Forum » Znanost in tehnologija » Evolucija je teorija in ne dejstvo
Evolucija je teorija in ne dejstvo
Saladin ::
Kaj pa potem? Nič potem. Imamo hujše skrbi, kot uresničitev tako maloverjetnega scenarija.
Torej dokler je cilj finitna rešitev, je pomembno. Če pa se kot cilj izkaže Bog - potem pa je to irrelevantno.
A nit to malce komično?
Saj ne, da vsiljujem obstoj Boga - smešno je le, če dopuščaš možnost, da obstaja, da ga tako zbanaliziraš (četudi je pretežno deističen)
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Thomas ::
> Torej dokler je cilj finitna rešitev, je pomembno.
To ni cilj. Samo (DALEČ) najbolj verjeten izid.
Luxuza cilja si med spoznavanjem resničnega stanja reči, ne moreš privoščiti. Enostavno predrago, lahko te stane resnice.
To ni cilj. Samo (DALEČ) najbolj verjeten izid.
Luxuza cilja si med spoznavanjem resničnega stanja reči, ne moreš privoščiti. Enostavno predrago, lahko te stane resnice.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
To ni cilj. Samo najbolj verjeten izid.
My bad - pod cilj sem mislil na prav na rezultat - izid.
DALEČ
"DALEČ" najbolj verjeten izid vsebuje cikličnost, superpozicije ali celo bolj jasne oblike "neskončnosti".
DALEČ od finitnosti.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Barakuda1 ::
kam potem spadajo teli modeli?
Saj sem na enem mestu že jasno zapisal, da obstoje ločine, ki poskušajo z nekim "mističnim" izračunom dokazovati nekaj, kar ni nikjer v Svetem pismu zapisano.
Sicer pa brez zamere, (ker ni niti pod razno zlonamerno) - tvoje vprašanje jasno kaže na nezadovoljivo poznavanje Svetega pisma in na njem temelječih religij, ter predvsem nauka RKC (kot tudi Pravoslavne cerkve). Ta se v bistvenih dogmatskih vprašanjih kaj dosti ne razlikuje od RKC - kljub napačni predstavi mnogih, da so razlike velike. Resnica pa je takšna, da je večja razlika med Jehovovimi pričami, adventisti, pa še kom, kot pa med tema dvema religijama.
Torej, ko boš spet brskal po googlu, moraš uporabljati kredibilne vire (poleg tega da razumeš kaj iščeš)
Glede ostalega, vezano na to temo, pa sem odgovoril že v prejšnjem postu.
Arto ::
Pred kratkim so odprli tole čudo klik
Upam, da bo tole ljudem malo odprlo oči, ko bodo videli kako neumno je vse skupaj, ne pa da bodo zdej temu še bolj verjel..
Upam, da bo tole ljudem malo odprlo oči, ko bodo videli kako neumno je vse skupaj, ne pa da bodo zdej temu še bolj verjel..
gzibret ::
Iz strani ameriške Akademije za znanost in ameriškega medicinskega inštituta so izdali 88 strani dolgo brošuro "Znanost, evolucija in kreacionizem", ki razlaga, zakaj je evolucija znanost in zakaj kreacionizem ni znanost, prav tako pa so zbrani vsi znanstveni dokazi za evolucijo, ki so razloženi na poljuden način. Knjigo lahko brezplačno preberete tukaj. Priporočam!
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Tkole bi reku. Ne samo, da evolucija deluje. Pač pa nisem prepričan več, da sploh kaj drugega deluje - ali celo samo more delovati.
Vedno bolj se nagibam k razmišljanju, da evolucijskega algoritma v kaj boljšega ne moreš spremeniti. To je že kar optimum, ostalo je vse slabše. Bruta forca pa nima dovolj časa, da bi se izvedla in je zato slabša.
Tele ribe so pa lep primer, kako relativno hitro se stvari dogajajo.
Vedno bolj se nagibam k razmišljanju, da evolucijskega algoritma v kaj boljšega ne moreš spremeniti. To je že kar optimum, ostalo je vse slabše. Bruta forca pa nima dovolj časa, da bi se izvedla in je zato slabša.
Tele ribe so pa lep primer, kako relativno hitro se stvari dogajajo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
Ja, evolucija ti zmanjša za faktor 100 ali celo 1000 computinga, da dosežeš neko rešitev v primerjavi z bruteforcom. Je nekakšen izboljšan bruteforce, kot je npr. quick sort boljši od bubble sorta.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
V bistvu je, ja. Evolucija je izboljšana bruta forca, to je to.
Izboljšava je samo ta, da ne evolucija mau ukašira dobljene rezultate, bruta forca se pa ne zamuja s tem.
Zato v neomejenem času, bruta forca najde vse, evolucija pa tudi.
V omejenem času pa bruta forca težko kam pride, evolucija pa le, ker najbolj opleta okoli delnih uspehov, kateri pa brute force nič ne ganejo.
Ko evolucija naredi sekiro, gleda tam okoli forme sekire. Bruta forca pa se ob prvi zasilni sekiri ne ustavlja in gre takoj naprej do prvega zasilnega mopeda in do naprej do prve zasilne steklenice.
Izboljšava je samo ta, da ne evolucija mau ukašira dobljene rezultate, bruta forca se pa ne zamuja s tem.
Zato v neomejenem času, bruta forca najde vse, evolucija pa tudi.
V omejenem času pa bruta forca težko kam pride, evolucija pa le, ker najbolj opleta okoli delnih uspehov, kateri pa brute force nič ne ganejo.
Ko evolucija naredi sekiro, gleda tam okoli forme sekire. Bruta forca pa se ob prvi zasilni sekiri ne ustavlja in gre takoj naprej do prvega zasilnega mopeda in do naprej do prve zasilne steklenice.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Evolucija je izboljšana bruta forca, to je to.
Obstajajo različne vrste. Recimo v biološki evoluciji je krajša življenska doba velika prednost, ker se s tem hitreje izoblikujejo boljši pripadniki vrste.
Pri višje razvitih sesalcih je dolga življenska doba prednost, ker je evolucija socialna in s pomočjo komunikacije prehiteva biološko za precej visok faktor.
Velja tudi to, da bolj ko je vrsta kognitivno sposobna, v krajšem času je prilagodljiva na spremembe v okolju.
Obstajajo različne vrste. Recimo v biološki evoluciji je krajša življenska doba velika prednost, ker se s tem hitreje izoblikujejo boljši pripadniki vrste.
Pri višje razvitih sesalcih je dolga življenska doba prednost, ker je evolucija socialna in s pomočjo komunikacije prehiteva biološko za precej visok faktor.
Velja tudi to, da bolj ko je vrsta kognitivno sposobna, v krajšem času je prilagodljiva na spremembe v okolju.
Thomas ::
v biološki evoluciji je krajša življenska doba velika prednost, ker se s tem hitreje izoblikujejo boljši pripadniki vrste.
Ni res. Kratkožive koprive niso prerasle sekvoj.
EDIT: Tole mau smotan dela na čase, pa editiram ko norc.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
hamax ::
Zakaj bi jih prerasle, ce jim ugaja tam spodaj?
Eden od pogojev za evolucijo je tudi spreminjanje okolja.
Oziroma ni to pogoj, ampak pospesi jo pa. Precej.
Eden od pogojev za evolucijo je tudi spreminjanje okolja.
Oziroma ni to pogoj, ampak pospesi jo pa. Precej.
Thomas ::
ČE bio bila kratrkoživost absolutna prednost, kot razlaga jure, bi jih prerasle. Sekvoje bi izumrle in edino koprive bi cvetele. Dokler njih ne bi izpodrinilo še kaj hitreje umirajočega.
Vendar NI tako.
Vendar NI tako.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
Evolucija je specializiran odgovor na določeno okolje.
Okolje pa ima mnogo tesno povezanih "niš" - nekatere lahko izpolnijo le določene oblike.
Okolje pa ima mnogo tesno povezanih "niš" - nekatere lahko izpolnijo le določene oblike.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Thomas ::
Sej. Zato je pa napačno gledanje, kako je hitra umrljivost a priorna prednost. Lahko je, lahko ni. Odvisno od pogojev v niši, ki jo trenutno zasedaš, kaj se ti bolj splača. Podaljševati ali skrajševati življenje. Odvisno tudi od tega, kako dolgo živijo drugi. Mogoče jih najbl zajebneš, če kmalu umreš. Mogče jim najbl sklubaš, če ne umreš sploh. Variabilna zadeva, dolgost življenja našega.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Se je pa v evoluciji treba zavedat, da kar maš, maš. Žreba se na že davno kupljenih srečkah, enih cifer z njih, bo prišlo precej v naslednji krog, ene pa ne bodo.
Loterija živa, pri kateri dobiš eno srečko v dar in smeš toliko časa biti zraven, dokler žrebanje poteka, če nisi že prej diskvalificiran. Vse vrline so ti pa samo podarjene od prednikov. Če imaš kakšno novo, po kakšnem slučaju, je prejkone zanič. Če pa ni, si pa zadel bingotovo sedmico in maš šanse, da preživi mau več tvojih potomcev, kot od soseda.
Loterija živa, pri kateri dobiš eno srečko v dar in smeš toliko časa biti zraven, dokler žrebanje poteka, če nisi že prej diskvalificiran. Vse vrline so ti pa samo podarjene od prednikov. Če imaš kakšno novo, po kakšnem slučaju, je prejkone zanič. Če pa ni, si pa zadel bingotovo sedmico in maš šanse, da preživi mau več tvojih potomcev, kot od soseda.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
Zato je pa napačno gledanje, kako je hitra umrljivost a priorna prednost.
Bolje kratko življenje kot pa nobeno.
Edit: In bolje daljše kot krajše ;)
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Saladin ()
Thomas ::
Bolje zate osebno. Ampak evoluciji to nič mar. Tudi kaj drugega ji ni mar. Samo mi štejemo, katerih tranzicijskih form je več, teh ali onih. Katerih ni več in katere bodo kdaj.
Večina jih tako nikoli ne bo prišla na svet.
Večina jih tako nikoli ne bo prišla na svet.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Saladin ::
Ampak evoluciji to nič mar
Ko govorimo tukaj o evoluciji - govorimo o biološki evoluciji.
In kot temelj biologije tukaj stoji gen.
Ko enkrat "nastopi" gen, ga nič drugega ne briga kot preživetje in razmnoževanje. To je njegov program. Išče najrazličnejše načine, da preživi in da se razmnožuje.
Evoluciji ni mar do nastopa gena. Potem pa gen prevzame vodilno vlogo in mu je "mar", da preživi. Nima drugega namena kot da (pre)živi. Nima drugega programa kot da (pre)živi. Kakorkoli.
Je ultimativni surviver. Nič ni narobe, da ga tako malo personificiraš. Totalna abstrakcija njegovega delovanja ustvarja le zmedo.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"
Thomas ::
Pravzapra si gen nič dosti ne prizadeva. Pade kakor pade, pade kamor pade. Samo nekateri so bolj robustni, ali bolj takšni, da raje "padejo na mehko", zaradi svoje oblike, ki so jo imeli, odkar so.
Prišli so kot random napaka na svet, kateri jih nekako trpi, ali pa jih ne trpi.
Razlika med genom in okroglim kamnom je samo v tem, da okrogel kamen ne povzroča nastanek drugih takih okroglih kamnov, gen pa, ko ga premetuje sem in kot vse druge kamne in kamenčke, every so often naredi svojo kopijo. Ki jo dalje meče fizika povsem brez ozira in sočutja, kot vse druge kamenčke tega sveta. Pade kamor pade, če obstane dobr zanj, če ne, koga le briga!
Prišli so kot random napaka na svet, kateri jih nekako trpi, ali pa jih ne trpi.
Razlika med genom in okroglim kamnom je samo v tem, da okrogel kamen ne povzroča nastanek drugih takih okroglih kamnov, gen pa, ko ga premetuje sem in kot vse druge kamne in kamenčke, every so often naredi svojo kopijo. Ki jo dalje meče fizika povsem brez ozira in sočutja, kot vse druge kamenčke tega sveta. Pade kamor pade, če obstane dobr zanj, če ne, koga le briga!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Bolje zate osebno. Ampak evoluciji to nič mar.
Tako je. Zato je na svetu _mnogo_ več kratkoživečih organizmov kot je dolgoživečih organizmov.
Sem menil, da je to jasno vsakomur.
Tako je. Zato je na svetu _mnogo_ več kratkoživečih organizmov kot je dolgoživečih organizmov.
Sem menil, da je to jasno vsakomur.
Thomas ::
Včasih so bili "sami kratkoživi enoceličarji". Zdaj ni več tako.
Sfela tvoja logika, one way or another.
Sfela tvoja logika, one way or another.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
Heh, glih v tem je štos... Enoceličarji so vse prej kot kratkoživi. Ena bakterija se zabubi v sporo in lahko hibernira na desettisoče let.
Če pa jo primerno nahraniš, pa nikoli ne bo umrla, samo razdelila se bo na dve bakteriji.
Mortalnost je posledica spolnega razmnoževanja. Kdaj točno pa smo ta gen dobili, pa je vprašanje. Ampak gledano iz stališča evolucije je to potrebno, da imamo čim več poizkusov, kako kombinirati kromosome med seboj, da pride ven čim uspešnejši organizem. Če bi lahko živeli večno (teoretično), bi bilo vseh rekombinacij, ki so se zgodile do sedaj bistveno manj.
Če pa jo primerno nahraniš, pa nikoli ne bo umrla, samo razdelila se bo na dve bakteriji.
Mortalnost je posledica spolnega razmnoževanja. Kdaj točno pa smo ta gen dobili, pa je vprašanje. Ampak gledano iz stališča evolucije je to potrebno, da imamo čim več poizkusov, kako kombinirati kromosome med seboj, da pride ven čim uspešnejši organizem. Če bi lahko živeli večno (teoretično), bi bilo vseh rekombinacij, ki so se zgodile do sedaj bistveno manj.
Vse je za neki dobr!
hokuto ::
Sicer za razumne redundantna, a glede na neverjetno trdozivost (trdobucnost?) anti-evolucionistov se kako dobrodosla dodatna potrditev:
http://www.newscientist.com/channel/lif...
http://www.newscientist.com/channel/lif...
doke!
Thompic ::
Sicer za razumne redundantna, a glede na neverjetno trdozivost (trdobucnost?) anti-evolucionistov se kako dobrodosla dodatna potrditev:
http://www.newscientist.com/channel/lif...
Tole pa je srednje prepričljiv odziv anti-evolucionistov..
Kakorkoli že, upam da bodo izsledili odgovorno mutacijo(ali več njih), stvar je vsekakor zanimiva..
whatever ::
VSE JE SAMO TEORIJA.
Veliko jih je notri, še več jih je pa zunaj.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.
Bilijarde v šole! - Ivan Kramberger
Abnormal behaviour of abnormal brain makes me normal.
NorK ::
Super tema - tu na forumu, pa tudi evolucija sama po sebi je izjemno zanimiva. Par linkov je res dobrih. Ampak o evoluciji itak nimate pojma. Kako so se bitja postopoma spreminjala, si lahko pogledate v igri E.V.O. Search for Eden. SNES, 1993. Kar zanimiva, čeprav mogoče preveč ponavljajoča se.
hokuto ::
Tole pa je srednje prepričljiv odziv anti-evolucionistov..
Kakorkoli že, upam da bodo izsledili odgovorno mutacijo(ali več njih), stvar je vsekakor zanimiva..
Emm nic kaj prevec prepricljiv, se eden v vrsti trdozivih pac, ki ne razume (ali namerno zavaja) evolucije in potem, resda v bolj ucenem tonu, spusca meglo.
doke!
T-h-o-r ::
ScienceDaily (Sep. 15, 2009) -- An international team of researchers, including Monash University biochemists, has discovered evidence at the molecular level in support of one of the key tenets of Darwin's theory of evolution
http://www.sciencedaily.com/releases/20...
http://www.sciencedaily.com/releases/20...
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
if we no longer are interested in being civilized?
mihl ::
Poslušajte, nisem prebral vseh mnenj, zato pavšalno dodajam svoje razmišljanje iz znanstvenega stališča.
Sedaj samo logično razmišljajte:
1.) Teorija naključnih mutacij in iz tega nastale nove vrste je na zelo majavih nogah:
Ali je komu jasno (računajte), koliko mnogo časa je potrebno, da se ena naključna mutacija uveljavi v celotni populaciji in da mora biti ta absolutno dominantna in prekašati vse ostale homologne gene v populaciji (kodirati zelo superiorno lastnost brez katere vsi ostali pocrkajo) in da potrebujemo isto dominantno mutacijo (isti homolog pri enem osebku)sočasno v vsaj dveh osebkih, da se prenese na potomstvo-in absolutno dominantno naprej. In kako skrajno majhna možnost je, da se ta dva osebka ( z isto mutacijo)na celem svetu najdeta in sparita? In da če se potem znotraj sorodstva parijo ti osebki s to mutacojo dalje (češ da se prenese naprej), slej ko prej linija umre-zaradi parjenja v sorodstvu, ker se izrodi in potem ta mutacija sploh ne gre dalje. In kako skrajno neverjetna je možnost, da se na svetu pojavi mnogo popolnoma istih dominantnih mutacij izven sorodstva in da se potem ravno ti osebki sparijo in prenašajo dalje, čisto vsi ostali brez te mutacije pa izumrejo? In ali ste kdaj pomislili, da je za nastanek nove vrste potrebnih precej mutacij, ne samo ena. In zakaj torej še nismo izkopali žiraf z zelo kratkim, pa malo daljšim, pa še daljšim, pa srednje dolgim itd. vratom, če pa je baje dolg vrat posledica mutacije in prilagoditve na žrtje listja iz visokih dreves? In zakaj potem od Darwina naprej nihče še ni izkopal neskončno mnogo vmesnih členov, za soft prehod med posameznimi speciesi, ampak so speciesi končno oblikovani. Zakaj torej ne najdemo "napol" modernega človeka, ali samo "napol neandertalca"? In da je dejansko premalo časa, da bi se v nekaj sto milijonih let razvil človek iz naključne spojine aminokislin in maščob dalje, vse z nekimi naključji. Res naključja so možna, a na zelooooooooo dolg rok in ob upoštevanju zelo neverjetnih verjetnostnih dejstev-vsaj v teoriji razvoja vrst.
2.) Mutacije in spreminjanje vrst obstojajo, vendar so bile dokazane le na ozkih populacijah, na izoliranih biotopih, kjer potem speciesi (znotraj enega speciesa)spreminjajo barve, ali se nek opičji rod nauči spretnosti in vse ostale mogoče variante. Vendar še nikoli iz ene vrste spontano (dokazano) ni nastala neka bolje prilagojena druga vrsta. Seveda bo sedaj kdo oporekal in dejal, kako je človek v zadnjih 100 letih večji in ne vem vitkejši. He,he, RES, vendar, ali je to zato, ker je nastala nova vrsta, ali so to neke manjše dominantne mutacije znotraj vrste (ki so se čudežno hitro razširile po vsem svetu)oz. ali je to zgolj posledica dobre hrane oz. drugih okoljskih vlivov-pri enakem genotipu? Kolikor vem, se Aborigini in njim podobni izolirano živeči v zadnjih nekaj 100 letih niso nič spremenili.
3.) Ali veste, da mutacija, dokazana na genomu še čisto nič ne pomeni, če se tudi ta gen ne izraža. Gen pa je lahko prisoten v genomu,a se pod pogoji sploh ne izraža, torej laično rečeno, si sicer zmutiran, a se ti to na zunaj nikjer ne vidi=in potem si pač kljub genu za dolg vrat kratkovratnik in kot žirafa izumreš, ker ne moreš jesti listja iz visokih dreves. Torej, pri jupitru, globoko se je potrebno zavedati, da je genetika nekaj milijonkrat bolj zakomplicirana, kot so nas učili po ne vem kakšnih principih barve dedovanja rožic v srednji šoli.
4.) Sedaj bo kdo oporekal in rekel, glej, pred nekaj 1000 leti smo imeli načeloma enega divjega psa (ali volka) iz katerega smo vzredili stotine popolnoma različnih psov. Jaz bom pa rekel nazaj: res je, ampak z zelo izbrano selekcijo in parjenjem v sorodstvu. Večina teh pasem pa v naravi sploh ne preživi, zato se v naravi, po naravni poti takšne pasme sploh ne pojavijo. In kaj se zgodi, če te izrojene pasme izpustite na ulico in se parijo dalje naključno med seboj-v nekaj generacijah dobimo vendno bolj divje izgledajočega psa, ki je vedno bolj podoben svojemu pra-izvirniku.Tako kot imamo pri volku samo nekaj odtenkov znotraj bolj ali manj ene vrste (polarni vok, evropski in njemu podoben evropski, azijski, ameriški... ) in konec. Ampak ne mi zdaj s kojoti in lisicami, pa šakali, ki pa so spet druge vrste.
POMEMBNO JE LOGIČNO RAZMIŠLJATI in potem bomo tako pateni kot en antični filozof, ki je dejal: "Vem samo to, da nič ne vem". , he,he...
Sedaj samo logično razmišljajte:
1.) Teorija naključnih mutacij in iz tega nastale nove vrste je na zelo majavih nogah:
Ali je komu jasno (računajte), koliko mnogo časa je potrebno, da se ena naključna mutacija uveljavi v celotni populaciji in da mora biti ta absolutno dominantna in prekašati vse ostale homologne gene v populaciji (kodirati zelo superiorno lastnost brez katere vsi ostali pocrkajo) in da potrebujemo isto dominantno mutacijo (isti homolog pri enem osebku)sočasno v vsaj dveh osebkih, da se prenese na potomstvo-in absolutno dominantno naprej. In kako skrajno majhna možnost je, da se ta dva osebka ( z isto mutacijo)na celem svetu najdeta in sparita? In da če se potem znotraj sorodstva parijo ti osebki s to mutacojo dalje (češ da se prenese naprej), slej ko prej linija umre-zaradi parjenja v sorodstvu, ker se izrodi in potem ta mutacija sploh ne gre dalje. In kako skrajno neverjetna je možnost, da se na svetu pojavi mnogo popolnoma istih dominantnih mutacij izven sorodstva in da se potem ravno ti osebki sparijo in prenašajo dalje, čisto vsi ostali brez te mutacije pa izumrejo? In ali ste kdaj pomislili, da je za nastanek nove vrste potrebnih precej mutacij, ne samo ena. In zakaj torej še nismo izkopali žiraf z zelo kratkim, pa malo daljšim, pa še daljšim, pa srednje dolgim itd. vratom, če pa je baje dolg vrat posledica mutacije in prilagoditve na žrtje listja iz visokih dreves? In zakaj potem od Darwina naprej nihče še ni izkopal neskončno mnogo vmesnih členov, za soft prehod med posameznimi speciesi, ampak so speciesi končno oblikovani. Zakaj torej ne najdemo "napol" modernega človeka, ali samo "napol neandertalca"? In da je dejansko premalo časa, da bi se v nekaj sto milijonih let razvil človek iz naključne spojine aminokislin in maščob dalje, vse z nekimi naključji. Res naključja so možna, a na zelooooooooo dolg rok in ob upoštevanju zelo neverjetnih verjetnostnih dejstev-vsaj v teoriji razvoja vrst.
2.) Mutacije in spreminjanje vrst obstojajo, vendar so bile dokazane le na ozkih populacijah, na izoliranih biotopih, kjer potem speciesi (znotraj enega speciesa)spreminjajo barve, ali se nek opičji rod nauči spretnosti in vse ostale mogoče variante. Vendar še nikoli iz ene vrste spontano (dokazano) ni nastala neka bolje prilagojena druga vrsta. Seveda bo sedaj kdo oporekal in dejal, kako je človek v zadnjih 100 letih večji in ne vem vitkejši. He,he, RES, vendar, ali je to zato, ker je nastala nova vrsta, ali so to neke manjše dominantne mutacije znotraj vrste (ki so se čudežno hitro razširile po vsem svetu)oz. ali je to zgolj posledica dobre hrane oz. drugih okoljskih vlivov-pri enakem genotipu? Kolikor vem, se Aborigini in njim podobni izolirano živeči v zadnjih nekaj 100 letih niso nič spremenili.
3.) Ali veste, da mutacija, dokazana na genomu še čisto nič ne pomeni, če se tudi ta gen ne izraža. Gen pa je lahko prisoten v genomu,a se pod pogoji sploh ne izraža, torej laično rečeno, si sicer zmutiran, a se ti to na zunaj nikjer ne vidi=in potem si pač kljub genu za dolg vrat kratkovratnik in kot žirafa izumreš, ker ne moreš jesti listja iz visokih dreves. Torej, pri jupitru, globoko se je potrebno zavedati, da je genetika nekaj milijonkrat bolj zakomplicirana, kot so nas učili po ne vem kakšnih principih barve dedovanja rožic v srednji šoli.
4.) Sedaj bo kdo oporekal in rekel, glej, pred nekaj 1000 leti smo imeli načeloma enega divjega psa (ali volka) iz katerega smo vzredili stotine popolnoma različnih psov. Jaz bom pa rekel nazaj: res je, ampak z zelo izbrano selekcijo in parjenjem v sorodstvu. Večina teh pasem pa v naravi sploh ne preživi, zato se v naravi, po naravni poti takšne pasme sploh ne pojavijo. In kaj se zgodi, če te izrojene pasme izpustite na ulico in se parijo dalje naključno med seboj-v nekaj generacijah dobimo vendno bolj divje izgledajočega psa, ki je vedno bolj podoben svojemu pra-izvirniku.Tako kot imamo pri volku samo nekaj odtenkov znotraj bolj ali manj ene vrste (polarni vok, evropski in njemu podoben evropski, azijski, ameriški... ) in konec. Ampak ne mi zdaj s kojoti in lisicami, pa šakali, ki pa so spet druge vrste.
POMEMBNO JE LOGIČNO RAZMIŠLJATI in potem bomo tako pateni kot en antični filozof, ki je dejal: "Vem samo to, da nič ne vem". , he,he...
.:joco:. ::
Nisem vedel, da pri nas tudi obstajajo kreacionisti.
@mihl: za osvajanje osnov predlagam aronra-jevo "Foundational Falsehood" serijo .
@mihl: za osvajanje osnov predlagam aronra-jevo "Foundational Falsehood" serijo .
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Thomas ::
Eh, mihl, kako veš da so te verjetnosti tako majhne kot praviš? Kako si jih izračunal?
Jih niti nisi, samo zdijo se ti majhne?
Jih niti nisi, samo zdijo se ti majhne?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
mihl ::
Ne govorim o kreacionizmu. Hotel sem reči, da preozko razmišljamo, ko se vežemo na ozke teorije, ki so še vedno samo "teorije". Če bomo takšni, potem smo podobni inkviziciji, ki je zažigala tiste, ki so rekli, da je zemlja okrogla, potem pa se je čez nekaj 100 let izkazalo, da je res. Torej kaj pa vemo, katera izmed razvojnih teorij je pravilna, sodlej še popolnoma nobena ni dokazana in so vse še zgolj "teorije".
O verjetnosti dominantnega prenosa (izven familije) in rekombinaciji teh genov, si preprosto izračunate in verjetnosnega računa (srednja šola). Vzemite velikost populacije nekaj 10.000 osebkov, potem pa vkomponirajte ša čas...Torej verjetnosti so zelo majhne, oz. čas bi moral biti bistveno daljši, da bi se mi kar tako razvili. Nimam pa nove teorije, ki bi to pojasnila, sem samno našel luknjo v dosedanjih...
O verjetnosti dominantnega prenosa (izven familije) in rekombinaciji teh genov, si preprosto izračunate in verjetnosnega računa (srednja šola). Vzemite velikost populacije nekaj 10.000 osebkov, potem pa vkomponirajte ša čas...Torej verjetnosti so zelo majhne, oz. čas bi moral biti bistveno daljši, da bi se mi kar tako razvili. Nimam pa nove teorije, ki bi to pojasnila, sem samno našel luknjo v dosedanjih...
Thomas ::
Povej, si izračunal tiste verjetnosti, a se ti samo zdijo premajhne?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Johnny_q ::
Brez problema ti lohk dokažem, da kreacionizem ni prava teorija in ja za to terijo je blo že neštetokrat dokazano, da ni mogoča. Čeprav ne vem zakaj bi blo to treba dokazovat.
nurmaln ::
In zakaj potem od Darwina naprej nihče še ni izkopal neskončno mnogo vmesnih členov, za soft prehod med posameznimi speciesi, ampak so speciesi končno oblikovani.
Že v štartu močno fališ...
Poglej malo kako nastajajo fosili in kako mikroskopsko majhno šanso ima neko bitje, da iz njegovih posmrtnih ostankov nastane fosil. Lahko smo srečni da imamo toliko fosilov kot jih imamo.
Kdo pravi da so vrste, za katere imamo fosile, končno izoblikovane??? Misliš, da je žirafa, kot jo gledaš danes "končni proizvod"? Misliš da je inteligentni človek neki ultimativni cilj evolucije?
Zakaj torej ne najdemo "napol" modernega človeka, ali samo "napol neandertalca"?
Je kar nekaj fosilov "na poti" do modernega človeka. A tem rečeš predniki ali "napol" moderni ljudje je najbrž bolj stvar semantike.
In da je dejansko premalo časa, da bi se v nekaj sto milijonih let razvil človek iz naključne spojine aminokislin in maščob dalje, vse z nekimi naključji.
Abiogeneza na zemlji se je dogajala pred cca 3,5 miljardami let, kar je kar precej časa za ravoj še česa bolj kompleksnega kot je človek. Problem je predvsem to ker je bilo spotoma kar precej (dolgoročno) slepih vej.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln
even if I have to do it myself!" - nurmaln
mihl ::
@Thomas: Načinov računanja verjetnosti je nekaj, poizkusi kateregakoli in mi povej, ali se ti bo zdelo še vedno tako zelo verjetno. Fora je v tem, da resni znanstveniki tega ne upajo računati-predvsem pa ne objaviti, ker poznajo rezultat (ni smao moja ideja). Človek pa je narejen v psihi tako, da se pač mora nečesa opirati, pa čeprav je samo teorija. Vendar je na splošno nedokazana teorija še vedno samo teorija.
Ampak poslušaj me dobro: Nisem navijal za nobeno teorijo (tudi za kreativistično ne), hočem samo povedati, kako kratko razmišljamo, ko vsak zagovarja svojo teorijo, prav nobena pa ni dokazana. To je zelo podobno, kot so včasih zažigali zagovornike okrogle zemlje, ker je pač veljala tzakrat teorija ravne zemlje. V tistem trenutku pa nobeden ni imel dokaza za svojo teorijo oz. dokaz so imeli zagovorniki opkrogle, a jim drugi niso priznali...Podimo previdni!
- Zavedati se moramo, da je znanost v zadnjem stoletju bolj ali manj izvirno napredovala predvsem na področju fizike. In da se imamo današnjemu statusu zahvaliti predvsem stanju tehnike in z njo povezani informatiki, človek pa je v svojem bistvu še vedno enako primitiven kot pred 6000 leti, vse kar je imamo nakopičeno znanje. To je dejstvo, enako pa se prepiramo o različnih nedokazanih zadevah, kot v antiki, samo da so takrat imeli več modrosti in so ob debati razmišljali, mi pa samo vsak svoje gonimo do konca in se obtožujemo,kdo je kreacionist ali Darvinist, ali karkoli drugega. To želim povedati. O življenju vemo blazno malo, čeprav je nakopičenega znanja vedno več. Veste, tudi pred 50 leti so rekli nekomu, ki je trdil, da obstojajo tahioni in nevidni delci, da je nor, danes jih pa lahko izmerimo-zgodovina se stalno ponavlja in nič se ne naučimo. Dejstvo je to, da nikakor ne moremop trditi da nečesa ni, kar ne moremo izmeriti ali doumeti (bomo pač kasneje). Zato pa je 90% znanstvenikov samo kvazi znanstvenikov, ker preprosto ne razmišljajo kreativno oz. samo merijo tisto, kar je že izmerjeno na drug način...
@Johhny:
Glej vsako teorijo je potrebno ovreči ali dokazati, tudi če je kreativistična. Ker sicer nimamo objektivnega znanstvenega pristopa.
Ampak poslušaj me dobro: Nisem navijal za nobeno teorijo (tudi za kreativistično ne), hočem samo povedati, kako kratko razmišljamo, ko vsak zagovarja svojo teorijo, prav nobena pa ni dokazana. To je zelo podobno, kot so včasih zažigali zagovornike okrogle zemlje, ker je pač veljala tzakrat teorija ravne zemlje. V tistem trenutku pa nobeden ni imel dokaza za svojo teorijo oz. dokaz so imeli zagovorniki opkrogle, a jim drugi niso priznali...Podimo previdni!
- Zavedati se moramo, da je znanost v zadnjem stoletju bolj ali manj izvirno napredovala predvsem na področju fizike. In da se imamo današnjemu statusu zahvaliti predvsem stanju tehnike in z njo povezani informatiki, človek pa je v svojem bistvu še vedno enako primitiven kot pred 6000 leti, vse kar je imamo nakopičeno znanje. To je dejstvo, enako pa se prepiramo o različnih nedokazanih zadevah, kot v antiki, samo da so takrat imeli več modrosti in so ob debati razmišljali, mi pa samo vsak svoje gonimo do konca in se obtožujemo,kdo je kreacionist ali Darvinist, ali karkoli drugega. To želim povedati. O življenju vemo blazno malo, čeprav je nakopičenega znanja vedno več. Veste, tudi pred 50 leti so rekli nekomu, ki je trdil, da obstojajo tahioni in nevidni delci, da je nor, danes jih pa lahko izmerimo-zgodovina se stalno ponavlja in nič se ne naučimo. Dejstvo je to, da nikakor ne moremop trditi da nečesa ni, kar ne moremo izmeriti ali doumeti (bomo pač kasneje). Zato pa je 90% znanstvenikov samo kvazi znanstvenikov, ker preprosto ne razmišljajo kreativno oz. samo merijo tisto, kar je že izmerjeno na drug način...
@Johhny:
Glej vsako teorijo je potrebno ovreči ali dokazati, tudi če je kreativistična. Ker sicer nimamo objektivnega znanstvenega pristopa.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mihl ()
Thomas ::
Biološka evolucija je opazljiv fenomen in verjetnosti tudi večkrat poznane. Vse se ujema tako dobro, da bi lahko druge znanstvene teorije samo zavidale.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
mihl ::
Ja, prav imaš Thomas, ampak manjka ključni nosilni steber = dokaz. Sem tečn, ne?
In če tako pogledamo, je v današnjem svetu prav malo stvari do konca dognanih in dokazanih. Slonimo večinoma na torijah in izkustveni praksi, pa še vedno dihamo, kdo bi si mislil, he,he...
In če tako pogledamo, je v današnjem svetu prav malo stvari do konca dognanih in dokazanih. Slonimo večinoma na torijah in izkustveni praksi, pa še vedno dihamo, kdo bi si mislil, he,he...
.:joco:. ::
@mihl
nedokazanih znanstvenih teorij ni. To so hipoteze. Prosim preberi si osnove znanstvenih metod, preden spet nakvasiš cel kup neumnosti.
V splošnem praviloma velja, da naravni zakoni opisujejo kako stvari delujejo, teorije pa so široka področja znanja, ki poskušajo ugotovit kako in zakaj nekaj deluje kot deluje. Kartografija, naprimer, je neke vrste teorija, ki poskuša rekonstruirat svet na zemljevid. Pa boš zdaj rekel, da so vsi zemljevidi zanič, zato ker niso natančni do zadnje molekule?
nedokazanih znanstvenih teorij ni. To so hipoteze. Prosim preberi si osnove znanstvenih metod, preden spet nakvasiš cel kup neumnosti.
V splošnem praviloma velja, da naravni zakoni opisujejo kako stvari delujejo, teorije pa so široka področja znanja, ki poskušajo ugotovit kako in zakaj nekaj deluje kot deluje. Kartografija, naprimer, je neke vrste teorija, ki poskuša rekonstruirat svet na zemljevid. Pa boš zdaj rekel, da so vsi zemljevidi zanič, zato ker niso natančni do zadnje molekule?
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Zheegec ::
Mihl, kaj tebi pri fosilih ni všeč?
Kakšen dokaz bi pa rad? Namesto stotine fosilov bi imel milijarde fosilov? Bi to na koncu pomenilo kakšno razliko za teorijo samo? Ne. Samo več evolucijskih podrobnosti večih živalskih/rastlinskih vrst bi poznali.
Kakšen dokaz bi pa rad? Namesto stotine fosilov bi imel milijarde fosilov? Bi to na koncu pomenilo kakšno razliko za teorijo samo? Ne. Samo več evolucijskih podrobnosti večih živalskih/rastlinskih vrst bi poznali.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Zheegec ()
mihl ::
@Joco: Poglej spodaj da so nedokazane teorije, po "teoriji definicije". Teorija je torej samo skupek spoznanj, ki pa nujno ne držijo, dokler kot skupek niso dokazane. Je pa odvisno od dojemanja posameznika, Kartografija je res teorija, ampak posnemanja okolja, ne pa okolja samega. Vsak posnetek je teorija, tudo fotografija ni objekt sam. Samo to so druge relacije kto ugotavljanje naravnih zakonistosti.
1.) hipotéza -e ž (?) nedokazana,
zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči,
postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva,
tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova
hipoteza o nastanku sončnega sistema;
delovna hipoteza ki se rabi kot smernica
za raziskovanje
2.)teoríja -e ž (i)
1. skupek logično povezanih trditev,
domnev, ki kaj znanstveno določa,
razlaga: meritve so teorijo ovrgle,
potrdile; postaviti novo teorijo;
ekonomske, marksistične teorije; teorija
časa, osebnosti; teorije o nastanku
vesolja / razvojna teorija / znanstvena
teorija // skupek logično urejenih
spoznanj, načel, ki določa zakonitosti
kake dejavnosti: izpopolniti, razviti
teorijo; povezovati teorijo s prakso;
teorija obrambe
2. navadno s prilastkom nauk o splošnih,
bistvenih pojmih, oblikah kake
dejavnosti: glasbena, likovna teorija;
teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni
šoli poučuje teorijo; žarg., avt. vozniški
kandidati delajo izpit najprej iz teorije
3. ekspr. skupek povezanih misli,
trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje:
njegova teorija je, da beg ni mogoč; o
dogodku ima svojo teorijo
4. splošna, abstraktna, od
uresničevanja ločena spoznanja,
načela: praksa prehiteva teorijo;
neskladnost med teorijo in prakso / v
teoriji je to lahko, v življenju pa je
marsikaj drugače
? biol. selekcijska teorija po kateri je
naravni izbor glavni tvorec novih vrst;
darvinizem; filoz. spoznavna teorija
filozofska disciplina, ki obravnava izvor,
strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost
spoznanja; teorija odraza v marksistični
filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika,
projekcija objektivnega, od zavesti
neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija
relativnosti Einsteinova teorija prostora in
časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna
teorija relativnosti Einsteinova teorija
gravitacije; lingv. panonska teorija po
kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga
stari cerkveni slovanščini; lit. literarna
teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne
umetnosti in o bistvu in oblikah besedne
umetnine; sokolja teorija po kateri se v
noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen
predmet s simbolnim pomenom, h kateremu
se pripoved pogosto vrača; teorija verza
nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih
verza; mat. teorija informacije ki proučuje
količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem,
prenašanjem in kodiranjem informacij;
teorija množice; teorija števil ki raziskuje
naravna števila in odnose med njimi; polit.,
soc. rasna teorija na biologizmu temelječa
teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in
pravice ljudi določene z njihovo raso; šah.
teorija otvoritev
1.) hipotéza -e ž (?) nedokazana,
zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči,
postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva,
tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova
hipoteza o nastanku sončnega sistema;
delovna hipoteza ki se rabi kot smernica
za raziskovanje
2.)teoríja -e ž (i)
1. skupek logično povezanih trditev,
domnev, ki kaj znanstveno določa,
razlaga: meritve so teorijo ovrgle,
potrdile; postaviti novo teorijo;
ekonomske, marksistične teorije; teorija
časa, osebnosti; teorije o nastanku
vesolja / razvojna teorija / znanstvena
teorija // skupek logično urejenih
spoznanj, načel, ki določa zakonitosti
kake dejavnosti: izpopolniti, razviti
teorijo; povezovati teorijo s prakso;
teorija obrambe
2. navadno s prilastkom nauk o splošnih,
bistvenih pojmih, oblikah kake
dejavnosti: glasbena, likovna teorija;
teorija avtomobilske vožnje / na glasbeni
šoli poučuje teorijo; žarg., avt. vozniški
kandidati delajo izpit najprej iz teorije
3. ekspr. skupek povezanih misli,
trditev, ki kaj razlaga, utemeljuje:
njegova teorija je, da beg ni mogoč; o
dogodku ima svojo teorijo
4. splošna, abstraktna, od
uresničevanja ločena spoznanja,
načela: praksa prehiteva teorijo;
neskladnost med teorijo in prakso / v
teoriji je to lahko, v življenju pa je
marsikaj drugače
? biol. selekcijska teorija po kateri je
naravni izbor glavni tvorec novih vrst;
darvinizem; filoz. spoznavna teorija
filozofska disciplina, ki obravnava izvor,
strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost
spoznanja; teorija odraza v marksistični
filozofiji po kateri je spoznanje miselna slika,
projekcija objektivnega, od zavesti
neodvisnega sveta; fiz. (posebna) teorija
relativnosti Einsteinova teorija prostora in
časa, ki ne vključuje gravitacije; splošna
teorija relativnosti Einsteinova teorija
gravitacije; lingv. panonska teorija po
kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga
stari cerkveni slovanščini; lit. literarna
teorija nauk o vrstah in zvrsteh literarne
umetnosti in o bistvu in oblikah besedne
umetnine; sokolja teorija po kateri se v
noveli kot vodilni motiv pojavlja tipičen
predmet s simbolnim pomenom, h kateremu
se pripoved pogosto vrača; teorija verza
nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih
verza; mat. teorija informacije ki proučuje
količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem,
prenašanjem in kodiranjem informacij;
teorija množice; teorija števil ki raziskuje
naravna števila in odnose med njimi; polit.,
soc. rasna teorija na biologizmu temelječa
teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in
pravice ljudi določene z njihovo raso; šah.
teorija otvoritev
Matev ::
nihče še ni izkopal neskončno mnogo vmesnih členov
http://www.bringyou.to/apologetics/whaleevolution.gif
.:joco:. ::
Beseda teorija, ki jo uporabljajo novinarji, filozofi in razni kvartopirci ni enako
Znanstvena teorija ni ena sama trditev, ki jo lahko ovržeš ali ne, ampak je področje zanimanja. In ponavadi vključuje več zakonov, konsistentnih in potrjenih hipotez, metod, dokazov ipd.
In kaj je drugega teorija evolucije, kot posnemanje okolja? Posnemanja evolucijskih procesov iz opazovanega okolja v članke, knjige in učbenike, namesto zemljevide, če tako želiš. Tako dobro se jo da posnemati, da celo nekateri na tem forumu njene prednosti s pridom uporabljajo.
Ubistvu obstajajo miljarde najdenih fosilov. Se pa vedno najde kdo, ki misli, da jih imamo le ducat ali pa se mu kak gap zdi prevelik. Naprimer za prej omenjeno žirafo.
znanstveni teoriji.
Znanstvena teorija ni ena sama trditev, ki jo lahko ovržeš ali ne, ampak je področje zanimanja. In ponavadi vključuje več zakonov, konsistentnih in potrjenih hipotez, metod, dokazov ipd.
In kaj je drugega teorija evolucije, kot posnemanje okolja? Posnemanja evolucijskih procesov iz opazovanega okolja v članke, knjige in učbenike, namesto zemljevide, če tako želiš. Tako dobro se jo da posnemati, da celo nekateri na tem forumu njene prednosti s pridom uporabljajo.
Kakšen dokaz bi pa rad? Namesto stotine fosilov bi imel milijarde fosilov?
Ubistvu obstajajo miljarde najdenih fosilov. Se pa vedno najde kdo, ki misli, da jih imamo le ducat ali pa se mu kak gap zdi prevelik. Naprimer za prej omenjeno žirafo.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: .:joco:. ()
dzinks63 ::
Evolucija gre dalje. Seveda ne opaziš novih množičnih oblik mutacij v 100 ali 1000 letih. Da se neke opazne spremembe dovolj razširijo je potrebnih vsaj cca 50000+ let. Če pa želiš opaziti malo večje spremembe, pa moraš gledati periodo vsaj milion let. Če pa misliš, da je zemlja stara cca 6000 let, ti pa seveda vse to ne more nikakor klapat.
mihl ::
No, Joco, potem pa prosim navedi konsistentnejšo definicijo teorije. Katera pa je bolj konsistentna ali pravilnejša? Pazi "znanstvena" teorija in "teorija dejavnosti" ni eno in isto, nikoli bilo, torej ne mešati.
"Znanstvena teorija ni ena sama trditev, ki jo lahko ovržeš ali ne, ampak je področje zanimanja. In ponavadi vključuje več zakonov, konsistentnih in potrjenih hipotez, metod, dokazov ipd." Točno tako in ravno zato teorija še ni končna definicija, ker je samo skupek nekih trdditev ali če že hočeš dokazov. Ampak če jaz najdem nekje nek naključni cigl in ga do podrobnosti preučim in poznam kaj vse je moč z njim izdelatiše vedno ne vem iz katere zgradbe je izpadel ali kateri je namenjen, potem tudi ne morem suvereno trditi kaj več, kot samo gola dejstva o tem ciglu pač. In to je teorija!
In prav imaš, tudi evolucijska teorija je posnemanje okolja, kot kartografija, bolje rečeno metoda. Vendar izhajamo iz napačnih predpostavk. Kakor ne moremo zgolj na podlagi zemljevidov zemlje, marsa itd trditi, kako so planeti znotrej sestavljeni, koliko so stari in pa še najmanj v kakšni medsebojni relaciji so, tako tudi ne moremo trditi samo na podlagi fosilov, kako so nastajali. Je pa res, da se pri vsaki znanosti ugotovljena dejstva aplicirajo na druge objekte z veliko verjetnostjo točnosti, ampak verjetnost dokler ni dokazana še vedno ni dejstvo.
@Dzinks63. Točno tako, kakor praviš, mutacije se opazujejo v 100.000 let in vsi milijoni let so po moji trditvi premalo, da bi z naključnimi mutacijami nastal človek. Seveda pa se lahko motim!!! Torej je to samo moja teorija, nikoli nisem rekel da je tako. Zakaj pa meniš, da opazujem samo 6000 let-nikoli nisem tako insinuiral, razen v zvezi s poznano "razvito" civilizacijo.
"Znanstvena teorija ni ena sama trditev, ki jo lahko ovržeš ali ne, ampak je področje zanimanja. In ponavadi vključuje več zakonov, konsistentnih in potrjenih hipotez, metod, dokazov ipd." Točno tako in ravno zato teorija še ni končna definicija, ker je samo skupek nekih trdditev ali če že hočeš dokazov. Ampak če jaz najdem nekje nek naključni cigl in ga do podrobnosti preučim in poznam kaj vse je moč z njim izdelatiše vedno ne vem iz katere zgradbe je izpadel ali kateri je namenjen, potem tudi ne morem suvereno trditi kaj več, kot samo gola dejstva o tem ciglu pač. In to je teorija!
In prav imaš, tudi evolucijska teorija je posnemanje okolja, kot kartografija, bolje rečeno metoda. Vendar izhajamo iz napačnih predpostavk. Kakor ne moremo zgolj na podlagi zemljevidov zemlje, marsa itd trditi, kako so planeti znotrej sestavljeni, koliko so stari in pa še najmanj v kakšni medsebojni relaciji so, tako tudi ne moremo trditi samo na podlagi fosilov, kako so nastajali. Je pa res, da se pri vsaki znanosti ugotovljena dejstva aplicirajo na druge objekte z veliko verjetnostjo točnosti, ampak verjetnost dokler ni dokazana še vedno ni dejstvo.
@Dzinks63. Točno tako, kakor praviš, mutacije se opazujejo v 100.000 let in vsi milijoni let so po moji trditvi premalo, da bi z naključnimi mutacijami nastal človek. Seveda pa se lahko motim!!! Torej je to samo moja teorija, nikoli nisem rekel da je tako. Zakaj pa meniš, da opazujem samo 6000 let-nikoli nisem tako insinuiral, razen v zvezi s poznano "razvito" civilizacijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: mihl ()
.:joco:. ::
Ker na zemljevidu še ni neke novogradnje, pomeni da kartografija ne deluje?
S sestavo notranjosti planetov se ukvarja geologija in sorodne vede.
S sestavo notranjosti planetov se ukvarja geologija in sorodne vede.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Matev ::
in vsi milijoni let so po moji trditvi premalo, da bi z naključnimi mutacijami nastal človek.
lahko to trditev podkrepiš z kakšnimi dokazi
ali se to samo tebi zdi
...
sicer pa od kje si ti prišel?
kakšni so bili tvoji predniki pred 250 milijoni leti?
enaki kot smo ljudje sedaj?
hamax ::
Teorija je torej samo skupek spoznanj, ki pa nujno ne držijo, dokler kot skupek niso dokazane.
Nobena znanstvena teorija ne drži nujno. Je pa verjetnost da drži precej velika. Od evolucije pa do gravitacije.
Scientific theory @ Wikipedia
Teorija v znanotsti je model, ki opisuje opažanja v naravi.
To da svinčnik pade na tla je dejstvo. Model ki pa napove padanje svinčnika(pospešek, sila ...) se pa imenuje gravitacijska teorija.
Ravno tako je dejstvo tudi to, da se evolucija dogaja. Kako in zakaj se dogaja pa opisuje teorija evolucije.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Atheist Experience Show (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Problemi človeštva | 50441 (37525) | s1m0n |
| » | Tehnološki napredek/evolucija ni eksponenten (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10265 (9691) | _marko |
| » | Veliki filter vključitev mitohondrijev v prokariontsko celico? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 15008 (13162) | Okapi |
| » | Nastanek življenja (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Loža | 49841 (45066) | Vajenc |
| » | Ali teorija evolucije poziva k rasizmu in genocidu? (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Problemi človeštva | 29083 (25709) | jzgorisek |