» »

The search for life: The Drake Equation

strani: 1 2 3 4 5 6 7

gulfstream ::

Nič ne dokazuje, samo v eni sliki pove kaj eni hočejo povedat;)

Thomas ::

Hočejo povedati kaj? Da analogija zadošča in je obvezna?

Vem da hočejo povedati to, vendar je narobe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Imperiji so bili kot po pravilu najmočnejši, dokler so osvajali. Ko so nehal z osvajanjem, ni bilo nobega "zdravega vzdrževanja" ampak stagnacija in propad.
Klasičen primer zamenjave vzroka in posledice. V resnici so imperiji osvajali, dokler so bili najmočnejši. Pri tem osvajanju so se izčrpali, tako ali drugače, postali šibki in zato propadli.

Velik imperij na kupu držati je drago in naporno. Tudi organizmi imajo recimo omejeno velikost, ne morejo kar neomejeno rasti. Kaj, če podobno velja tudi za vesoljske imperije, kljub najnaprednejši tehnologiji? Kaj, če je vesolje preredko, da bi se ga splačalo kar počez "osvajati" (=spreminjati v computronium)?

O.

Thomas ::

Kaj, če je vesolje preredko, da bi se ga splačalo kar počez "osvajati" (=spreminjati v computronium)?


Dinozavrom se ni splačalo in ga niso in so odšli s scene.

Nam se ga pa še zna splačat!. Vendar je vprašanje, zakaj ne vidimo alienov, ki bi to počeli. Najbrž je še prezgodaj, da bi jih bilo kaj veliko. 100 milijonov let nazaj Zemljani tega očitno nismo bili sposobni. Karkoli je na Proximi Alfa, je tudi nesposobno. Vprašanje, kdo je sposoben in če kdo, v našem vidnem okolju. Oziroma je bil, davno nazaj, da bi slika o tem že lahko prišla k nam.

Vse je vprašanje kompetence. Mi smo ji IMO dovolj blizu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Edino v kar smo lahko prepričani je, da v našem svetlobnem stožcu v merjenem in vidnem času zelo verjetno ni inteligenc podobni našem niti protokola, kot si ga lahko zamislimo.

Kar pa še vedno ne pove veliko o alien inteligencah v našem svetlobnem stožcu. Morda so radikalno drugačne, morda so že zdavnaj propadle, morda se šele obujajo,...

Res pa je, da glede na našo lokalno okolico ne morejo biti zelo pogoste in prepoznavne, to da.

Thomas ima tukaj prav: še bolje da jih ni v bližini (če že so nekje).
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Intelektualni ekvivalent padca Berlinskega zidu je bil. Ko smo videli, kako radikalno drugačna so druga osončja od našega, če ne že prej. Vendar se v glavah ni kaj dosti premaknilo. Nobene katarze, proč od ljubljenih Startreksov, ki so, resnici na ljubo, ponavljali politično korektni crap že najmanj od Gaussa sem, ki je hotel saditi repo in krompir na gigantskih poljih, v obliki Pitagorovega izreka, da bi Marsovci videli, kako smo tudi mi pametni.

Ni kakšna šala, tako je bilo.

Vendar očitno, mi se oklepamo precej specialnega kamna, da malo takih. Pa tudi ta ne bo ostal več dolgo tak, če se prepustimo toku.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Pa ne mislit, da zdej trobim v isti rog z Zelenimi, kako je treba "varovat Naravo", al kaj že imajo. Ne, "Narava" sama ogroža naš planet. Od Sonca se odmikamo vse hitreje (učinki Jupitra in ostalih plinskih velikanov so vedno večji in večji, Sonce se pa trenutno ne napihuje enako hitro. Zaostaja in bo še dolgo. Funkciji ki jima dolgujemo vse, se razhajata. Še 100 milijonov let, kaj takega, kar je pa malo v primeri s preteklimi časi.)

Seveda to mi lahko dokaj enostavno pozdravimo s tehnologijo, več zrcal v Vesolje, pa je, če nismo sposobni nič boljšega. Vendar brez tehnologije, smo na poti v zmrzovalnico.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zero0ne ::

Saladin je izjavil:

še bolje da jih ni v bližini (če že so nekje).


Zakaj? Kako lahko sklepaš, da nam koristi odsotnost nečesa, česar ne poznamo?

Vsakič, ko splavimo teleskope, sposobne iskanja manjših planetov okoli drugih zvezd, najdejo kopico planetov najmanjše velikosti, ki so jo sposobni najti. Vse kaže na to, da je že bližnja okolica polna planetov, po velikosti in sestavi podobnih zemlji, in tudi, če jih je zanemarljiv del primeren za življenje, smo obdani z njim.

Kontakt z ETI pred singularnostjo infa100%
uname -o

Thomas ::

Kje si od teh 500 novoodkritih planetov videl ENEGA, ki je Zemlji bolj podoben kot Mars? Ali Jupiter?

Nisi, niti enega.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zero0ne ::

Thomas je izjavil:

Kje si od teh 500 novoodkritih planetov videl ENEGA, ki je Zemlji bolj podoben kot Mars? Ali Jupiter?

Nisi, niti enega.


Zato, ker še nimamo primernih instrumentov, da bi jih zaznali. Ampak vedno, vsakič, ko dobimo boljše, zaznamo kopico točno takih planetov, kot je njihova najmanjša resolucija. Pred 50 leti je splošno veljala predpostavka, da so planetarni sistemi redki, da je naše osončje "unikatno" v tem, da ima planete. 20 let po tem pa, da je večina planetarnih sistemov sestavljena samo iz plinastih planetov, okoli desetkrat večjih od jupitra. In to samo zato, ker manjših nismo videli. Z gotovostjo sklepati v katerokoli smer seveda ne moremo, ampak vseeno je bolj smiselno, da so sistemi, ki so nastali po enakih fizikalnih principih kot naš (protoplanetarni disk), tudi dokaj podobni našemu osončju. Sicer pa ugibanja lahko počakajo, dokler nimamo primernih podatkov.
uname -o

Saladin ::

Zakaj? Kako lahko sklepaš, da nam koristi odsotnost nečesa, česar ne poznamo?

Če so tehnološko znatno naprednejši od nas je bolje da jih ni v bližini - egzistenicalni rizik je prevelik.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

ed 50 leti je splošno veljala predpostavka, da so planetarni sistemi redki, da je naše osončje "unikatno" v tem, da ima planete.


To ni res. Prepričani so bili, da imajo celo dvojne zvezde planete in da se to nekako handla. Želja po alienih je bila 50 let nazaj ravno tako močna.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Ko smo videli, kako radikalno drugačna so druga osončja od našega, če ne že prej.
Od kje ti zdaj to? Kdaj so videli, da so druga osončja radikalno drugačna od našega? AFAIK za zdaj čisto nič ne kaže na to, da bi bilo naše osončje, s planeti vred, kaj drugačno od povprečja za takšne zvezde, kot je Sonce.

O.

Thomas ::

To tebi ni jasno?

Bistveno drugačna so, to ve že vsak.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Bistveno drugačna so, to ve že vsak.
Kakšen link mogoče, na to očitno splošno znano dejstvo, ki je meni nekako ušlo, da je naše osončje nekaj zelo posebnega?

O.

Thomas ::

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Stara jajca.>:D
Kot je ZeroOne povedal, samo bolje moraš pogledati, in vidiš pravilnejšo sliko. Prejšnji mesec je v Science izšel članek, nastal na osnovi opazovanja 166 Soncu podobnih bližnjih zvezd, ki pravi, da
23% of stars harbor a close-in Earth-mass planet (ranging from 0.5 to 2.0 Earth masses).


Tule je poljudni povzetek.
http://www.futurity.org/science-technol...

O.

Thomas ::

Me ne zanima, kaj je poljudni članek. Tisto tam je povzetek iz članka za Science, če se že gremo take.

Seveda, zdej bi vsi SETI fani radi, da vročih jupitrov niti ni in da so eliptične orbite tistih planetov bolj okrogle in tko naprej ...

"Žal" mi je.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Pojdi v knjižnico pa so v Science 29. okt. 2010 (zv. 330, str. 653-655) preberi članek The Occurrence and Mass Distribution of Close-in Super-Earths, Neptunes, and Jupiters.

O.

Thomas ::

Vsak earth size planet je brezveze, če maš hot jupiter zraven ali pa močno ekscentrične orbite. Obešanje na to, da je velikost okoli Zemlje dovolj, je neumnost.

Ki se jo pa precej gredo, ja.

Samo je daleč premalo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Bistvo je, ali je naš sončni sistem kaj izjemno posebnega, ali ni. In ti najnovejši podatki kažejo na to, da niti ni kaj zelo posebnega.

O.

Thomas ::

Misliš ti. Vendar že eliptičnost orbite je smrt.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zero0ne ::

Thomas je izjavil:

Misliš ti. Vendar že eliptičnost orbite je smrt.


Vse orbite so eliptične. Pri večjih ekscentričnostih so samo bolj izraženi letni časi. Mars ima dokaj ekscentrično orbito, pa je imel pred nekaj 100 milijoni leti popolne pogoje za življenje.
uname -o

Thomas ::

Vse so eliptične, ja, vprašanje excentričnosti. To si poglej.

Mars ima dokaj ekscentrično orbito, pa je imel pred nekaj 100 milijoni leti popolne pogoje za življenje.


Zdaj jih nima. Takrat pa veliko vprašanje, kako je bilo. Ne morš tkole rabiti za dokaz neko domnevno stanje izpred X milijonletij, da bi dokazal nekaj, kar je danes evidentno drugače.

Čeprav še 100 let nazaj, so praktično vsi mislili, da je Mars poseljen. Zdej P O Č A S I ta vera usiha.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Samo da tvoja vera v singularnost ostaja neomajna, vse ostalo so nepomembne podrobnosti;)

O.

Zero0ne ::

Thomas je izjavil:

Ne morš tkole rabiti za dokaz neko domnevno stanje izpred X milijonletij, da bi dokazal nekaj, kar je danes evidentno drugače.


Mars je tektonsko mrtev, tako, da lahko z analizo površja (ki so nam ga kraterji prikladno naluknjali) z dokaj visoko gotovostjo sklepamo o njegovi zgodovini za daleč nazaj. Nam da geologija mnogo več odgovorov, kot npr. na zemlji, kjer je v igri več dejavnikov.
uname -o

Double_J ::

Samo da tvoja vera v singularnost ostaja neomajna, vse ostalo so nepomembne podrobnosti;)


On mora počakati do 2020, bo bolj nepristransko debatiral o gostoljubnosti osončij takrat.:)

Jaz še vedno menim, da ni najtežji pogoj, ta zmerna temperatura. Dosti prej prava atmosfera.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Thomas ::

Prave atmosfere brez prave temperature tudi ni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Ja to že... samo zgolj z pravo temperaturo še ni prave atmosfere.
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Double_J ::

Da nastane osnočje kot naše ni tako nemogoče... je precej logična posledica samega sonca oziroma njegovih lastnosti. Planeti so precej tam in precej takšni kot bi jih pričakoval.
Dve šivanki...

Thomas ::

samo zgolj z pravo temperaturo še ni prave atmosfere.


Tudi to je res. Prava temperatura je samo potreben, ni pa zadosten pogoj.

Da nastane osnočje kot naše ni tako nemogoče.


A se ti mogoče kaj sanja, koliko takih zvezd kot naše Sonce poznamo? +-1% mase? +-20% metaličnosti?

A se ti kej svita, koliko bi to lahko bilo?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

guest #44 ::

Thomas je izjavil:



A se ti mogoče kaj sanja, koliko takih zvezd kot naše Sonce poznamo? +-1% mase? +-20% metaličnosti?

A se ti kej svita, koliko bi to lahko bilo?


Irrelevanten pogoj. Ne iščemo popolnoma identičnega, iščemo planet z pogoji podobnimi našemu z stabilnostjo vsaj 2 miljardi let. Polovična življenska doba pa je kar precej lufta.

Thomas ::

To boš našel lažje, vendar ne veš, če je dovolj. Lahko je skoraj dovolj, ampak ni pa zares dovolj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

s51as ::

Sej to je tisto, ko se pogovarjamo samo o tistem kar vemo. Kar mi vemo, rabimo nekaj kar je zelo podobno temu kar imamo mi, da živimo. Če bi vzeli zraven še, da lahko oblika življenja nastane v pogojih, ki so za našo obliko življenja povsem nesprejemljivi (tako v temperaturi, atmosferi, gravitaciji in obliki energije (hrani)), pa vseeno, tako kot za nas, nujnih za to obliko življenja, potem je teh možnosti še veliko več.
Bi pa taka oblika življenja verjetno potem tudi drugače zaznavala in izvajala komunikacijo, verjetno, mogoče...
It's just me myself and I

WarpedOne ::

Boš razložu zakaj takšne oblike življenja ni na Zemlji v kakšnih divjih pogojih?
Še tiste res ultra drugačne bakterije laufajo na natanko enak princip DNK, vse kar je drugač, so detajli.

Ti povem zakaj? Ker izgubijo tekmo za resource z "našo" obliko življenja. Mi smo zmagovalci evolucije.

>> Bi pa taka oblika življenja verjetno potem tudi drugače zaznavala in izvajala komunikacijo, verjetno, mogoče...
Pa ja de.
Bojo kr ignoriral obstoj EM valovanja, čeprav ga je precejšen deleč celotne energije vesolja in nastaja pri čisto vsaki interakciji materije z materijo?
Bojo zaradi drugačne kemije laufali na drugačni logiki? Za njih 1+1 ne bo dva? Zanikan Ne ne bo Da? Ne Ali Da ne bo Da?

Ne ločiš bazične nujnosti od možnosti.
What do you Think to Know?
Why do you Think you Know it?

BigWhale ::

WarpedOne je izjavil:

Ti povem zakaj? Ker izgubijo tekmo za resource z "našo" obliko življenja. Mi smo zmagovalci evolucije.


No, tega se ne vemo. :>

s51as ::

Boš razložu zakaj takšne oblike življenja ni na Zemlji v kakšnih divjih pogojih?
Še tiste res ultra drugačne bakterije laufajo na natanko enak princip DNK, vse kar je drugač, so detajli.

Ti povem zakaj? Ker izgubijo tekmo za resource z "našo" obliko življenja. Mi smo zmagovalci evolucije.



No na zgornje si kar sam odgovoril. Take oblike življenja na zemlji ni, ker je za pogoje, ki so na zemlji, naša oblika najboljša, tako da smo tu zmagovalci. Če spremeiš pogoje, je verjetno muzika čisto drugačna.


>> Bi pa taka oblika življenja verjetno potem tudi drugače zaznavala in izvajala komunikacijo, verjetno, mogoče...
Pa ja de.
Bojo kr ignoriral obstoj EM valovanja, čeprav ga je precejšen deleč celotne energije vesolja in nastaja pri čisto vsaki interakciji materije z materijo?
Bojo zaradi drugačne kemije laufali na drugačni logiki? Za njih 1+1 ne bo dva? Zanikan Ne ne bo Da? Ne Ali Da ne bo Da?

Ne ločiš bazične nujnosti od možnosti.


Ja... maš prav... nekatere stvari se ne spremenijo... Ampak bolj sem mislil na kaj takega, recimo da njihovega zapisa komnunikacije mi ne znamo prebrat. Kot recimo, če bi ti nekdo dal CD plošček, ne pa predvajalnika...
Mogoče so povsod okoli nas neki mediji na katerih so zapisane raznorazne informacije, ki jih pač ne znamo prebrat in jih niti ne razumemo kot nosilce informacij. Enako so lahko informacije zapisane v delu EM spektra, v katerem jih ne iščemo.
Lahko ena zvezda sveti te informacije k nam, pa lahko jih gledamo že 100 let, pa če ne znamo vsega skupi postavit v zvok, sliko, neko zaporedje ali karkoli za nas uporabnega, bomo gledali to zvezdo pa videli nič.
It's just me myself and I

Thomas ::

recimo da njihovega zapisa komnunikacije mi ne znamo prebrat.


Tole je eno tako naivno razmišljanje. Seveda, da ga ne bi znali prebrati, če bi bila zadeva namerno zaskremblana. Če bi se oni skrivali, ker se zavedajo, česar se recimo zavedamo tudi nekateri tukaj na Zemlji. Vendar oni ne bi samo skremblali, ampak bi nam že nekoč v preteklosti pomašinali Galaksijo.

Stik bo najverjetneje zelo konflikten, razen če ne bo vsaj ena stran ZELO močna. Če smo pametni, nekateri smo že, bomo postali močni kakor se le da, kakor fizika dopušča.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

WarpedOne ::

>> Če spremeiš pogoje, je verjetno muzika čisto drugačna.
Sm ti napisal v "divjih pogojih". Tut tle na zemlji imaš vrelce vrele vode in not bakterije - na standardni DNA. Tut tle na zemlji imaš anaerobne pogoje in not bakterije - na standardni DNA in dušikovi kemiji. Visoko v atmosferi je pritisk zelo nizek, temperature tudi, ampak mikrobi niso nič kej drugačni kot drugje. Zemlja ni enoten prostor ampak tu pri nas najdeš praktično čisto vse - pa je ali mrtvo al pa nič zares druačnega.
Zemlja v sami osnovi ni nič posebnega, enaki materiali kot tukaj, so povsod drugje po vesolju - in obratno, vse kar je tam zunaj, je tudi tukaj. Zemlja je posebna le v finetuningu razmerij, ki omogočajo nekatere "čist navadne" procese da laufajo že dovolj časa, da se je en izmed teh procesov začel spraševat zakaj tako.

>> Ampak bolj sem mislil na kaj takega, recimo da njihovega zapisa komnunikacije mi ne znamo prebrat.
Tole je bol utemeljen problem in zahteva poglobljeno analizo informatike.
Ampak tudi tu je nekaj univerzalnih mehanizmov, ki veljajo za čisto vsako sporočanje npr. razmerje signal/šum. Kakršen koli prenos informacije se mora statistično razlikovat od šuma, sicer prenosa ni. Pa sploh ni važno, kako je tista informacija zakodirana in ali ti to znaš prebrat al ne.
Edini dejanski problem tu je že zgoraj omenil gzibert - dolgotrajnost signala. Statistika spregleda "kratek izbruh pravilnosti". Ampak če bi civilizacije out there bile, ne vidim razloga da bi bile konstantno tiho. Drug problem je občutljivost naših anten...
What do you Think to Know?
Why do you Think you Know it?

Okapi ::

Ti povem zakaj? Ker izgubijo tekmo za resource z "našo" obliko življenja. Mi smo zmagovalci evolucije.
Tule si pa v temo brcnil. Jasno, da smo pri nas, v naših pogojih, mi zmagovalci evolucije. V kakšnih drugačnih pogojih bi bil pa nekdo drug, kot je že s51as pogruntal.

Poleg tega je še en dejavnik, ki vpliva na to, kdo bo zmagovalec - namreč, kdor prej pride, prej melje. Prvo življenje, ki se je pojavilo na planetu, je praktično onemogočilo razvoj kakšnega drugačnega, ker je vase skoncentriralo večino prej nežive organske snovi.

Ona hipotetična prajuha je bila prej polna različnih uporabnih molekul, iz katerih bi se morda lahko razvila tudi še kakšna druga oblika življenja. Ampak ko so se pojavili prvi replikatorji, so vse to hitro pojedli in uporabili zase, zato je zmanjkalo snovi, iz katere bi lahko narava naredila še kaj drugačnega (morda celo boljšega).

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

T-h-o-r ::

če morajo biti pogoji za življenje zelo podobni, kot so na zemlji, se bo tudi evolucijo zelo podobno izšla imo.
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

gzibret ::

Thor - niti pod razno ni to nujno. Toliko faktorjev je v enačbi, da se nam še sanja ne. En kozmični žarek pride pod drugačnim kotom enkrat v paleocenu, ko sta se parili dve miši in je zadel DNK malo drugače, kot sicer in morda pol človeka sploh ne bi bilo....
Vse je za neki dobr!

Valentin ::

T-h-o-r je izjavil:

če morajo biti pogoji za življenje zelo podobni, kot so na zemlji, se bo tudi evolucijo zelo podobno izšla imo.


Če ne bi bilo asteroida, bi na zemlji verjetno še vedno kraljevali dinozavri.

Hočem reči, da je tudi že potem, ko se življenje začne razvijati v mnogotere oblike, potrebno še veliko sreče in ne vem še česa vsega, za nastanek inteligentnih bitij...

s51as ::

Če gledamo tako, kaj je blo treba, da smo danes kjer smo, potem je seveda tuki OGROMNO parametrov, ki verjetno nikoli drugje ne bodo izpolnjeni.

Ampak tega ne iščemo. Iščemo samo drugo inteligentno civilizacijo, ki niti ne rabi bit podobna nam.
It's just me myself and I

AtaStrudl ::

Če ne bi bilo asteroida, bi na zemlji verjetno še vedno kraljevali dinozavri.


in bi cisto lahko razvili tudi inteligenco, lahko se prej kot so jo sicer sesalci, in bi ze zdavnaj vladala dino-singularnost...

Valentin ::

AtaStrudl je izjavil:

Če ne bi bilo asteroida, bi na zemlji verjetno še vedno kraljevali dinozavri.


in bi cisto lahko razvili tudi inteligenco, lahko se prej kot so jo sicer sesalci, in bi ze zdavnaj vladala dino-singularnost...


Saj so imeli dinozavri do izumrtja dovolj časa, pa jo niso. Pa jim jo tudi ni bilo potrebno, imeli so hrane v izobilju, tako rastlinojedci kot plenilci, tudi podnebje jim je bilo naklonjeno.
Konec koncev na zemlji živijo vrste, ki so precej starejše od človeka, pa so še vedno take ko so bile. Očitno samo "imeti dovolj časa" še ni garancija za razvoj inteligence.

gzibret ::

> Saj so imeli dinozavri do izumrtja dovolj časa, pa jo niso. Pa jim jo tudi ni bilo potrebno, imeli so hrane v izobilju, tako rastlinojedci kot plenilci, tudi podnebje jim je bilo naklonjeno.

Ja, sej glih ugodno podnjebje ni ravno prijazno napredku. Gene čisto poleni, nobene prave evolucije, če pa že gre evolucija, pa gre v smeri velikih specializacij, ki se ob najmanjši spremembi okolja pokaže kot prilično katastrofalna strategija preživetja.
Vse je za neki dobr!

AtaStrudl ::

Hrane ni nikoli v izobilju - ce jo zacasno je, se zalega zelo hitro namnozi do meje stradaja.
Zivljenje je vedno boj za obstanek/razmnozevanje. Predvsem s "svojimi".

Tako da to, da dinoti v tistih 200M letih niso postali pametni ne pomeni, da v naslednjih 10M ne bi, ce bi v neki nisi obstajal evolucijski pritisk proti vecjim mozganom. To se je pac zgodilo v afriski savani pred par milijoni let (ko so bile posledice tistega asteroida ze davno zaceljene), lahko pa bi se tudi kje drugje.

Proglasiti tisti asteroid za nujni pogoj za razvoj inteligence je cisto mimo.

Valentin ::

AtaStrudl je izjavil:


Proglasiti tisti asteroid za nujni pogoj za razvoj inteligence je cisto mimo.


Dejstvo je, da nas brez njega verjetno ne bi bilo.
Ali bi nasprotnem primeru kakšna druga vrsta prevzela naše mesto, pa ne bomo nažalost nikoli izvedeli. ;)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Valentin ()

Thomas ::

Tudi jaz sem mnenja, da nikoli nobeni vrsti ne gre dobro. Če ji gre, se pač namnoži do lakote in ji ni več dobro. To v naravi preprosto ne obstaja, da bi neka vrsta živela lagodno in bi ji dobro šlo.

Koliko časa bi morali dinozavri še biti v apexu, da bi razvili inteligenco, je težko reči. Dopuščam 10 milijonov let, dopuščam pa tudi 1000 milijonov in več, in vse kar je vmes.

Arms race z inteligenco se začne pravzaprav že kmalu. Ko neketeri preprosti organizmi razvijejo preprosta čutila. Handlanje teh vtisov je inteligenca, ki se razvija v cikcak navzgor obrnjeni krivulji že vsaj 600 milijonov let. Zdaj smo tukaj. Komot bi bli precej bolj nazaj, najbrž tudi precej bolj naprej, če bi bile razmere primerne.

Primerne, so pa IMHO ... bolj poredko. Preveč predpogojev je, da bi igra ne bi bila trivialna, kakor je med kamni na Luni ali Marsu.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
strani: 1 2 3 4 5 6 7


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Aliens & UFOs (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Loža
25311508 (5257) Ziga Dolhar

Nezemljani in življenje na drugih planetih (strani: 1 2 3 47 8 9 10 )

Oddelek: Loža
46420527 (14280) Stepni Volk
»

Takojsen prenos informacije (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
673198 (1964) OwcA
»

Mrtev Mars ... (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
35114740 (7325) drejc
»

Izvenzemeljsko življenje in inteligenca - Da ali Ne ? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1085577 (3765) BigWhale

Več podobnih tem