» »

Nova stara prevara v znanosti: samorecenziranje člankov

Nova stara prevara v znanosti: samorecenziranje člankov

Slo-Tech - V znanosti se danes soočamo s hudo inflacijo vsega mogočega razen sredstev. Napihujejo se nazivi, olepšujejo se raziskave, povečuje se število objavljenih člankov in prijavljenih projektov, čeprav kakovost temu ne sledi. Konkurenca je kruta in vrednotenje raziskovalnega dela izključno po objavah (pri nas je situacija še malo bolj okorna, saj šteje le število objav, normirano s faktorjem vpliva revije) je pripeljalo tudi do vprašljivih praks.

Po eni strani to vidimo z naraščanjem števila umaknjenih člankov, za katere so po objavi ugotovili hude nepravilnosti avtorjev. Tipični postopek pregleda kakovosti gre nekako takole. Avtorji pošljejo članek v objavo, pri čemer morajo obvezno predlagati potencialne recenzente. Urednik lahko izbere te recenzente ali pa poišče druge, a se mnogokrat ne spušča v podrobnosti in uporabi kar predlagane recenzente. Ti prejmejo članek in v nekem razumnem roku (recimo mesecu dni) brezplačno (kar je paradoks samo po sebi, saj so cene revij neverjetno zasoljene; prednjači povampirjeni Elsevier) napišejo recenzijo, ki se lahko zaključi s tremi možnosti: objaviti, popraviti pred objavo ali zavrniti. Uglednejša kot je revija, več in kakovostnejši material prejme, zato so lahko recenzentje strožji.

Nečastni znanstveniki pa iz lenobe ali strahu pred izgubo službe (v akademiji je sila malo dosmrtnih tenure pozicij) včasih goljufajo. Da je to mogoče, dokazuje potegavščina z nesmiselnim člankom, ki je bil skorajda objavljen. Kako torej znanstveniki goljufajo? Na različne načine. V 90. letih je Schön kot najbolj razvit primer objavil kopico člankov z rezultati, ki niso bili le potvorjeni, ampak docela izmišljeni. To je precej tvegan pristop. Mnogo izvirnejši je bil Južnokorejec Hyung-In Moon, ki je svoje članke recenziral kar sam. Uredniku je predlagal recenzente in priložil njihove elektronske naslove. Lahko si mislite, da je bil te elektronske naslove poprej ustvaril sam. Odkrili so ga avgusta in mu umaknili več kot 35 člankov. In Moon ni bil pionir tega početja, saj so Kitajci to počeli še prej, izdal pa ga je prekratek odzivni čas. Svoje članke je pametno recenziral s sklepom, da so dobri, a potrebujejo popravke, ni pa pomislil, da ni pričakovati recenzij v 24 urah po predložitvi.

Ta teden je izbruhnila še ena afera pri Elsevierju. Trdijo, da so hekerji kompromitirali njihov sistem EES (Elsevier Editorial System), zaradi česar so objavili članke, ki niso šlo skozi primeren peer review. Elsevier je umaknil 11 člankov iz Kitajske, Indije, Irana in Turčije, a niso želeli povedati, kaj je bilo narobe. Zatrdili so le, da avtorji niso to pot nič krivi, zato so jim ponudili možnost ponovne predložitve članka v recenzijo. Strokovnjaki sicer zmajujejo z glavo nad očitki, da naj bi nekdo vdrl v EES. Motivacijo za to bi imeli kvečjemu avtorji, a so ti po Elsevierjevih besedah nedolžni. Glasno se špekulira, da ni šlo za noben vdor, ampak je Elsevier nasedel klasičnemu socialnemu inženiringu, torej da so recenzijo zaupali ljudem, ki niso bili to, za kar so se izdajali. Pa smo spet pri avtorjih.

14 komentarjev

Matheeew ::

Sprašujem se koliko teh "člankov" in "projektov" je še vedno v obtoku.

terryww ::

vlko :)
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.

PaX_MaN ::

nben :)

PaX_MaN ::

Pa smo spet pri avtorjih.

A. Pol so krivi avtorji, ne "povamprijeni Elsevier", ne?
Aha, bojo res kr avtorji krivi, ja:
Reed Elsevier delivers record first half

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

Looooooka ::

Vse kar vidim je dokaz, da znanost dela.
Ce bi sistem temeljil na principih vere bi vse ostalo pri "bo ze res, ker smo to objavili. Ce smo objavili, potem je bilo preverjeno".
Najboljsa stvar pri znanstvenem pristopu je ta, da se zaveda moznost zlorab, nepravilnosti in celo sprememb rezultatov, ko dobimo nova dejstva.
So verjetno se boljsi od nas. Povprecen clovek bi verjetno zavrnil vse kar je tak clovek pred tem objavil.
Tle bodo verjetno prej vse preverili, ker bi blo predvidevanje "once a cheater always a cheater" precej neznanstveno :)

globalna80 ::

Tako kot je skorumpirana politika je tudi znanost. Malo posplošujem ampak kaj imajo skupnega znanost in religija? Cenzuro in verovalni sistem.

Peščica elit se je prilagodila kapitalizmu in pelje diktatorstvo in cenzuro še naprej prek kapitala, korupcije, omrežij, lobijev in poznanstev.
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

Rotty ::

v akademiji je sila malo dosmrtnih tenure pozicij

Univerza v Ljubljani je na to izjavo odgovorila z ostrim protestom!

Glugy ::

Pri tem se sprašujem kaj je sploh še res in kaj ne. Če bodo hotl da je manj folka da bo dost hrane za vse ipd bodo verjetn nardil take članke da čokolada ful koristi, čips tud pa telefon s svojim sevanjem odlično vpliva..aja pa gensko spremenjena hrana je tud še bl zdrava kt pa navadna, naravna. Pa tud računalniki s sevanjem ne škodjo pa tist k dela pred računalnikom ni bolj izpostavljen nevarnostim sevanja k navadn delavc zuni. Tako tako ja.
Aja pa klor v bazenih je vpliva na človeka zgolj z svojo aromo. Tud zrak v Ljubljani je vse čistejši odkar je Zoran Jankovič preselil lokacijo merilne naprave z nekim lame izgovorom.

Upam da ne bo šlo to fejkanje najprej...mi gre na kozlanje.

Aja da navte rekl da se zmišlujem: http://www.rtvslo.si/okolje/bo-nova-lok...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Glugy ()

Looooooka ::

Glugy ampak ce tko pogledas...zna bit bolj verodostojno.
Tisto je strogi center, kjer se vsi vozijo. Na drugih lokacijah je mnogo manj prometa.
A je bolj fer, da celo mesto izpade kot eno najbolj onesnazenih zaradi 1km-ja po katerem so se lansko leto med drugim(ce ne vozijo se zmeraj) vozili 20 let stari avtobusi?
Tud ostale naprave so ble vedno postavljene direkt na mestih, kjer so bili zastoji(20 avtomobilov naenkrat, ki 2 minuti pritiskajo na plin zaradi zivcev in na velko spusajo svinjarijo).
Sej Ljubljana ni sam slovenska cesta...
Veliko bolj grozno bo, ko bo naprava sredi tivolija kazala enako svinjarijo. Potem bo slo se zadnje upanje, da mogoce ne dihamo dreka >:D

Jaz bi te naprave redno premikal okoli. Da se tocno ve, kje je zaradi prometa stanje najbolj katastrofalno. Pa naj se potem ceste gradi na podlagi tega.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Looooooka ()

Glugy ::

haha ja sam a ni lih fora mesta da daš med stavbami merilec ne pa na zelenico k je logično da je tm manjša vrednost..sej piše za četrtino je manjša vrednost...zelenica tud neki nardi kisika an..še sploh če je pr tleh (priznam ne vem a je na tleh al kje točn je) Vsekakor mi je pa sumljivo ker mesto dejansko so v večini za zrak dokaj s preprekami(stavbami) prepredena območja in dat napravo tm kjer je bolj odprto je normalno vsaj meni da bodo manjše meritve. Drugje se zrak ne menja tako zelo in je onesnaženje večje pomoje.

PaX_MaN ::

Tud zrak v Ljubljani je vse čistejši odkar je Zoran Jankovič preselil lokacijo merilne naprave z nekim lame izgovorom.

Pomoje bo raj kr zapru center za vse kar smrdi.
Oh, wait.

zaj_tam ::

Avtorji pošljejo članek v objavo, pri čemer morajo obvezno predlagati potencialne recenzente. Urednik lahko izbere te recenzente ali pa poišče druge, a se mnogokrat ne spušča v podrobnosti in uporabi kar predlagane recenzente.


Od kod je tole? Prvič slišim kaj takega namreč.

Sicer bi rekel da je precej specifično glede na journal kjer objavljaš. Kakšne priznane zadeve dvomim da objavljajo bedarije ... če pa že (težko verjamem še vedno) pa bi se to hitro opazilo.

Gavran ::

Looooooka je izjavil:

Glugy ampak ce tko pogledas...zna bit bolj verodostojno.
Tisto je strogi center, kjer se vsi vozijo. Na drugih lokacijah je mnogo manj prometa.
A je bolj fer, da celo mesto izpade kot eno najbolj onesnazenih zaradi 1km-ja po katerem so se lansko leto med drugim(ce ne vozijo se zmeraj) vozili 20 let stari avtobusi?
Tud ostale naprave so ble vedno postavljene direkt na mestih, kjer so bili zastoji(20 avtomobilov naenkrat, ki 2 minuti pritiskajo na plin zaradi zivcev in na velko spusajo svinjarijo).
Sej Ljubljana ni sam slovenska cesta...
Veliko bolj grozno bo, ko bo naprava sredi tivolija kazala enako svinjarijo. Potem bo slo se zadnje upanje, da mogoce ne dihamo dreka >:D

Jaz bi te naprave redno premikal okoli. Da se tocno ve, kje je zaradi prometa stanje najbolj katastrofalno. Pa naj se potem ceste gradi na podlagi tega.


S premikanjem merilnikov izgubiš primerljivost in sledenje - če (primer) merilnik prestaviš v čistejše okolje, se lahko recimo župan hvali, da so njegovi ukrepi prinesli čistejši zrak v mestu. V resnici pa se meritve izvajajo v drugačnem okolju.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.

antonija ::

Poanta merjenja okoljskih parametrov ni kurcenje politikov in eko-fanatikov, ampak pridobitev meritev (podatkov) iz katerih lahko dolocimo dejansko stanje (informacija). Ce ves cas merimo kakovost zraka v tunelo za orto barom in na podlagi tega zakljucimo da ima cela ljubljana zanic zrak, je to enako neumno kot ce morimo nekje na obroju kjer razen dveh veveric ni drugih virov onesnazevanja (in bi iz tega zakljucili da je v ljubljani ubistvu biljsi zrak kot na kredarici).

Ce napravo premikas po nekem pametnem vzorcu (da pobiras casovne intervale na razlicnih koncih, da ni vzorec vsako sezono isti, itd.) dobis veliko bolj detaljno sliko onesanzenja. Idealen primer bi seveda bila mreza senzorjev nad celotno ljubljano ki bi ves cas merila kakovost, ampak ce imas na voljo eno postajo je tezko narest mrezo.

Od kod je tole? Prvič slišim kaj takega namreč.
Ce si kadarkoli sel na stran od elsevierjevih ravij in poskusal oddati clanek za revijo, so del obrazca za vnost podatkov tudi podatki o predlaganih recenzentih. Pa obvezno polje so ce se prav spomnim.

Zdaj pa direktno na novico: si predstavljate, da bi take znanstvene metode delovale v politiki? Ce se ugotovi da je bil nek zakon zlobiran v veljavo, zglasovan skozi stranska vrata ob 3eh zjutraj, itd., bi se ga tak,oj razveljavilo in lahko avtor poskusa ponovno (ce ima se vedno jajca). One can only dream...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nova stara prevara v znanosti: samorecenziranje člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
144549 (3098) antonija
»

Kako objaviti nesmiseln znanstveni članek

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
127055 (4338) martincek1
»

"Kdor uporablja faktor vpliva, je statistično nepismen"

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
2710141 (7472) z00s
»

Znanstvene objave na nov način - Liquid Pub

Oddelek: Znanost in tehnologija
5895 (798) .:joco:.

Več podobnih tem