» »

Elsevier: ne razpečujte oblikovanih člankov

Elsevier: ne razpečujte oblikovanih člankov

vir: XvsXP
XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je ter zato največkrat na tapeti, a podobnih praks se gredo vsi. Jabolko spora so pravice, ki jih avtorji v veliki meri neodplačno prenesejo na založnika, ta pa s članki mastno služi, saj niso brezplačno dostopni. Če raziskave financira javni denar, je to nehigienično, a se razmere popravljajo. Sedaj se je oglasila spletna stran academia.edu, ki je od Elsevierja prejela zahtevke, naj umakne nekaj člankov, ki so jih nanjo naložili avtorji sami. Zagnali so vik in krik, da se je Elsevier spravil na uboge raziskovalce. A zgodba ni tako preprosta.

Založniki imajo svoje stroške in tega nihče ne zanika. Pogost očitek založnikom je izkoriščanje znanstvenikov za brezplačno recenziranje člankov. To drži, a vedno lahko potencialni recenzent zavrne recenzijo in urednik jo bo poslal drugam. To se dogaja, ni pa prav pogosto, saj so nekatera področja tako specializirana, da prav veliko recenzentov ni, po drugi strani pa se urednikom, zlasti udarnejših revij, resnično ni dobro preveč zameriti. Ti isti uredniki seveda niso neka izvenzemeljska rasa, ampak so običajno ugledni znanstveniki na svojem področju. Svet je pač majhen.

Kakorkoli, založniki imajo stroške z obdelavo rokopisov, od koordinacije recenzije in popravkov, do oblikovanja in stavljenja končne verzije ter tiska (če revija ni v celoti elektronska). Kdor je že dobil v recenzijo kakšen rokopis, ve, da urejanje te solate ni enostavno delo, saj članke oddajo v vseh mogočih oblikah. Dobršen del matematično-tehnične srenje jih resda oblikuje v LaTeX-u, a še vedno se veliko člankov pošilja v različnih verzijah formatov doc, docx, rtf in kakšnih eksotiki. V teoriji bi morali biti združljivi, v praksi je že branje mnogokrat precejšen podvig, stavljenje pa nočna mora. Povsem druga kategorija so slike, ki romajo na naslove urednikov v živih in mrtvih formatih, nekatere vektorske, druge bitne v zanikrni ločljivosti, nekatere vgrajene kar v Wordov dokument, druge v ločenih datotekah itd. Ta del založnikom dejansko priznamo kot nič kaj zavidanja vreden.

A po drugi strani so zanj dobro plačani, saj so naročnine na revije drage, mnogokrat zavite v pakete, tako da ni možno (ali gospodarno) naročiti le revij, ki jih neka institucija potrebuje, ampak zraven zapakirajo še nekatere druge revije.

Kako pa je z avtorskimi pravicami? Z objavo članka v Elsevierjevih revijah avtorji velik del avtorskih pravic prenesejo nanj, ne pa vseh. Pomembna je tudi razlika med rokopisom (v nadaljevanju: rokopis, pre-print version), recenziranim in popravljenim (popravke seveda piše avtor) rokopisom (v nadaljevanju: AAM, iz author's accepted manuscript) in stavljeno obliko (v nadaljevanju: članek). Elsevierjevi avtorji lahko vse oblike prosto uporabljajo interno, za poučevanje, na konferencah, v svojih monografijah in disertacijah, dele besedila pa lahko uporabijo tudi v novih člankih. Elsevier dovoljuje tudi deljenje člankov med znanstveniki (scholarly sharing), kar v praksi pomeni, da ga lahko pošljemo kolegu po elektronski pošti. Izrecno pa je prepovedano sistematično deljenje in komercialna raba. Omejitve so razumljive, saj je šlo v oblikovanje članka precej časa in sredstev.

Poleg klasičnega načina objave (imenovan tudi naročniški) omogoča Elsevier tudi objavo prostodostopnih člankov (open access articles), s katerimi je mogoče početi praktično vse, le nadaljnja uporaba v komercialne namene je omejena z licenco CC BY 2.0. Objava takega članka bo avtorje stala od 500 do 5000 dolarjev, odvisno od revije in tega, kje so zaposleni (od Univerze v Ljubljani lahko Elsevier iztisne manj kakor od Harvarda, to je jasno).

Vrnimo se k naročniškim člankom. Teh ni dovoljeno javno objavljati. Imajo pa avtorji dovoljenje za objavo rokopisa ali AAM-ja na lastnih straneh in v arXivu (spletni repozitorij). V praksi znanstveniki na svojih straneh mnogokrat objavijo tudi stavljen članek, pa jih založniki ne preganjajo, ker bi bil to resnično PR-samomor.

Kaj je torej s stranjo academia.eu? Gre za stran, ki se na deklarativni ravni zavzema za odprt in prost dostop do člankov. Končnica .edu je zavajajoča, saj ne gre za akademsko inštitucijo, a je registrirana že od leta 1999 (stran sicer deluje šele od leta 2008), ko pravila še niso omejevala registracij domen .edu. Deluje kakor družabno omrežje za raziskovalce in avtorjem omogoča, da se vanj prijavijo, potem lahko na stran obesijo svoje članke. Pravno gledano gre za sistematično deljenje člankov, česar Elsevier ne dovoljuje. In v tem primeru Elsevier niti ni negativec. Avtorji imajo vso pravico, da na strani objavijo svoje rokopise, ne pa stavljenih člankov. Academia.eu namreč deluje kakor običajno podjetje, saj so predlani zbrali 4,5 milijona kapitala iz skladov tveganega kapitala, do danes pa že šest milijonov dolarjev. Zavzemajo se za odprto deljenje člankov – pravilno in pohvalno, a tega vseeno ne morejo početi na plečih založnikov in uporabljati njihovega dela, najsi bodo založniki še tako rejeni in izkoriščevalski.

19 komentarjev

opeter ::

Zanimive misli. Sicer pa ali vse to zgoraj napisano velja tudi za revije/članke itn., katere so bile financirane iz davkoplačevalskega (javnega) denarja? Ker te bi morale biti na koncu vseeno prosto dostopne ... velja tudi za oblikovano varianto.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

alexa-lol ::

Zakaj se pa pritožujejo nad tem v kaki obliko dobijo članke in slike. Naj napišejo sprejemamo to in to različico tega in tega dokumneta in je.

nekikr ::

Zakaj že? Pa ja ne boš od enega genija zahteval, da sam lektorira svoje umotvore, izdeluje idealne slike in se ukvarja s formati. On naj dela svoje delo, založba pa svoje (in to potem seveda računa). Enako kot pri glasbenikih. Naj ustvarjajo glasbo in naredijo dober koncert, založba naj pa poskrbi za vseh ostalih 1000 stvari, ki pač pridejo zraven.

alexa-lol ::

Točno to. Njemu je itak v interesu da se objavi, ker dobi "točke". In za te točke se bo pač fant moral malo potruditi.. in pa plačati.

opeter ::

alexa-lol je izjavil:

Zakaj se pa pritožujejo nad tem v kaki obliko dobijo članke in slike. Naj napišejo sprejemamo to in to različico tega in tega dokumneta in je.


Ker ti nič ne pomaga in se je avtorji ne držijo ... zato. Tudi jaz letno oblikujem nekaj številk različnih revij/časopisov in vem, kako je to. Sploh pa marsikateri "avtor" postane hitro jezen in enostavno ne prenese, če jim omeniš, da se niso držali "predpisov", torej predpisane velikosti in vrste pisave za oddajo gradivo, da o razmaku vrstic in. sploh ne govorim. Potem se avtorji takoj obrnejo do nadrejenih pri založbah, npr. k vodji oddelka, direktorjem itn., da o tem, če se gre slučajno za kakšen VIP sploh ne bi ... Skratka na lestvici potem vedno tisti faše, ki je spodaj. Potem pa ti vedno pridejo s takimi, da je naročnik "kralj" oz. njihov sorodnik in naj bo izvajalec tiho, bla, bla ... Do neke mere to še človek prenaša, ampak, kar je preveč je preveč. Potem pa sodelovanje prekineš. Živci človeka so več vredni. No, dela je vsepovsod ogromno, isto velja za izbiro.

Pri resnih revijah imaš urednike, ki takšne članke, kateri se ne držijo "politike oddaje gradiva" enostavno vržejo nazaj, ampak to pri marsikateri mali založbi/izdajatelju itn. ne morejo napraviti oz. enostavno ni mogoče, ker si nekako odvisen od marsičesa. Tudi tega, da ti (za boljšo prodajo) v reviji objavi članek neka znana oseba/znanstvenik/umetnik itn.

nekikr je izjavil:

Zakaj že? Pa ja ne boš od enega genija zahteval, da sam lektorira svoje umotvore, izdeluje idealne slike in se ukvarja s formati. On naj dela svoje delo, založba pa svoje (in to potem seveda računa). Enako kot pri glasbenikih. Naj ustvarjajo glasbo in naredijo dober koncert, založba naj pa poskrbi za vseh ostalih 1000 stvari, ki pač pridejo zraven.


S tem se seveda strinjam, na nek način. Ampak pol se naj tudi oni držijo določenih stvari. Če ne drugega: časovnih rokov.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: opeter ()

alexa-lol ::

To je fora da si ti bolj od njih odvisen kot oni od tebe. Ti rabiš točke, oni imajo nekaj člankov na čakanju.

antonija ::

alexa-lol je izjavil:

Zakaj se pa pritožujejo nad tem v kaki obliko dobijo članke in slike. Naj napišejo sprejemamo to in to različico tega in tega dokumneta in je.

Elsevier ima (vsaj imel je ko sem se objavljal) precej strikttno politiko kaj smatrajo kot rokopis (samo pescica podprtih formatov), tocna navodiloa kaj so za njih slike (formati in resolucije za bitmapne slike, formati za vektorske slike), tocne zahteve so imeli kako se prilaga tabele, grafe, kako se oznacuje, citira, ... ni da ni. In vecino teh stvari so ze pri oddaji rokopisa poreverile kratkje skripte, ki so te takoj nekam poslale ce kaj ni bilo 100% OK.
Vsaj za revije z visokim impact faktorjem na doticnem podrocju je to veljalo.

Kolikor sem jaz bil udelezen je sla za Elsevier zadeva takole:
1. Server pobere rokopis in vse priloge, preveri ce je vse OK, pobere podatke o avtorjih in recenzentih
2. Server pospama emaile vsem predlaganim recenzentom, ce se ne odzovejo v XX dneh jim se enkrat zatezi, potem pa
a) te odjebejo ker se jim ne da iskat recenzenta
b) ce je tvoj mentor tata-mata ti mogoce najdejo nadomestnega recenzenta (precej redko)
3. Recenzenti (zastonjski) in corresponding avtor izvedejo vse popravke, ki jih preveri server
4. Ko je vse delo koncano se tvoji dokumenti sestavijo (to je pomojem prvi korak kjer je udelezen Elsevierjov clovek; verjetno zdolgocasen student) v nekaj cemur Elsevier pravi clanek, ampak je not toliko napak da porabis 3x toliko casa da vse pregledas in popravis vse napake, kot bi ti vzelo ce vse se enkrat napises
5. Ko posljas nazaj popravke ti se enkrat sestavijo clanek, in ce nimas pripomb gre v tisk in na internetno stran revije

Tocno tolk dela vlozijo da potem racunajo milijonske narocnine na clanke, ki so vecinoma financirani iz javnega denarja.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

sensei ::

Se jih pa predstavlja v pretirano negativni luči, sploh glede na to, da bistva člankov (vsebine) ne omejujejo.

71GA ::

MAlo ljudi se zadnje čase še spozna na tipografijo in pa LaTeX... Včasih se mi zdi, da cela Slovenija goni .doc...

Mipe ::

Čemu bi se ukvarjali z LaTeX-om? To je domena tiskarn. Avtorje zanima samo vsebina.

sammy73 ::

Mipe je izjavil:

Čemu bi se ukvarjali z LaTeX-om? To je domena tiskarn. Avtorje zanima samo vsebina.


Saj ravno zato, ker te zanima samo vsebina, uporabiš LaTeX!

Mipe ::

Za katerega si je treba vzeti čas in potrpljenje, da se ga priučiš. Kar ni preveč pogodu avtorjem, ki bi radi samo ustvarjali.

Matija82 ::

Zanimivo, nisem vedel glede različnih verzij in posledično različnih pravic.

antonija, smatram, da je treba že pred predlaganjem potencialne recenzente prepričati, da bodo pregledali tvoj članek?

ZaphodBB ::

Mipe je izjavil:

Za katerega si je treba vzeti čas in potrpljenje, da se ga priučiš. Kar ni preveč pogodu avtorjem, ki bi radi samo ustvarjali.

Razen, če samo vzameš template in ga pofilaš. LATEX je toliko zajeban kolikor se hočeš jebat z njim.

sammy73 ::

Mipe je izjavil:

Za katerega si je treba vzeti čas in potrpljenje, da se ga priučiš. Kar ni preveč pogodu avtorjem, ki bi radi samo ustvarjali.


Ja, dilema je, ali si enkrat vzeti 14 dni časa za LaTeX in potem imeti mir, ali pa se vsakič posebej zafrkavati s pisanjem članka v Wordu. Jaz sem si vzel čas, prav tako vsi ostali, s katerimi sem takrat delal na IJS. Uporaba LaTeXa ima še nekatere dodatne prednosti, npr. en moj merilni sistem je bil narejen tako, da je rezultate meritev izpljunil v obliki LaTeX kode.

Ali morda sam spadaš med tiste, ki si ne vzamejo časa in potrpljenja za vozniški izpit in se zato voziš z avtobusim?

Invictus ::

Mipe je izjavil:

Za katerega si je treba vzeti čas in potrpljenje, da se ga priučiš. Kar ni preveč pogodu avtorjem, ki bi radi samo ustvarjali.

Če pišeš samo tekst brez formul, slik, ipd, se LaTeX naučiš v 2 urah.

Potem samo še delaš.

Da ne govorim za kake zadeve, kjer lahko rezultate že vnaprej pretvoriš v pravo LaTeX obliko. Samo inludaš pozneje ...

Sam sem svoji punci na koncu diplomo predelal v LaTeXu. Mentorica je padla dol ... Ne pa tisti zmazki v Wordu ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

digitalcek ::

Se mi močno zdi, da se je PRVIČ v zgodovini ST-ja v članku nekdo potegnil tudi za založnike.
Ali vsaj natočil bolj čistega vina...

Precedens? Napaka? Stalna praksa? Nikoli več?
Nekateri si prisvojite vse, kar ni privarjeno.
Tako iz kakšne tuje kleti, kot tudi s spleta.
Žalostno!

Zgodovina sprememb…

MrStein ::

Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

antonija ::

Matija82 je izjavil:

antonija, smatram, da je treba že pred predlaganjem potencialne recenzente prepričati, da bodo pregledali tvoj članek?
V "taboljsih" revijah (visji faktor) je to precej normalno, da se je treba predhodno dogovriti z recenzenti ali so pripravljeni pogledat tvojo objavo, pa se pazit moras pri izbiri da so recenzenti dovolj uveljavljeni na podrocju (doovlj clankov; opazis zacaran krog?), da niso del tvoje skupine (kar se spet vidi iz objavljenih clankov in (so)avtorstev), itd.

Pri bolj "svoh" revijah se vcasih najde kaksna skupina lokalnih zanesenjakov, ki sem-ter-tja recenzirajo tudi random clanke, mapak glede na to da gre pri recenzijah za vsaj kaksen teden (lahko tudi mesec ali vec) dela (ce so recenzenti vsaj kolikor-toliko resni), da se je treba poglobit v clanek, probat najdet napake, izpostavit bolj majave dele, ... se to vecini enostavno ne da delat zastonj (oz. za bogatenje zaloznikov, kar je perverznost svoje sorte).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

ZDA razmišljajo o obveznem prostem dostopu do znanstvenih člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
433488 (1362) jype
»

Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hub

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
195508 (3376) mojster_joni
»

Sci-hub: znanstveni pirate bay pod žarometi

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
429295 (4408) Lonsarg
»

Elsevier: ne razpečujte oblikovanih člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
197057 (4678) antonija
»

Upor proti izdajatelju strokovnih revij Elsevier

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
346128 (3927) lmorgh

Več podobnih tem