Homoseksualnost

ad1: ljudje kot vsi drugi, noge do tal, glava nekje na vrhu, nekateri zateženi, večina ok, kakor drugi.
ad2: sigurno jim ni lahko priznati (nekateri so prikriti do smrti), predvsem zaradi okolice, ki jih marsikje preganja kot gobavce. Najverjetneje iz lastnega strahu pred malim "homičem" v samih njih. Morda se ti ljudje v svoji zaplankanosti bojijo, da bodo, če se bodo družili z "drugačnimi" postali enaki, kot da je to gripa. Sicer pa pri drugih, za slovence, marginalnih skupinah ni nič drugače. Med olimpiado mi je nekdo (sicer dober kristjan in intelektualec) dejal, da Merlene Ottey (slovenska državljanka od maja 2002) vsekakor ne bi smela na takšnem tekmovanju predstavljati Slovenije, ker je, prosim lepo, ČRNA. Kako je torej šele ljudem, ki se od večine razlikujejo po spolnosti, ki je, ponovno zaradi lastnega strahu in vpliva določenih struj, še tolikanj večji tabu pri tapravil možeh in ženah. Kaj pa, če bo zaradi soseda, ki je homoseksualec, tak postal tudi moj otrok?
ad3: "luknjo" dobi lahko ali težko, ravno tako kot vsi ostali, odvisno od človeka do človeka.

Konec koncev sta lepota in spolnost brezspolni in je prekleto vseeno kdo s kom in kaj, dokler ne posega v otroke.
Pa ne mi zdaj, da vse ok, dokler ne dregne vame. Vsaj veste, kako se počutijo dekleta, ko se okoli njih slinijo tipi, ki ne razumejo besede NE.

Z evolucijskega stališča je "motnja". Saj ne more preživeti oz. nadaljevati svoje poti. Tako da... S tega stališča škoda razmišljato o tem. Ker je zadeva dokaj jasna. 100% homoseksualca pomoje ni. Ker bi morali oz. so že izumrli.

Z našega stališča pa ne moremo mimo politično korektnega krapa(no, ja odvisno kam ciljaš s tem). Geji in lezbijke so bili in bodo bili. Jaz si tudi težko zamislim, da bo moj otrok homoseksualec. In to preprosto zaradi mojega prepričanja oz. usmerjenosti. Ampak.. Politično korektno(?) in moralno odgovorno je, da pustimo geje in lezbijke da so kar so in da so kateri so.

S tega stališča je sigurno nedopustno govorit o kakšni motnji.

Vsak homoseksualni stric, ki favorizira svoje nečake, dela dobro uslugo svojim genom. Če bi bil še on normalen, potem morda ne bi preživeli niti njegovi, niti sestrini otroci, njegovi nečaki.

Pojasni...

Zakaj že ne bi preživeli?

Pa če homoseksualni stric favorizira svoje nečake pomeni, da bodo nečaki preživeli lažje kot ostali, ampak stric kot homoseksualec bo pa umrl(in s tem tudi njegov del homoseksualnega gena(?)).

Tako umrl kot oče in njegovi heterosexaulni geni. Ampak so že v nečakih ali sinovih!

Ja točno. Ampak bratovi so lahko malo drugačni od tistih ki niso nadaljevali pot.

Kako veš, da bi bilo manj ali več neoptimalno(pardon sub)?

> Ja točno. Ampak bratovi so lahko malo drugačni od tistih ki niso nadaljevali pot.

Pol manj. Ampak 2 nečaka imata ravno toliko genov kot 1 sin. Včasih je lažje imeti 100 nečakov, kot 50 sinov.

> Kako veš, da bi bilo manj ali več neoptimalno(pardon sub)?

Vse se je tako razvilo, da je blizu nekakšnega optimuma. Nash equilibrium spet. Optimuma za proliferacijo genov, se razume. Le ta se maksimizira v biološki evoluciji.

Bom mau pojasnil tole, prosto po Dawkinsu.

Ptiči si lahko s kljunom otrebijo klope, uši in druge zajedalce skoraj povsod po telesu sami. Le po vrhu glave si jih ne morejo, zato včasih opazimo, kako jih pucajo en drugemu. Denimo, da je "v začetku" tako, pa da eden drugemu to uslužno počno. Everybody is happy, v Nashevem equilibriumu so. Strategija je pač - opucaj klopov tistega, ki je tebe opucal.

Potem pa pride do mutacije. Rodi se ptiček, ki si pusti pobrati zajedalce z mest ki jih sam ne doseže, dobrotnika pa prepusti drugim, da ga očistijo ali pa ne. Tak ptič ima majhno, a odločilno prednost v populaciji in v 1000 ali kaj takega generacijah so že skoraj sami taki mangupi. Katerem pa tudi redkokdo spuca glavo in vsi so eni ušivci. Razen naivcev, ki pucajo eni drugim in tudi egoistom. Vendar spet živijo v Nashevem equilibriumu.

Potem slejkoprej pride do nove mutacije. Rodi se ptiček, ki pomni, kdo mu je vrnil uslugo in kdo ne. To so zamerljivci. Spucajo naivce, egoiste pa največ enkrat, zato te začnejo (malenkost hitreje) pobirati bolezni. Spet se vzpostavi nov Nashev equilibrium strategij. Toliko procentov teh, toliko procentov onih je v populaciji. Lahko pa seveda, da ti procenti oscilirajo.


Ista igra velja za rojevanje otrok po spolu. Tukaj celo obstaja 50% equilibrium, okoli katerega se vrtijo. Naprimer kengurujka v mladih letih bo rojevala predvsem ženske potomce, v srednjih pa bo poskusila vzrediti moškega potomca, ki bo manj gotovo, pa bolj na široko razsejal njene gene. V zrelih letih zato, ker ga mora bolje futrat, da bo pretepel vse druge samce. V mladih letih bi vzgojila kvečjemu prepirljivca z nekaj kilogrami/centimetri premalo, da bi lahko konkuriral drugim samcem.

To so pač različne strategije, ki vse tvorijo neka dinamična ravnotežja. Strategije, ki sekajo ven, bodo najbrž pogubne za nosilčeve gene, zato jih ni.

Vse se dogaja s to "governing equation" in homo/heterosexualnost tudi.

To je tautologija, pravzaprav.

Thomas: Bom parafraziral tvoj zadnji post, pa mi povej, če sem prav razumel tvojo teorijo.

Torej, a homoseksualci imajo evolucijsko prednost s tem, da se njihovi geni ne kopirajo naprej?

Homosexualnost je običajna po vsem "živalskem cesarstvu". Divertiranje svojega spolnega nagona na pripadnike istega spola je neke vrste prisilna ali prostovoljna kontracepcija.

Alfa volk in alfa volkulja ne dovolita parjenja drugim članom tropa, kar pod grožnjo smrti ali izgona iz tropa, kar je dostikrat isto.

Nekateri volkovi pa se pedrajo ves ta čas, saj bi jim avtokastracija ali kaj podobnega lahko škodilo. Če bi recimo alfo požrl medved, potem bi se morda lahko povzpel nov volk na tron, toda kaj je kraljevski prestol, če nimaš jajc? Nič.

Toda tudi, če se ta priložnost nikoli ne pojavi, je vredno računati nanjo, skrbeti za zarod obeh alf (ker so verjetno sorodniki) in prakticirati homosexualnost.

Face it!

Ni to neka direktna prednost... Prednost je pred eno drugo skupino, kjer tega pojava ni in se recimo volkovi med sabo zaradi potrebe pobijejo... :)

> Homoseksualci so za človeštvo evolucijska prednost, ker dajajo prednost drugim (boljšim) genom, ne pa svojim.

Pravzaprav prednosti za vrsto ni. Vrsto je treba iz enačb dat ven! Prednost je za tiste _gene_, ki včasih svoje nosilce pripravijo do homoseksualnosti. Kako podrobno to poteka, nihče nima pojma. Ampak če vzameš eno striktno heteroseksualno populacijo in ji dodaš gen za homoseksualno obnašanje v določenih pogojih, boš najbrž čez 1000 generacij opazil, da je nekoliko razširjen. Odvisno pač od pogojev preživetja, predvsem. Bolj neusmiljeni pogoji bi po mojem bolj favorizirali homoseksualnost. Lahko pa da se motim, da je ravno obratno, čeprav mislim da se ne.

V glavnem, ena komplicirana dinamična enačba stanja je, katere preživetvene strategije so optimalne za gen. Iz nje izhaja tudi homosexualnost in košatost obrvi in vse. Maš preveč košate obrvi, se ti zaredijo uši v njih. S tem si zmanjšaš verjetnost preživetja za eno promilo, recimo. Maš premalo košate obrvi, ti znoj teče v oči in spet zmanjšaš verjetnost preživetja za kakšno promilo.

Skozi generacije se tako za ceno bolečine, bolezni, smrti ... tako kipari naša oblika. Vsak feature je bil plačan s tisoči ali bolje z milijoni žrtev. Pa je lastnost navidez nepomembna - kot recimo velikost uhlja - pa je vseeno za vsakim bitom informacije o uhlju milijon ali več žrtev, ki so imele slučajno slabši uhelj. In seveda začasni triumf dobrega uhlja. Zdej evoluira že nekam drugam, ker okolje se je spremenilo. Pa celo, če se ni!

Vidiš lepe barve? No, DNA sekvenca za to da ti gledaš, ima morda megabyte. Vsak bit pomeni pa tisoče ali milijone tragično neuspelih poskusov za sabo.

Tega se je treba kar zavedat.

Lej Soze!

Katarina ima dva sinova, oba 100% heterosexualca.

Urša ima tudi dva sinova, eden je homosexualec, drugi pa ne.


Potem pride 20 zelo slabih let. Običajno za okolje naših prednikov.

Katarinina sinova imata oba otroke in vsi umro zaradi pičlega ulova, Katarinin rod je izumrl.

Uršin prvi sin ima otroke, drugi pa ne. Pač pa pomaga svojim nečakom, da preživijo - in ravno ta pomoč je lahko odločilna. Drugi sin bi lahko tudi živel v celibatu in ne bi bil homosexualec. Samo je bolj enostavno divertirat kot supresat spolni nagon.


V glavnem, v tem poenostavljenem a ilustrativnem primeru, Uršin rod prživi. Mi smo njeni potomci.

Ja glej Thomas, ti vseskozi predpostavljaš, da homoseksualni stric pomaga straight nečakom. Jaz pa predvidevan, da tega ne dela in je sebičen oz. skrbi samo zase.

Kje je prednost tu?

V bistvu pomaga nečakom že s tem, da jim njegovi otroci ne delajo konkurence...
Da ne omenjamo povečane količine kvalitetnih beljakovin, s katrimi stric redno oskrbuje svoja dva priljubljena nečaka, ....heheheh...

Sorči, nisem se mogu zadržat, je blo preveč očitno.

Nimamo istega genoma! Družine imajo bolj iste genome. Do vseh sorodnikov prijaznejša žlahta ima advantage, edge.

Zato matere so prijazne(jše) do svojih otrok. Očetje tudi, strici in tete tudi. Prav tako babice in dedki.

To se nam je _tudi_ zevoluiralo. Tako nam, kot mnogim drugim živalim.

Ja, ravno toliko kot sosedovemu mulcu.

Mogoče se pa ravno v tem stavku skriva potrditev Thomasove ideje, ali vsaj del potrditve.

Namreč večino človekove evolucije so ljudje živeli v majhnih skupinah in otroci (večinoma genetsko sorodni ostalim članom skupnosti) so bili v milosti vseh članov skupnosti. Ker je bila večina članov bolj ali manj v sorodu, je skrb za _vse_ otroke tropa (ne samo za svoje sinove in hčere) dokaj verjetno pomenila skrb za lastne gene (vsaj delno).

Ker se je tovrstno obnašanje skozi milijone let tako zelo usidralo, marsikdo čuti naklonjenost (pa ne govorimo v erotičnem smislu!) do sosedovih otrok tudi danes. Instinkt ne ve, da sosedov mulo ni nič v sorodu. Milijone let je bilo tako pač, da je ponavadi bil, vsaj delno.

Zato se zgodi, da stric(teta) ali sosed(a) tako rad včasih nečaku/sosedovemu mulcu kupi žogo, mu popravi bicikl, pomaga pri domači nalogi...

Jih sproži? Jo sprožijo?

Ne vem. Me pa še vedno zanima kje mi tavamo. Homoseksualni gen?

Najprej morm rečt, da nobena spolna dejavnost, katera ne vodi direktno k potomstvu, ni kar smrtna. Tako tudi gen za homoseksualnost (ali geni ki dopustijo homoseksualno obnašanje) ni(so) kar poguba. "Zdej če ne boš vedno brizgal svoje sperme direktno v plodne vagine, boš pa izumrl!" - to je traparija. Stvari so bistveno bolj komplicirane in spin offi posameznih obnašanj so lahko prav hecni.

Predvsem pa vsako obnašanje na enem področju pade v širši kontekst, ki kot celota odloča kako dobro tvoji geni zaplujejo po reki časa v prihodnost.

Odrekanje direktnemu razmnoževanju, v prid svojih otrok, bratov, sester ali celo staršev, je _lahko_ strategija, ki najbolj učinkovito pomnoži tvoj genom. Včasih bolj kot če se trudiš sam. Homoseksualnost, abstinenco in vse drugo je treba gledati v tem širokem kontekstu. Sicer čez 100 let nihče ne meri, nikogar ne briga koliko kakšnega gena je preživelo, samo preživeli geni so, izumrlih pa ni. To je interna igra genov že vsaj milijardo let. Če nam zdrava pamet reče, da kakšna genetska strategija pa ni pametna - toliko slabše za zdravo pamet. Geni že vedo, kaj je dobro za njih. Vsaj tisti, ki so preživeli. Tisti ki niso vedeli, niso preživeli.

Seveda pa kar je dobro za gene, ni nujno dobro za njihove nosilce. To se včasih poklapa, včasih se ne. Toda to je že druga zgodba. Tista o memih in transmemih iz sobotnih chatov.