Davčna merca

Mah, mene progresivno obdavčevanje moti in mi ni všeč. Enotna davčna stopnja se mi zdi povsem primerna in tudi razumljiva za vse državljane.

Žal se večina tistih, s katerimi se o teh stvareh pogovarjam, ne strinja, saj trdijo, da tisti, ki ima več, naj tudi prispeva več. Vendar je dejstvo, da če imamo flat tax rate, bodo še vedno tisti, ki imajo več, plačevali več, saj je davek izražen v procentih. Marsikdo naredi sledeči (napačen) sklep : če bo enotna stopnja za vse državljane, bomo vsi plačevali enake davke. Kar seveda ni res, saj je npr. 8% od petsto tisoč več, kot je 8% od sto tisoč.

To je sicer res. Ampak preden bomo dokazali upravičenost take reforme vsem, bomo lahko že precej zaostali.

Če je Janša kaj vizionarja, jih bo poslušal, pa če se bo moral skregat s polovico svoje stranke, da o drugih ne govorimo. Če imajo tipčki za povrh še prav, se nam dobro piše.

Else ... povprečna sivina.

The Economist (14. april) piše precej pozitivno o enotni davčni stopnji.

The Flat Tax Revolution (Leaders) pdf
Simplifying Tax Systems (Special report) pdf

Naj poberejo dobre stvari iz tam, da bo vse šlo hitrejše. Vsega pa ne. Tako slabo nam pa spet ne gre, da bi rabli takšno revolucijo.

Dobra stvar je enotna (nizka) davčna stopnja. Sej ni kej drugega pobirat.

kopernik, "neenakost" se kaže v tem, da enak procent obdavčitve bistveno bolj prizadane trošenje tistih z nižjimi prihodki (-> večji MPC - mejna nagnjenost k trošenju) in manj one z večjimi (-> večji MPS - mejna nagnjenost k hranjenju [prihodka! :P]).

Procentualna "enakost" zdrži le v nominalnem izrazu.



(Disclaimer: nisem kakšen pro- katerekoli verzije obdavčitve.)

Eden izmed največjih problemov pri enotni davčni stopnji je najti točko (znesek), od katerega dalje se obdavčuje dohodek fizičnih oseb (dohodnina).

Kolikor nam je na predavanjih razlagala oseba, ki tudi sodeluje v vladnem strateškem svetu, dohodnina ne bo zajela vseh fizičnih oseb. Osebe z dohodki pod določeno točko ne bi plačevale dohodnine.

Npr. osebe z dohodkom do 100.000 sit ne plačujejo dohodnine. Šele osebe z dohodkom 100.001 sit in več plačujejo dohodnino po enotni davčni stopnji.


Grafično ponazorjeno nekako izgleda takole:

(T)
|
|
|.............../
|............./
|_ _ _ _ _ /_ _ _ _ _ _ _
........100.000..........(Y)

(pikice "..." na sliki ignorirajte. Tam so le zato, ker sicer nekatere črtice niso na želenem mestu)

Kot že rečeno, pa naj bi bila določitev točke (dohodka) od katerega dalje se plačuje dohodnina, precej zapletena.

> Uvedba enotne stopnje bi najbrž pomenila to, da bi se nižji dohodki bolj, višji pa manj obdavčili kot so trenutno. Kar je nesprejemljivo za ljudske množice. Kako rešiti ta problem ?

Kopernik: priporočam ti, da si prebereš tista dva članka, ki sem ju zgoraj prilimal (zelo poljudno napisano, res) -- zelo lepo pojasnita vse caveate in vprašanja glede obdavčitve.

Skratka, tvoja teza je načeloma pravilna. Imaš pa dva instrumenta reguliranja obdavčitve, s katerim rešuješ tvoj problem: [kot je zgoraj posredno že povedal aljazh]

a) stopnja obdavčitve,
b) prag obdavčitve [dohodki pod pragom so neobdavčeni].

Daedalus vsem je jasno da brez obširne raziskave kako bi uvedba flat tax vlivala na proračun njena uvedba ni možna. Mislim da strateški svet lvlade že dela neki na tem. Kolikor poznam njihove metode so zelo transparente, tako da kakšnih neumnih argumentov (ala Mencinger) ni pričakovat.

Tako ali tako pa bi bila njena uvedba možna šele po prevzemu evra.

V čem pa je recimo progresivna davčna stopnja ( 0,15,20,25,30,..45 %) odvisna od dohodka, bolj komplicirana od 20 % za vse.
Če ukineš vse izjeme v progresivni davčni stopnji, me boste težko prepričali (...pa prav vi iz IT ˝sveta˝ ...), da je kaj bolj zapletena od flat rate tax-a.
Ali da prinaša kake omembe vredne finančne prihranke.

Potem ostane vprašanje:

Ali je prerazporeditev denarja v korist bogatejših (kar je očitno flat-tax..) res tako vzpodbudna za ekonomsko uspešnost družbe ?
Če upoštevamo, da pravzaprav ekonomsko najuspešnejše družbe, ki ˝vodijo˝ v svetu, imajo progresivni davčni sistem ?
In ali je Slovaška ( po stanju ekonomije in kazalcih ) res nek primer, po katerem bi se morali zgledovati ?
Ali bomo tvegali experiment, ki ga bo vodil teoretik,- docent na kranjski Organizaciji: Mičo Mrkaič??, .. mastno plačali pa ga bomo mi vsi skupaj. Še s kakšno revolucijo čez čas ?

Ne podpore nekomu samo zato, ker bi cesarja oblekel v ˝nova ˝oblačila, prosim.

LP.IgorGrozni

Jaz verjamem, da je flat-tax revolucija naredila pozitivno razliko v državah, kjer so prej imeli kaos na tem področju - tisoč in en način, kako se izognit davku. Ne verjamem pa, da bi bilo za nas toliko bolje - zaenkrat nam gre kar vredu in naj oni ekonomisti raje razmišljajo, kako bi trenuten sistem poenostavili, ne pa, da hočejo na vsak način revolucijo, ki bo korist prinesla le najbogatejšim. Ker neto plače povprečnega slovenca naj bi po uvedbi takega davka ostale iste. Komu pa ostane razlika, pa sami uganite...

Tisti finančni svetovalci naj si kr poiščejo novo službo. Sej ma vsaka reforma določene negativne posledice - najbolj važno je to, da je pozitivna za kar največji možni krog ljudi. Nekdo pa vedno naj*be - sej veš stare modrosti - ni vse za vse enako dobro.

Meni bi bla enotna davcna stopnja kr fajn, glede na to da sem bil do zdaj (z normalno placo za IT) na lestvici kr precej v p.m.

Ampak tiste drzave, ki so meni vsec, imajo tudi progresivno lestvico, samo da jo s spreminjanjem standarda popravljajo, pa minimumi so postavljeni tako, da revezem ne trgajo kruha od ust.

Vsekakor bi drzava bistveno vec profitirala, ce bi denar zapravljala bolj smotrno in kak tolar vec namenila infrastrukturi, ki bi pospesevala gospodarstvo in regionalni razvoj, namesto da ga porabi npr. za kompliciranje administrativnih postopkov, ki zahtevajo dodatno zaposlovanje v upravi, ker to zmanjsuje brezposelnost "strokovno usposobljenega" kadra.

Pri infrastrukturi seveda mislim predvsem na fiber v vsako slovensko vas, pa malo resnejsi sistem izobrazevanja, ki malo bolje spodbuja mlade potenciale, ne pa da jih zatira se bolj, kot jih je v povprecju sistem prejsnjega tisocletja.

> Vsekakor bi drzava bistveno vec profitirala, ce bi denar zapravljala bolj smotrno

Premisa je, da bodo bolje, bolj smotrno zapravljali denar državljani, kot država.

Zakaj ta premisa ni brez veze?

Če država oprosti recimo 100 milijard davkov, bo milijon glav premišljevalo, kam ta denar vtaknt.

Če ne oprosti, bo o optimalnem trošenju istega denarja razmišljalo tisočkrat manj glav.

"Skratka, narod je pretezno nesposoben, zato mu noben davcni sistem ne more kaj prida pomagat."

Torej se potrudimo stvari obrnit na bolje, ane?
Recimo enotna davčna stopnja je že ena taka stvar.
Saj je poleg par procentov večje učinkovitosti, tudi znak pripravljenosti države, da gospodarsko rast obrne še bolj navzgor.
Znak pripravljenosti sebi, pa tudi tujim vlagateljem.
Se jih bojimo?

leta 2009 pa itak razni estonci in slovaki nas bodo že nascali

Mene tudi to muči. Mi se gremo tle neko socialno državo po Skandinavskem modelu, Slovaška in podobne države nas pa prehitevajo. Heh Janez pohiti malo s reformo .
LP

Jest sem bil za flat taxes že takrat, ko je kandidat za predsedniškega kandidata Forbes, okoli razlagal, da on bo uvedel flat taxes 17,5% v Ameriki.

1996.

Moji razlogi so jasni. Sem jih že povedal, ampak rad jih bom še enkrat.

1000 državnih birokratov manj pametno naloži denar milijona davkoplačevalcev, kot milijon ljudi, ki jim ta denar ostane v žepu.

Iz treh razlogov. Ker imajo 1000 krat več mžganske mase, ker vsak dela z manjšim koščkom denarja in ker se jim bolj smili tisti denar, ki je njihov.

Če imamo ploščate davke, se pač več denarja bolj pametno porabi.

Če ga (hipotetično) večina znosi v gostilno, ga potem gostilničarji pametno porabijo. Ali obrtniki, ki jim zidajo vikende. Že nekdo v tej verigi.

Država po drugi strani, ga tudi ne more porabiti povsem neumno. Ampak neumnejše pa že. Vsaj dlje traja, da do česa pametnega pride. USA država je ogromno nekega denarja zmetala v NASO, kar ni imelo neposrednih realnih učinkov. Šele sekundarne spin offe čez dolgo časa.

Sami davkoplačevalci, (flat) oproščeni teh dajatev, bi naredili kaj pametnega že prej. IMO.

To je sicer res. Ampak preden bomo dokazali upravičenost take reforme vsem, bomo lahko že precej zaostali.
Torej dajmo naredit eksperiment, ki se lahko tudi drastično ponesreči, samo da ne bomo preveč zaostali? Kaj pa če bo eksperiment skrano neuspešen???

Sicer pa dvomim, da bo Slovaški model supešen. Nedeljski dnevnik je zadnjič objavil članek, kjer je slovaški model in Mrkaića totalno spljuval. Mislim, da se bo v javnosti ustvaril močan odpro proti temu.
Da ne bo kdo narobe razumel: govorim o tem, da se v javnosti ustvarja odpor proti temu. Ljudi se je začelo "pumpati". Sam sicer ne zagovarjam slovaškega modela, mi pa pumpanje vseeno ni všeč.

thomas, tvoj argument NI argument za flat-rate! to je argument za nižje davke.

če bi rad mrkaić povedal, da bi samo rad pobral manj davkov, naj pač tako pove. bom vpil "mićo za precedn'ka!". skupaj z 2 mio slovencev. resno! ampak, ker si ni izbral lahkega in popularnega načina kako uvest spremembo, bomo pač (upravičeno) sklepali, da ideja za flat-rate ni pobrat manj davkov, ane?

@olajuwon: če je to res kar si prebral v mag-u si še preber moj prejšnji post v tej temi. jesus, zdej pa že govorim kot deb*** v mag-u. jejejej...

Ko je v ZDA en predsednik znižal davčno stopnjo so ugotovili, da so pobrali še več davkov kot prej ko je bila davčna stopnja višja. Enako velja pri enotni davčni stopnji. Ljudjem enostavno ostane več denarja in ga več tudi potrošijo (ziggga al nevem kdo je že pisal o mejni nagnjenosti k trošenju).
To reformo vsekakor ne bodo delali pred letom 2007, ker do takrat se moramo držati kriterijev za uvedbo evra. In inflacija, ki je že tako relativno visoka, se z uvedbo enotne davčne stopnje zna še povišat.
Kot je hermes povedal je ena glavnih prednosti flat taxa poenostavitev. Dan danes za izpolnit dohodninsko napoved moraš bit strokovnjak, da veš točno kam kaj vpisat. S tem se celo tudi pri LDSu strinjajo, da so stvar močno zakomplicirali (Lahovnik je to govoru).
En minus flat taxa je tudi da je hrana potem obdavčena po 17% pa knjige in vse to kar je pri nas zdaj nižje. Na Slovaškem so se tudi kao bali, da bi potem postala hrana dražja pa temu ni bilo tako, ker je vstopla tuja konkurenca in so cene ostale približno enake. Ta miselni prestop je treba odpravit, vsega se ne da v vsaki državi proizvajat (thomas je že v eni drugi temi to napisal pa je bil kažin..).
Thomas je tudi nekaj pametnega povedal kar se porabe denarja tiče ... problem države je v tem da je manj učinkovita, zato so se tudi skozi zgodovino začela pojavljati podjetja, ker so enostavno bolj učinkovita, ekonomična ... Kolko denarja smo že porabli za neumne razpise in kupli nevem policijski čoln ki je večino časa na kopnem ker mu ne dela motor? Enostavno, potrošnik maksimizira svoje želje glede na razpoložljiva sredstva in to enostano počne bolje kot država, ki je "prevelika".

Kar se te krivulje tiče je žal ne poznam. Če država pobere enako davkov kot sedaj je torej G1=G2 (1 in 2 sta dve različni časovni obdobji, torej pred flat tax in po tem) in je torej T=G ob predpostavki da je državna bilanca uravnotežena (pa čeprav je večinoma G>T) ... Mal mi razloži zakaj je problem pri tem, na podlagi kakšne predpostavke bi država potemtakem potrebovala več?

Policijski čoln je bil primer neučinkovitosti države. Imamo milijon takih primerov, tko da se vsega tega kr dost nabere. Že prikrita brezposelnost (v javni upravi) je taka da boli glava...

Sem z veseljem prebral debato. Kar nekaj ljudi je izpostavilo, da naj bi z flat davkom manj davka placevali bogati.In kako to ni fer, ker oni ze imajo dovolj. Dejstvo je, da je davcni sistem skupaj s sistemom transferjev v Sloveniji prevec progresiven in ljudi odvraca od dela.
Zadeva je taksna: Recimo, da imas dva otroka, ki hodita v vrtec. V primeru, da zasluzis 1.000.000 SIT bruto ti drzava (in visja cena vrtca) pobere toliko, da ti ostane samo 60.000 tolarjev vec, kot ce bi imel bruto placo 250.000 SIT. Se pravi, da za 750.000 tolarjev visji dohodek placas 690.000 SIT vec davkov, prispevkov in vrtca. Dejte mi povedat ali je to za vas normalno. Kdo bi zelel 4krat vec delati zato, da mu drzava pobere prek 90 procentov dohodka od tega dodatnega dela.
Zaradi tega ljudje manj delajo, ker nimajo nic od tega. Osebno sem skeptik glede flat tax rate, vsekakor pa mora davek postati manj progresiven. Fino bi bilo tudi, ce bi bil kaj bolj enostaven. In vsi ti razdrobljeni socialni transferji se morajo cimbolj zdruzit in potrebno je naredit eno skupno evidenco vseh transferjev.

TESKAn: da je flat-rate primeren le za "sesuta" gospodarstva, je rahlo za lase privlečeno. Če si pogledaš tista članka, boš videl, da je v ospredju ravno vprašanje, če taka obdavčitev ustreza tudi "razvitim" gospodarstvom (konkretno ZDA, i tudi Nemčija ipd.).

_MiKeNi:

> Ko je v ZDA en predsednik znižal davčno stopnjo so ugotovili, da so pobrali še več davkov kot prej ko je bila davčna stopnja višja. Enako velja pri enotni davčni stopnji. Ljudjem enostavno ostane več denarja in ga več tudi potrošijo (ziggga al nevem kdo je že pisal o mejni nagnjenosti k trošenju).

Ne, nisem govoril o tem, si pa vseeno izpostavil eno zanimivost. Ta se sicer ne nanaša neposredno na mejno nagnjenost k trošenju (MPC), ampak na multiplikatorski efekt (gledano znotraj istega - tekočega obdobja); seveda je nujno povezan z MPC, vendar so razlike med različno premožnimi tu nepomembne (je pa zopet res, da so posledice pri denarno šibkejših opaznejše). Namreč, znižanje davčne stopnje za nek določen odstotek ne zmanjša zneska davka strogo proporcionalno, ampak [redno] v manjši meri, saj se tudi dodani razpoložljivi dohodek naprej obrača (kot del MPC) in ob vsaki dodatni transakciji znova obdavči. Nasprotno neko povečanje davčne stopnje ne poveča izkupička davščin proporcionalno ampak manj, saj moraš tudi tu upoštevat potencialno multipliciranje dela razpoložljivega dohodka, ki ga je tu država odgriznila že na začetku.

Sicer pa bi znal o tem več&natančnje verjetno povedat borchi (si ekonomist, ne?). Jaz sem se tega loteval s knjigo Dornbusch-Fischer-Startza.