Reforme na mizi

izračun dohodnine

-> Razlika v akontaciji dohodnine znaša pri povprečni plači, kot rečeno tri tisočake. Se pravi _marko, tudi tale tvoja ideja, da bi EDS od hudiča vplival vsaj na nova podjetja, ki pridejo na trg, ne drži.

NI res! ne podtikaj mi!
Vedno ponavljam, da ne bi vplival na vsa podjetja. Sam to veš.
Če pa izračunaš za delava z 500k na mesec pa že opaziš razliko, ane!


p.s.: Ta del imaš prav, priznam napako.
Prepisal sem si samo bruto plačo, ter vse delal po njej brez razmišljanja.

ne spada ravno v ta sklop reform, reforma je pa vseeno.
včeraj je bil sprejet zakon o nedeljskem delovanju trgovin - izigral je referendumsko voljo ljudstva, najverjetneje bo pa še res padel na ustavnem sodišču, kot nelojalna konkurenca - da ne govorim o tem, da je zakon butast in da na butast način govori o pomembnih rečeh - poleg tega je bil tudi referendum dokaj butasto zastavljen.
kar se mene tiče, bi bila zadostna omejitev odpiranja trgovin ob nedeljah dodatna trošarnina - za blago, prodano ob nedeljah, bi moral trgovec plačati 20% trošarnine - če bi ceno zaračunal kupcu, je to njegova stvar - po mojem bi bila to veliko bolj elegantna rešitev, poleg tega bi v proračun kapnilo še nekaj denarja

Zakoj je debilen ker je že sam referendum bil debilen. Edina upravičljiva pot je da si trgovci ob nedeljah izborijo bolje plačane ure. Konec, nobenga intervencionizma s strani države.

kar se mene tiče, bi bila zadostna omejitev odpiranja trgovin ob nedeljah dodatna trošarnina - za blago, prodano ob nedeljah, bi moral trgovec plačati 20% trošarnine - če bi ceno zaračunal kupcu, je to njegova stvar - po mojem bi bila to veliko bolj elegantna rešitev, poleg tega bi v proračun kapnilo še nekaj denarja

Naj trg pokaže, kolko pa kdaj naj bojo trgovine odprte. Tu pa res ne rabimo državnih predpisov, hvala. Razni Drobniči pa naj nehajo jamrat o bogih trgovkah, pa naj rajši poskrbijo, da bojo učinkovite inšpekcijske službe odkrivale in kaznovale nategovanja zaposlenih ter skrbele za dosledno izvajanje zakonov glede dela in tako napravile red na tem področju. Samo - če bi ta problem predali ustreznim službam, bi se kmal pokazalo, kako neučinkovite so. Tega pa nihče noče, kajne?

p.s. - kak je lepo videt, ko nekoga čisti populizem vseka nazaj po gobcu

Celotno dogajanje, ki danes spominja pravzaprav že na komedijo, saj glavni protagonisti očitno ne vedo, ali pravzaprav so zaprtje ali ne, je moč razložiti relativno preprosto; gre za delovno intenzivno gospodarsko panogo, z zaposlenim dovolj velikim številom delavk in delavcev, ki pa niso najbolje plačani (javne baze podatkov npr. pravijo, da je znašala povprečna bruto plača v panogi G. 52.1 (trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah) za velika podjetja v letu 2004 dobrih 195 tisočakov. Povprečje za celotno slovensko okolje je precej višje – povprečna bruto plača je v letu 2004 dosegla dobrih 267 tisočakov….

Razlogov za navdušenje nad svojim delom večina prodajalk in prodajalcev s stališča denarnega nadomestila torej nima, kar so sindikati spretno izkoristili za povzročanje hrupa – ukinitev oz. omejitev dela ob nedeljah. Ob tem so jih javno podprle tudi nekatere politične stranke. Nekoliko nerodno je spet to, da so se nekaterim izmed strank, ki so trgovinski referendum podprle in se javno zavzemale za zaprtje trgovin ob nedeljah, saj naj bi s tem pozitivno delovale na družinske vrednote, medtem 'zgodile' volitve in so predstavniki te stranke sedaj v vladi. V vladi, ki skuša (vsaj navzven ali na deklarativni ravni) delovati liberalno, razbremeniti gospodarstvo, olajšati uresničitev podjetniških idej, ustvarjanje novih delovnih mest, itd…. , hkrati pa je sedaj 'zvezana' z referendumsko odločitvijo. Na katero so sami vplivali…

Gledano povsem z osebnega stališča razumem prodajalke, da ob nedeljah načeloma ne želijo delati, sploh ne za podpovprečno plačo. Vprašanje je le, ali je pametno, da se to predpiše z zakonom? Kaj če bi kritično maso za referendum dosegli zaposleni v panogi varovanja in se odločili, da 1 dan v tednu svoje funkcije ne bodo opravljali (konec koncev so plačani še slabše, povprečna plača v sektorju poizvedovalnih dejavnosti in varovanja je v letu 2004 znašala cca. 146 tisoč SIT za velike družbe). Kaj naj storijo zaposleni v reviziji in računovodskih servisih, ki vsaj v času oddaje letnih poročil in izkazov ne delajo samo ob nedeljah dopoldne ampak še zvečer in ponoči….. Jim to prepovemo z zakonom?

Tudi med prodajalkami in prodajalci obstaja del zaposlencev, ki jih delo ob nedeljah iz takšnih ali drugačnih razlogov ne moti, oziroma si ga celo želijo (zaradi bonusa pri plačilu, zaradi osebnih razlogov – ker npr. živijo sami in se z delom zamotijo….), na del zaposlencev pa nedeljsko delo deluje negativno (npr. prodajalke z manjšimi otroki, ipd…). Zakaj se prodajalci namesto v en sindikat, (ki očitno ni enoten), ne razdružijo v dva sindikata, kjer se bo eden pogajal za delavce, ki bodo delali običajen urnik (ponedeljek – petek), drugi sindikat pa za delavce, ki bodo želeli svoje urne obveznosti (40 ur tedensko) 'oddelati' ob sobotah, nedeljah in zato biti prost kakšen drug dan v tednu. Morda bi marsikateri prodajalki, ki zasebno živi s partnerjem, ki je gasilec, policist, varnostnik, ipd….. prav takšna ureditev omogočila preživeti več časa skupaj, pa čeprav morda ob sredah in ne v nedeljo. Se 'družinske vrednote' (skupno kosilo, pogovor, prosti čas, izlet……) ob sredah razlikujejo od tistih v nedeljo?

Če država že mora zakonsko intervenirati, potem naj svojo intervencijo vsaj zmanjša na minimum. Če je že podjetju potrebno 'nekaj' zakonsko predpisati, potem naj gredo v smeri, da se najprej prodajalke in prodajalci izrečejo o tem, kateremu izmed predlaganih sindikatov bi zaupali svoj glas, tako ugotovijo, kakšne so dejanske preference zaposlenih v trgovski dejavnosti in se potem z zakonom vpliva na trgovsko podjetje le v tolikšni meri, da se s strani delodajalca ne pojavi negativna selekcija med zaposlenci , ki želijo delati le med tednom in tistimi, ki jim urnik ni pomemben. Trgovsko podjetje se bo potem v okviru obeh 'poolov' zaposlencev o konkretnem delovnem času že samo dogovorilo z vsakim izmed zaposlenih posebej. In bodo nekateri na lastno željo delali prav vse nedelje, spet drugi pa prav vse srede….

lp, pirat

sam ful pre na dolgo - drgač je pa point v tem, država nima kej o tem odločat, mogoče občine

Hja, da nam gre fino povej moji mami kateri so v roku dveh let propadle dve firme. Prvič zaradi cenejše bosanske konkurence (Peko), drugič zaradi obupnih razmer na trgu, ko firmi elektro noče priklopit elektrike v hišo, ker je v tej isti hiši prejšnja firma (čisto ena druga firma, kjer so bili čisto drugi ljudje) nardila ogromno zgubo (Ipoz -> TekPro).

Kot drugo, današnje razmere so posledica dejanj izpred parih let. Današnja dejanja krojijo stanje čez par let. Zanašanje na to da če je danes ok, da bo moralo bit tako tut čez 3 do 5 let je ...

Stvari se neprestano spreminjajo in če ne moreš vidit tega kar prihaja, te to povozi na prvem prehodu za pešce.

Odgovor upirni: torej tudi sam priznaš, da sindikalisti niso proti vsem reformam.
Priznam, tako na hitro ne dobim ničesar drugega, kar bi izrecno podpirali. Ne dobim pa tudi nobene njihove izjave, da reform ne sme biti.

Hehe, nisem imel v mislih revolucije ala komunistična ipd., pač pa revolucije v smislu 'do sedaj se je davek pobiral tako, od danes naprej pa tako' in ga v enem dnevu spremenijo z 10 na 20% in z 50 na 20%...take vrste revolucijo sem imel jaz v mislih.
In ko jih poslušam na televiziji, sami očitno ne vidijo druge poti naprej, kot spremenit sistem. Jaz sem mnenja, da lahko naprej gremo tudi drugače, brez obratov za 180° v npr. davčni politiki, z postopnimi (in preglednimi) spremembami zakonov, predpisov,...skratka po moje nam ni treba jemat reform v paketu, kot neločljivo celoto, pač pa lahko stvari poštimamo eno po eno.
Z 'skupino mojstrov' sem pa mislil predvsem to, da se mi zdi nemogoče, da bi lahko v enem letu skoraj iz nule naredili kompleten načrt, kako spremeniti zakone, predpise itd. in hkrati proučili še vplive, ki jih bodo imele te spremembe na našo državo.

Progresivnost bo treba v vsakem primeru kar precej zmanjšati.

Si je drugače že kdo pogledal Kranjčev predlog? Njegov predlog predvideva zvišanje najnižje stopnje s 16 na 17 odstotkov, znižanje najvišje stopnje s 50 na 42 odstotkov in le eno vmesno stopnjo v višini 28 odstotkov. Predvidevam da je 95% Slovencev v najnižjem razredu, ker v nasprotnem primeru so po Kranjčevem predlogu pri dohodnini precej na slabšem.

Je pa res da kratkoročno pomeni Kranjčev predlog dvig neto plač. Razen najrevnejšim.

Te razprave so v Nemčiji že kar nekaj časa pristone. Nekateri menijo, da naj Nemčija izboljša davčni sistem, drugi, naj raje stisnejo revnejše članice. A morda se premalo zavedajo, da se bo kapital, ki gre sedaj na evropski vzhod, preselil na daljni vzhod. Kar pa Evropi ni v interesu...

Nimam dobrega mnenja ne o Francozih ne o Nemcih! Namesto da bi tudi oni postali učinkovitejši, bolj razviti in s tem pomagali najprej sebi, potem pa drugim! Gnila Nemčija, kot po WWI.

Zakaj že bi morali nemci pomagati drugim? Ne razumem re ravno Thomas.

Ja ma ne morš kar zahtevat da ti bodo pomagali drugi. Prov bedaste so te izjave (recmo besedne zveze) nekaj v smislu Nemčija,WW. Enačenje ni pošteno.

Namesto da bi tudi oni postali učinkovitejši, bolj razviti in s tem pomagali najprej sebi, potem pa drugim!

To se pravi, da bi morala vzhodna evropa stati na plečih nemških zaposlenih, ki jim bi te reforme seveda zlo zjebale lajf?

Kaj misliš, da danes velja Nemčija sama v globalnem svetu?

Mislim da nemčija ni ena palčka v globalnem svetu. Zakaj se potem v zunanjem svetu evropo enači le z Nemčijo, Francijo, VB? Vse drugo je pa itak out? Sej vem kaj si misliv povedati, samo tvoja interpretacija je bila na zelo skromnem nivoju.

->Mislim da nemčija ni ena palčka v globalnem svetu.

Poglej moč ZDA in poglej moč Nemčije pa ti bo menda vse jasno.

->Marshallov plan je IMO najbolj genialna politična ideja 20.stol.

Od tega so imeli korist Američani in Evropejci. Financiranje EU15 ostlih 10 članic bodo prav tako imeli korist oboji - če bodo seveda porabili denar v koristne namene.

V zadnji Sobotni prilogi Dela (11. februar 2006) piše na drugi strani:

"Kakšno od oblik enotne davčne stopnje - EDS je od skupaj 193 držav uvedlo le 15 držav (Hongkong, tri južnoameriške. ostale pa so bivše komunistične države). Vse pa so jo uvedle zato, ker so bile v obupnih javnofinančnih težavah."

Way to go JJ & J.P. Damjan! Še malo, pa bomo ujeli Bolivijo.

Bistvo reform in ureditev javnih financ je v POCENITVI države. Čeprav se ne strinjam/ne maram Janše in njegovih, pa istočasno obsojam prejšnje LDS-ove in Peterletovo vlado, ki so so dopustile, da se je državni aparat tako razbohotil.
Sinonim za varno službo je postala javna uprava. Ljudje tam delajo malo ali nič, pri tem pa jamrajo, da imajo plače prenizke. Včerajšnja predstavitev vladnega pogleda na kolekivno pogodbo za javni sektor jih je malo zmrazila. Po vladninem predlogu, naj bi v letih 2008 in 2009 javni sektor participiral tudi na realni rasti produktivnosti, tako da bi "postopoma delil usodo z gospodarstvom".
Jaz bi temu dodal še razdelitev plač v javni upravi na fiksni del in na variabilnega, ki bi lahko močno vplival na plačo. Tedaj bi zaposleni na upravnih enotah, ki se ti smejijo v faco, ko čakaš pred okencem, spoznali, da je si je potrebno plačo ZASLUŽITI.

Skratka ... najprej omejiti zaposlovanje v javni upravi, zoptimirati število delavcev in šlo bo brez uvedbe EDS!

->Hm, Oxford, EDS s ceno države nima nič.

Ima. Govorim na splošno za davke - če to velja za EDS nima veze.

1. Enostaven davek za pobiranje in nadziranje definitivno lahko poceni državo, saj zahteva manj nadzora, manj upravljanja itd.
2. Davek sam lahko vpliva na BDP in če je naravnan tako, da spodbuja gospodarsko rast (ponavadi so to nizki davki), povečuje lahko tudi prihodke v proračun in tako v bistvu poceni državo.

->To pa je s povečavo davkov na osnovne življenske potrebščine.

Verjetno pravilno misliš, samo napačno se izražaš - s povečevevanjem obdavčitve potrošnje je bolj pravilen izraz. To nas v vsakem primeru čaka ob odpravi davka na izplačane plače. Zdej je samo vprašanje, kako to storiti. Ena možnost je EDS, Kranjčev predlog predvideva dvig obeh stopenj DDV, kar se moremo zavedati je, da alternative povišanju DDVja praktično ni.

Zdej je pa samo vprašanje ali je to kratkoročno socialno vzdržno ali je to koristno za slovensko prehrambeno industrijo ali je to koristno za kulturo... Treba je narediti mikroekonomske študije in rezultati bodo povedali več, kot mi vsi skupaj.

mmmmmmmm....Sobotna priloga

->Mišljeno je bilo sarkastično.

Nižja davčna stopnja za nujne življenske potrebščine skriva zadaj zanimivo vprašanje: Ali je pravično, da bogat človek plača za kaviar enak davek kot reven za pašteto in kilogram kruha?

Zelo zanimivo vprašanje, kajti pri EDS na plače se je pojavilo popolnoma isto vprašanje.

DSmidgy, se popolnoma strinjam. Ni bila poanta tistega posta ali je EDS progresiven ali ne. Poanta je bila razložiti nekaterim da pobiranje davkov stane. Enostavnejši kot je sistem, manj denarja pobere.

Oxford - večini teh držav se je uvedba EDS splačala. Če so te države med najrazvitejšimi ali ne, pravzaprav ni pomembno.

Daedalus - moje osebno mnenje je, da v Sloveniji nikoli ni bil mišljen EDS v popolni obliki. Do sedaj se je šlo večinoma za zavzemanje pozicij pred pogajanji s socialnimi partnerji, študenti in podobnimi interesnimi skupinami, ki imajo v Sloveniji prevelik vpliv.

Deadalus:

Če hočeš, da se nek zakon izvaja, mora imeti širšo podporo, drugače v praksi nikoli ne zaživi.

Tegale v primeru davčnih zakonov seveda ne moreš mislit resno. Ko je zakon v državnem zboru sprejet, ga DURS mora izvajat pa če se širša javnost po trepalnicah meče.