Ali je tehnološki razvoj napredek ali nazadovanje

In kako je z akumulatorji drugače?

O.

A. Smith je 15. feb 2010 ob 18:55 izjavil:

Zakaj pa bi mogla tehnologija rešiti vse probleme?

Zato, ker lahko. Mi smo humani. Ne bomo kar mirno gledali, kako trpi nekdo, ki ima raka ali kakšno drugo neozdravljivo bolezen.

Povedano je bilo tako: "Tako je že od zamega začetka. Tehnologija ničesar kriva, zgrešen je le princip, ki poganja razvoj le te. Zakaj pa bi mogla tehnologija rešiti vse probleme? Ni treba. Ampak če že govorimo o tem, kdo je bolj razvit, potem je to tisti, ki ima tehnologije, ki jim reši vse probleme. A se ni nekako tako začel dialog o tehnologijah?"

A. Smith je 15. feb 2010 ob 18:55 izjavil:

Ni nam znana nobena civilizacija, ki bi imela rešena vse probleme. Od civilizacij, ki jih poznamo, ima največ problemov (s pomočjo tehnologije) rešenih zahodna civilizacija. Torej je najbolj razvita.

Boš rekel, da tako dobro poznaš ostale civilizacije? Kakor jaz vem, je bil vsem drugim civilizacijam od vedno največji problem prav zahodna civilizacija. Dokaži mi o problemih z boleznimi pri drugih civilizacijah, ko so živeli še s svojimi tehnologijami. Mar misliš, da vse veš o tem? Mislim, da so mnoge civilizacije bolezni dosti bolje obvladovale, kot naša, zahodna. Ja, zahodna civilizacija pa je prinesla zasvojenost z alkoholom, vzela njihovo lastno identiteto, ozemlja in zdaj so tam, kjer so. Žalostno vse skupaj. Morda bi se lahko od njih raje kaj koristnega naučili. To bi bilo vsekakor bolj konstruktivno. Ampak kot že mnogokrat so jih raje ožigosali za divjake. Dobr pol so pa divjaki. Mi pa postajamo vse bolj meščani "nevarnega mesta"...

WarpedOne

Kako ni problema v praksi? Električni avtomobili imajo recimo in še je dosti stvari.

AtaStrudl

Saj kot sem povedal ni problem narediti delujočo, ampak kasneje ko hočeš narediti v uporabo za vsakdanjost (ki ne zahteva ne vem kakšno ogromno napravo ob sebi).

Okapi je 15. feb 2010 ob 20:06 izjavil:

Dokaži mi o problemih z boleznimi pri drugih civilizacijah, ko so živeli še s svojimi tehnologijami.

Verjetno se hecaš, ne? Povprečno so živeli 30-40 let, vsi po vrsti do 19. stoletja. Umirali so od pljučnic, zagnojenih prask, malarije, kuge, črnih koz, kolere, ošpic, oslovskega kašlja, škrlatinke, rumene mrzlice, tifusa ...

O.

Ja, zahodnjaki. :yes

Poleg tega je načinov, na katere lahko narediš baterijo, žnj.

Seveda, niso pa niti približno niso vsi enako dobri :)

Zanimivo je, da imajo o problemih električnih vozil največ za povedat ljudje, ki take zadeve v živo še videli niso, kaj šele da bi se kdaj usedli vanjo. Ljudje, ki se z električnimi zadevami vozijo vsak dan, običajno nočejo več nazaj na dinožupco.

Verjetno se hecaš, ne? Povprečno so živeli 30-40 let, vsi po vrsti do 19. stoletja. Umirali so od pljučnic, zagnojenih prask, malarije, kuge, črnih koz, kolere, ošpic, oslovskega kašlja, škrlatinke, rumene mrzlice, tifusa ...

Omenu si le najbolj zveneče bolezni. Problemov je drugače (bilo) še ohoho, npr umrljivost dojenčkov in otrok. Kljub neobstoječi kontracepciji in temu da so seksal ko zajci, so komaj uspeval ohranjat populacijo. 80% umrljivost pred 5im letom starosti...

The name of the game je bla pa lakota. Ta je počasi začela ponehavat, ko so končno stuhtal namakanje.

Zanimivo je opazovati, kako se živalim v živalskih vrtovih tipično skoraj podvoji življenska doba, v primerjavi z njihovimi vrstniki v divjini.

Živali, ki v divjini ne bi dočakale niti 20 let, ke bi jih prej požrle druge živali ali bi jih pokončale bolezni, v živalskih vrtovih ob rednih obrokih in z dežurnim veterinarjem v bližini, praviloma dočakajo tudi 40 let.

Živalska vrsta homo sapiens ni pri tem nobena izjema.
Le redki so domorodci, ki živijo v "sožitju" z naravo in dočakajo več kot 40 let.
Eskimi, ki so nedvomno v zelo neposrednem stiku z materjo naravo, imajo še nižjo življensko dobo, nekje do 30 let.
Takih "naravnih" in "nepokvarjenih" eskimov je sicer vedno manj in posledično se jim je tudi življenska doba dvignila ..


Ko se te skupine ljudi iz divjine preselijo v urbana okolja, pa pri tridesetih-štiridesetih šele prav začnejo živeti..

Zanimivo je opazovati, kako se živalim v živalskih vrtovih tipično skoraj podvoji življenska doba, v primerjavi z njihovimi vrstniki v divjini.

Seveda, saj zivljenje v izoliranem okolju ni primerljivo z zivljenjem v savani, recimo. Lev v kletki je senca leva v naravi.
Enako velja za nas, modernjake... Pomembno nam je doseganje visoke starosti(statisticno), ne vemo pa veliko o kakovosti zivljenja. Leta niso toliko pomembna kot izkusnje.
V bistvu se razvijamo zato, da se lahko dalje razvijamo...oziroma delamo da lahko dalje delamo, cas tece...in oblikuje se populacija starih otrok(osebnostno nerazvitih ljudi).

Krcenje zivljenjskega prostora(kot pri zivalih-kar ni vedno res,btw-tako pri ljudeh) pomeni daljso zivljenjsko dobo...v virtualnosti pa naj bi lahko celo vecno ziveli(tako eni). Ne me basat.

gani-med je 16. feb 2010 ob 09:58 izjavil:

Nam nekako bolj dopadejo slednje, ker bolj sedejo našim "herojskim" idealom, vendar so te le plod naših fantazij.

Pa tudi v skladu s teorijo Darvina mora biti tako.

Mislim, da vsi po vrsti ne znamo ločiti med kratkoročnim in dolgoročnim preživetjem. Kratkoročno pomeni ti in tvoji otroci, morda unuki. Dolgoročno pomeni, da bodo naši potomci čez 5000 let še vsi dobro živeli.

Ločevati je potrebno še širše, preživetje posameznika, preživetje vrste in preživetje življenja na splošno.

Kako bo čez 5000 let, ne ve zagotovo nihče in tudi nima nobenega smisla tako daleč planirati, ker sicer se lahko zgodi, da spregledaš tudi tisto, kar imaš pred svojim nosom in kar je nenazadnje tudi najpomembneje.

Vsak mora najprej poskrbeti za svoje preživetje in za preživetje otrok.
(otroci tu niso več v funkciji lastnega preživetja, ampak preživetja vrste).

Nekako se mi zdi, da tisti, ki jih preveč "skrbi" za prihodnje generacije, s tem ne delajo koristi niti sebi, še manj pa tem tako pogosto omenjanim prihodnjim rodovom.

Če se boš na vsakem križišču preveč sekiral zaradi vseh semaforjev, ki te na cesti še čakajo, se prav lahko zgodi, ne boš prišel nikamor.

Polno se posveti tistemu križišču, v katerega si trenutnio zapeljal in to je to.
Tu ne gre za ozkoglednost, pač pa preprosto za učinkovit in dolgoročno gledano najperspektivnejši pristop.

Ganimed, se popolnoma strinjam, a tu pa tam ne skodi, ce se po vseh prevozenih kriziscih clovek za hip ustavi in pogleda kje je. Thats all:)

Ne me razumet, da sem proti tehnoloskemu razvoju...a vidim da je ta razvoj vcasih zaslepljujoc in sam sebi namen. Oziroma namenjen ogromno useless zadevam. In kaj od tega ostane? Vsaj kupi smeti, ki nikakor ne odtehtajo nekaj failanih poskusov zadovoljevanja.
Kot Bigwhale omenjas, je toliko razlogov, za omogocanje boljsega zivljenja, da je vsak strog zagovornik non-tehnologije ocitno zblojen, ce ne se kaj vec.

Aja, pa kljunas prow fajn izgleda, tak hibrid:)

Vrsta ni le nek pojem, skonstruiran zaradi "lažjega predalčkanja" rastlin in živali.
Pojem vrste ima tudi globji biološki pomen. Razmnoževanje je možno le med pripadniki iste vrste.


Razmnoževanje je pomembno le širše, za vrsto in še širše za življenje.
Za življenje posameznika pa razmnoževanje nima večjega pomena (razen skrbi ).
Ko je živo bitje enkrat tu, je tu in živi, dokler ne umre, pa če ima potomce ali ne.

Razmnoževanje je možno le med pripadniki iste vrste.

Ubistvu je definicija vrste, da ima par lahko plodne potomce. Mula ni plodna, zato sta osel in konj različni vrsti. Je pa kompletna taksonomija le plod človeškega predalčkanja. Dosti je tudi primerov, ko imajo okoli neke naravne ovire vse sosednje podvrste lahko plodne potomce, tisti dve na skrajnih koncih pa med sabo ne.

@BigWhale:
e) lahko bi ubistvu nehali uporabljat internet :)

@BW
f) nehali gledati TV
g) se nehali tuširati s toplo vodo oz. se sploh nehali tuširati, razen vsakoletnega kopanja v morju (če je oseba seveda do tja prišla peš)

Okapi, ti pa čist kontra kot so ns v šol učil. :)
gzibret; bosi!

Ob obalah arktičnega morja živijo galebi. Grenlandski se lahko parijo z norveškimi, norveški s sibirskimi, sibirski z aljaškimi, aljaški s kanadskimi in kanadski z grenlandskimi. Ne morejo se pa grenlandski s sibirskimi.

Kaj je zdaj "vrsta"? Broken pojem.

Plus, včasih imajo mule potomce, ki imajo spet potomce. "Vrste osel" ni, razen nekateri ljudje nedvomno spadajo med vosle. To pa ni dvoma.

Kot sem malo prej napisal - vrsta je umeten konstrukt, da ljudje lažje popredalčkamo živa bitja, ni pa to naravna tvorba.

Živa bitja se ne razmnožujejo zato, da bi ohranila svojo vrsto, ker vrste v naravi ni, ampak da bi ohranili svoje gene.

O.

Ohranjanje genov je iluzija, ker se stalno spreminjajo, spreminjajo se še hitreje kot vrste.
Če je pojem vrste bluz, je ravno tako bluz tudi pojem gena.

Kopirajo se zaporedja molekul, gen je le nek skonstruiran pojem, ki opisuje pojave oziroma vzorce in jih pospravi pod preprogo pojma s tem imenom.

Podobno kot pojem vrste (species) opisuje širšo skupino osebkov z dovolj podobno dnk strukturo, toliko podobno, da je med njimi še možno razmnoževanje.

Če naprimer omenjaš osla, s tem že natančno definiraš določeno vrsto, pa karkoli naj bi že natančnost v biologiji pomenila. V biologiji namreč niti dva osebka nimata enakih genomov, kaj šele genov. Še pri istem osebku se genski zapis na določenih mestih lahko poškoduje ali drugače spremeni in podivja.

O tem bi vedeli kaj več povedati biologi, sledeči citat pa nakazuje, da tudi pojem gena še ni dokončno definiran in se še vedno prilagaja spoznanjem.

"It was also previously believed that one gene makes one protein; this concept was overthrown by the discovery of alternative splicing and trans-splicing"

Tudi besedo "natančno kopiranje" je treba razumeti z nekaj rezerve. Na daljši rok to zagotovo ne drži, saj bi sicer še vedno obstajali le preprosti enocelični organizmi, ki bi se tako natančno kopirali in da ne bi nastalo nič novega (vedno iste in natančno kopirane DNK sekvence).

WarpedGone je 15. feb 2010 ob 20:13 izjavil:

Ljudje, ki se z električnimi zadevami vozijo vsak dan, običajno nočejo več nazaj na dinožupco.

Katere pa so te 'električne zadeve'? Če nisem česa spregledal, je večina današnjih 'električnih avtov' pravzaprav hibridov (ponavadi Toyota Prius ipd). In taki še vedno lepo naprej pijejo dinožupco...

Kolikšna je Chevronova letna proizvodnja NiMH akumulatorjev velikega formata? Nič cela nič kosov.
Chevron je lastnoročno poskrbel da električnih avtomobilov z napol spodobnimi baterijami ni bilo nikjer,

Taki akumlatorji bi bili zreli za zaresno uporabo le, če bi bili ekonomsko smiselni - le v slednjem primeru bi kdo to šel proizvajat velikoserijsko, da bi torej ljudje imeli kaj od tega.
Ampak očitno to še nima ekonomskega smisla, sicer bi ravno Chevron prvi začel to masovno proizvajat. Pa se mu ne splača, zaenkrat. In tudi nikomur drugemu se še ne splača s tem ukvarjat (razen v smislu tehnološkega prestiža, torej za PR potrebe svoje korporacija, ali pa kot za šanso izmolsti kake državne subvencije).

(edit: spodnji citati niso od Warped One ampak od drugih, samo v razjasnitev)

Mislim, da so mnoge civilizacije bolezni dosti bolje obvladovale, kot naša, zahodna. Ja, zahodna civilizacija pa je prinesla zasvojenost z alkoholom

Morda tako misliš (glede bolezni), a se krepko motiš.
Glede alkohola - civilizacija divjakom ni prinesla zasvojenosti in še manj njenih pravih vzrokov. Prinesla je le relativno zelo učinkovito in poceni tehnologijo produkcije etanolovih zvarkov. Pred tem so se divjaki vseeno zadevali, če so le mogli. Mogli se sicer niso pretirano, ampak le zato ker niso našli dovolj primernih substanc oziroma techa za njih produkcijo.

Morda bi se lahko od njih raje kaj koristnega naučili.

Saj smo se že, verjemi. Če je bilo kaj za naučiti se. Ampak je bilo bore malo.

zaradi principa kapitalizma, ki ima popolnoma napačno postavljena načela

Ta stavek takole zapisan ne pove čisto nič. Pojasniti moraš:
- katera so po tvojem ta konkretna načela kapitalizma
- za vsako od teh navedenih načel na kratko razložiti, zakaj so napačno postavljena.
Na kratko, brez mutenja. Bi šlo?

Ne provociram, ampak me resno zanima, atubbuta, zakaj ne greš živet v džunglo?