::
Včasih mora nekdo postaviti normo, da imamo nek "reper" in se ve o čem govorimo.
Ako ni izjemno preudaren, je naredil več škode kot koristi. Pri pojmu "vrsta" je že tako. Se priporoča Witgenstein in njeva Filozofska raziskovanja za razjasnitev teh reči.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gani-med ::
Ohranjanje genov je iluzija, ker se stalno spreminjajo, spreminjajo se še hitreje kot vrste.
Če je pojem vrste bluz, je ravno tako bluz tudi pojem gena.
Če je pojem vrste bluz, je ravno tako bluz tudi pojem gena.
CO2 is the elixir of life.
Okapi ::
Vsak gen se kopira, in to presenetljivo natančno. Če na vsakih nekaj milijonov kopij pride do kakšne mutacije, to vsega skupaj niti najmanj ne spremeni. Še več, teh nekaj mutacij je "dovoljenih" prav zaradi ohranitve genov (v spreminjajočih se okoljih).
O.
O.
gani-med ::
Kopirajo se zaporedja molekul, gen je le nek skonstruiran pojem, ki opisuje pojave oziroma vzorce in jih pospravi pod preprogo pojma s tem imenom.
Podobno kot pojem vrste (species) opisuje širšo skupino osebkov z dovolj podobno dnk strukturo, toliko podobno, da je med njimi še možno razmnoževanje.
Če naprimer omenjaš osla, s tem že natančno definiraš določeno vrsto, pa karkoli naj bi že natančnost v biologiji pomenila. V biologiji namreč niti dva osebka nimata enakih genomov, kaj šele genov. Še pri istem osebku se genski zapis na določenih mestih lahko poškoduje ali drugače spremeni in podivja.
Podobno kot pojem vrste (species) opisuje širšo skupino osebkov z dovolj podobno dnk strukturo, toliko podobno, da je med njimi še možno razmnoževanje.
Če naprimer omenjaš osla, s tem že natančno definiraš določeno vrsto, pa karkoli naj bi že natančnost v biologiji pomenila. V biologiji namreč niti dva osebka nimata enakih genomov, kaj šele genov. Še pri istem osebku se genski zapis na določenih mestih lahko poškoduje ali drugače spremeni in podivja.
CO2 is the elixir of life.
Okapi ::
Gen je zapis za določeno beljakovino in se kot tak kopira zelo natančno in vedno v celoviti obliki. In za kopiranje so pomembni samo geni v klični liniji, kaj se dogaja z geni v posameznih telesnih celicah v tem primeru niti ni pomembno.
O.
O.
gani-med ::
O tem bi vedeli kaj več povedati biologi, sledeči citat pa nakazuje, da tudi pojem gena še ni dokončno definiran in se še vedno prilagaja spoznanjem.
"It was also previously believed that one gene makes one protein; this concept was overthrown by the discovery of alternative splicing and trans-splicing"
Tudi besedo "natančno kopiranje" je treba razumeti z nekaj rezerve. Na daljši rok to zagotovo ne drži, saj bi sicer še vedno obstajali le preprosti enocelični organizmi, ki bi se tako natančno kopirali in da ne bi nastalo nič novega (vedno iste in natančno kopirane DNK sekvence).
"It was also previously believed that one gene makes one protein; this concept was overthrown by the discovery of alternative splicing and trans-splicing"
Tudi besedo "natančno kopiranje" je treba razumeti z nekaj rezerve. Na daljši rok to zagotovo ne drži, saj bi sicer še vedno obstajali le preprosti enocelični organizmi, ki bi se tako natančno kopirali in da ne bi nastalo nič novega (vedno iste in natančno kopirane DNK sekvence).
CO2 is the elixir of life.
Okapi ::
Saj ti pravim, da hitrost mutiranja DNK ni naključna, ampak evolucijsko pogojena. Ravno prav hitra, da se lahko geni (in z njimi organizmi) prilagajajo spreminjajočemu se okolju, in ravno prav počasna, da organizmi sploh preživijo. In v nekaterih celicah (recimo imunskega sistema) so mutacije na določenih delih DNK hitrejše, ker je to koristno.
Kar se gena tiče, pa v resnici niti ni pomembno, ali vsebuje samo zapis za eno beljakovino, ali za več beljakovin. Pomembno je, da se kopira kot enota. Imaš gen A. Kaj točno ta gen počne, niti ni pomembno. Lahko ima zapis za beljakovino X, za beljakovini X in Y, ali pa počne kaj tretjega, pomembno je, da se ta gen A kopira in pride v naslednjo generacijo organizmov. In potem v naslednjo in tako naprej. Pri tem lahko tudi mutira v gen A', ki je boljši (= se kopira v več potomcev) od A.
Podobno kot pri prednikih organizmov lahko vzameš en gen, in ga slediš v prednikih do prvega živeta bitja z DNK. Vmes se mu lahko oblika in vloga tudi korenito spremeni, kot so se spreminjali tvoji predniki (v opico, plazilca, ribo ...), še vedno lahko rečeš, da je to prednik gena A.
O.
Kar se gena tiče, pa v resnici niti ni pomembno, ali vsebuje samo zapis za eno beljakovino, ali za več beljakovin. Pomembno je, da se kopira kot enota. Imaš gen A. Kaj točno ta gen počne, niti ni pomembno. Lahko ima zapis za beljakovino X, za beljakovini X in Y, ali pa počne kaj tretjega, pomembno je, da se ta gen A kopira in pride v naslednjo generacijo organizmov. In potem v naslednjo in tako naprej. Pri tem lahko tudi mutira v gen A', ki je boljši (= se kopira v več potomcev) od A.
Podobno kot pri prednikih organizmov lahko vzameš en gen, in ga slediš v prednikih do prvega živeta bitja z DNK. Vmes se mu lahko oblika in vloga tudi korenito spremeni, kot so se spreminjali tvoji predniki (v opico, plazilca, ribo ...), še vedno lahko rečeš, da je to prednik gena A.
O.
username ::
WarpedGone je izjavil:
Ljudje, ki se z električnimi zadevami vozijo vsak dan, običajno nočejo več nazaj na dinožupco.Katere pa so te 'električne zadeve'? Če nisem česa spregledal, je večina današnjih 'električnih avtov' pravzaprav hibridov (ponavadi Toyota Prius ipd). In taki še vedno lepo naprej pijejo dinožupco...
Kolikšna je Chevronova letna proizvodnja NiMH akumulatorjev velikega formata? Nič cela nič kosov.Taki akumlatorji bi bili zreli za zaresno uporabo le, če bi bili ekonomsko smiselni - le v slednjem primeru bi kdo to šel proizvajat velikoserijsko, da bi torej ljudje imeli kaj od tega.
Chevron je lastnoročno poskrbel da električnih avtomobilov z napol spodobnimi baterijami ni bilo nikjer,
Ampak očitno to še nima ekonomskega smisla, sicer bi ravno Chevron prvi začel to masovno proizvajat. Pa se mu ne splača, zaenkrat. In tudi nikomur drugemu se še ne splača s tem ukvarjat (razen v smislu tehnološkega prestiža, torej za PR potrebe svoje korporacija, ali pa kot za šanso izmolsti kake državne subvencije).
(edit: spodnji citati niso od Warped One ampak od drugih, samo v razjasnitev)
Mislim, da so mnoge civilizacije bolezni dosti bolje obvladovale, kot naša, zahodna. Ja, zahodna civilizacija pa je prinesla zasvojenost z alkoholomMorda tako misliš (glede bolezni), a se krepko motiš.
Glede alkohola - civilizacija divjakom ni prinesla zasvojenosti in še manj njenih pravih vzrokov. Prinesla je le relativno zelo učinkovito in poceni tehnologijo produkcije etanolovih zvarkov. Pred tem so se divjaki vseeno zadevali, če so le mogli. Mogli se sicer niso pretirano, ampak le zato ker niso našli dovolj primernih substanc oziroma techa za njih produkcijo.
Morda bi se lahko od njih raje kaj koristnega naučili.Saj smo se že, verjemi. Če je bilo kaj za naučiti se. Ampak je bilo bore malo.
zaradi principa kapitalizma, ki ima popolnoma napačno postavljena načelaTa stavek takole zapisan ne pove čisto nič. Pojasniti moraš:
- katera so po tvojem ta konkretna načela kapitalizma
- za vsako od teh navedenih načel na kratko razložiti, zakaj so napačno postavljena.
Na kratko, brez mutenja. Bi šlo?
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: username ()
atubbuta ::
Mislim, da so mnoge civilizacije bolezni dosti bolje obvladovale, kot naša, zahodna. Ja, zahodna civilizacija pa je prinesla zasvojenost z alkoholomMorda tako misliš (glede bolezni), a se krepko motiš.
Ali pa ti. Kako veš, si bil med njimi? Videl njihove hude tegobe? ... Pišete, kot da brez današne civilizacije bi vsi pocrkal. Ja kako pa lahko živali brez problema živijo brez kakršnega koli vpletanja? Nas zahodnjake pa pobira aids, rak, ... Res, da smo aids do neke mere kar dobro ukrotili. Glede raka se pa še vedno spopadamo, ga le poluspešno zdravimo in to s hudimi kompromisi.
- katera so po tvojem ta konkretna načela kapitalizma
- za vsako od teh navedenih načel na kratko razložiti, zakaj so napačno postavljena.
Na kratko, brez mutenja. Bi šlo?
1.) Prodajaš lahko karkoli, le to, kar ni izrecno prepovedano (npr. mamila).
2.) Izdelek je vreden toliko, kolikor je kdo pripravljen zanj plačati. In to ne glede na to, kakšnih sredstev se polastiš, da prideš do visoke cene.
3.) Konkurenca je zdrava. Ni je pa prepovedano uničiti.
4.) Dovoljeno je zavajanje.
In še bi lahko našteval.
:)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: atubbuta ()
.:joco:. ::
Ne provociram, ampak me resno zanima, atubbuta, zakaj ne greš živet v džunglo?
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: .:joco:. ()
Okapi ::
Kako veš, si bil med njimi? Videl njihove hude tegobe?Kako stari in zaradi katerih bolezni so umirali v antiki, ali recimo Indijanci pred 3000 leti, znanstveniki kar dobro vedo - na osnovi analize okostij in mumij. In sedaj smo ljudje v povprečju precej bolj zdravi in dlje živimo.
Ja kako pa lahko živali brez problema živijo brez kakršnega koli vpletanja?Problem je, ker nimaš pojma. Živali na veliko umirajo od bolezni, lakote, zajedavcev, plenilcev, poškodb ... Praktično nobena ne umre od starosti.
O.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | avtomatizacija in prihodnost človeštva (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 10467 (3932) | TheBlueOne |
| » | Preživeti v naravi (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 42989 (24377) | hammock |
| » | kemija-oddaljevanje od narave, predstave človeka (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Problemi človeštva | 25414 (22124) | Vajenc |
| » | preskok v civilizacijo (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 21852 (19233) | jype |
| » | The search for life: The Drake Equation (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 41917 (37752) | Thomas |