Nikkei Asia - V sedemnajstih znanstvenih rokopisih, ki so bili objavljeni na strani arXiv, kamor lahko raziskovalci arhivirajo rokopise pred formalno recenzijo in objavo v znanstvenih revijah, so odkrili nov način goljufanja. Rokopisi so imeli skrita navodila, ki so bila očitno namenjena umetni inteligenci. Med drugim je pisalo, da naj bo recenzija zgolj pozitivna in da naj članek priporočijo zavoljo vpliva, metod in novitete. Navodila so bila zapisana v mikroskopsko majhnem besedilu, v belem besedilu ali kako drugače skrita človeškemu bralcu, a zelo jasna za umetno inteligenco.

Zgodba je seveda bizarna iz več razlogov. Uporaba umetne inteligence pri recenziranju znanstvenih člankov, ki ga izvajajo drugi strokovnjaki s sorodnih področij, je načeloma prepovedana. Kljub temu nekateri strokovnjaki to počnejo, kar so sedaj želeli izkoristiti tudi avtorji znanstvenih objav. Večinoma je šlo za objave s področja računalniške znanosti. Ne gre za raziskovalce s kakšnih obskurnih univerz, temveč uglednih...

Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.

Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...

Slo-Tech - Ime Elsevier vzbuja pri raziskovalcih široko paleto občutkov, a podjetje je sčasoma postalo eden največjih založnikov znanstvenih revij, ponudnikov spremljajočih storitev (denimo baze citatov Scopus) in tudi veliki zaslužkarjev. Minulo leto so ustvarili 2,3 milijarde funtov dobička pred davki, saj so imeli kar 33-odstotno maržo. Interesi podjetja niso usklajeni z ideali znanosti in interesi raziskovalcev. Eno izmed odmevnejših sporočil so poslali uredniki revije Journal of Human Evolution, ki so množično odstopili zaradi založniških pritiskov in sprememb, ki po njihovem mnenju nižajo kakovost.

V odprtem pismu so zapisali, da je Elsevier postopa zniževal standarde revije in jih silil v nesprejemljive kompromise. Ti segajo od ukinitev funkcije urednikov posebnih izdaj do avtomatične obdelave člankov z umetno inteligenco. Konec leta 2023 je Elsevier začel samovoljno uporabljati umetno inteligenco za izdelavo končnih postavitev sprejetih člankov, kar je povzročilo nemalo težav, denimo...

Slo-Tech - O stranpoteh in težavah znanosti, ki jih povzročata pretirana tekmovalnost in gonja za objavami in citati, smo že večkrat pisali. Poleg ponarejanja rezultatov so posamezni neetični znanstveniki sistem skušali pretentati tudi na druge načine, denimo s prodajo avtorstev na člankih, objavljanjem v lažnih revijah in podobno. Ena izmed novih prevar pa je podkupovanje urednikov.

Nicholas Wise s Cambridgea, ki poleg rednega dela raziskovalca na področju dinamike fluidov razkrinkava znanstvene prevare, je lani presenečeno ugotovil, da se je razmahnil podkupovanje urednikov. To so običajno redno zaposleni raziskovalci, ki jih revije prepričajo v (večinoma brezplačno) urednikovanje, kar pomeni začetno preverjanje prispeli rokopisov, iskanje recenzentov in na koncu tudi odločanje o objavi. Več akterjev je urednikom začelo ponujati znatne podkupnine, če bi sprejeli članke v objavo v sicer povsem legitimnih revijah. Zneski segajo v tisoče dolarjev.

Matt Hodgkinson z UK Research Integrity...

Slo-Tech - Za nemalo vznemirjenja je poskrbela napovedana sprememba uredniške politike odprte znanstvene revije eLife, ki bo januarja prenehala zavračati članke, ki jih pošlje v pregled recenzentom. Ne glede na njihovo oceno bo članek objavljen skupaj s komentarji recenzentov (peer review). Kot je v intervjuju povedal izvršni direktor Damian Pattinson, se s tem umikajo s funkcije vratarja in raziskovalcem ponovno vračajo nadzor nad svojimi članki. Odzivi so zelo mešani.

V klasičnem uredniškem scenariju raziskovalci pošljejo svoje članke v čim boljšo revijo, kjer ga urednik najprej oceni, ali je sploh primeren za objavo. Če je prva ocena pozitivna, gre članek v pregled nekaj strokovnjakom s področja, ki ga anonimno komentirajo in ocenijo, ali ga bo možno objaviti - običajno zahtevajo kakšne popravke in dopolnitve - ali pa ne. Na koncu odloči urednik. Revija eLife, ki sodi med ugledne revije na področju bioznanosti, pa je že lani uvedla prve spremembe. Objavljali bodo le članke, ki so bili...

Slo-Tech - Elsevier je potrdil ugotovitve Johnnyja Saundersa , da nekateri založniki v PDF-je člankov ob vsakem prenosu dodajo enolični identifikator, s katerim lahko določijo vir datoteke ob nadaljnjem deljenju. Elsevier priznava taktiko, a zatrjuje, da gre za boj proti izsiljevalski programski opremi (ransomware) in ne za sledenje dokumentom.

Njihov tiskovni predstavnik je dejal, da enolični identifikator v PDF-jih preprečuje kibernetska tveganja na lastnih sistemih in na sistemih uporabnikov. Poudarja, da v dokumentih ni metapodatkov, ki bi omogočali identifikacijo uporabnika ali bralca. Gre za način, kako zaznajo vire napadov in o tem obvestijo uporabnike. Konkretno niso razložili, katere kibernetske napade imajo v mislih ali pred katerimi se morajo braniti. Ni pa jasno, kako si Elsevier hkrati predstavlja trditvi, da dokumenti nimajo podatkov za identifikacijo in da lahko pomagajo odkriti, kateri odjemalec je bil žrtev vdora.

Saunders, doktorski študent nevroznanosti na Univerzi v...

Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza MIT je sporočila, da v pogajanjih z Elsevierjem niso uspeli najti skupnega jezika. Ker jim Elsevier ni želel ali mogel pripraviti ponudbe, ki bi bila v skladu z MIT-ovo politiko naročanja znanstvenih revij (MIT Framework for Publisher Contracts), nove pogodbe ne bodo sklenili.

Bitke med založniki in univerzami imajo že dolgo brado. Srž problema so visoke cene naročnin, brez katerih znanstveni članki v vrhunskih revijah raziskovalcem na univerzi niso dostopni. Na založnike letijo očitki, da praktično monopolni položaj izkoriščajo z izžemanjem javnih sredstev, saj so naročnine vsako leto dražje, medtem ko večino dela brezplačno opravijo drugi raziskovalci in ne založniki. Članke pišejo in recenzirajo znanstveniki, tudi uredniki (razen v največjih revijah) so večinoma neplačani. Založniki skrbijo za stavljenje člankov, vodenje uredniške politike in seveda zaračunavanje dostopa. Marže založnikov znašajo tudi 40 odstotkov, naročnine pa za posamezne univerze...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Slo-Tech - Marsikod po svetu so konci tednov, popoldnevi z družino in prijatelji ter brezskrbni prazniki zaradi delovnega ritma relikt preteklosti. Svet zase so tudi znanost in raziskave, kjer zaradi hude dirke za objavami in točkami meja med delom in prostim časom izginja. V ugledni reviji BMJ so objavili rezultate raziskave, v kateri so analizirali skoraj 50.000 oddanih člankov in 76.000 recenzij glede na datum in uro oddaje v reviji The BMJ in BMJ Open. Rezultati kažejo, da je za veliko raziskovalcev delovni čas razpotegnjen na 168 ur na teden, obstojijo pa tudi velike razlike med državami. Največ časa delajo Kitajci, najbolje pa delo in zasebno življenje ločujejo Skandinavci.

Ovrednotiti, kdaj posamezni raziskovalci delajo, je pogosto nemogoče - razen na slovenskih inštitutih, kjer so izjemno navdušeni nad elektronskim beleženjem prisotnosti na delovnem mestu - zato so v pričujoči raziskavi kot indikator vzeli oddajanje člankov in recenzij. To je tudi ena izmed omejitev študij, ki se je...

Slo-Tech - Kakovost znanstvenih člankov se zagotavlja z recenzentskim sistemom, o katerem smo že precejkrat pisali. Načeloma plemenito opravilo založniki in uredniki pričakujejo od znanstvenikov brez plačila, pri čemer so recenzenti lahko v konfliktu interesov, na tesnem s časom ali zgolj nesramni. Zamisel je preprosta in je v nekih drugih časih odlično delovala - urednik prejete članke pošlje nekaj strokovnjakom s področja, ki podajo mnenje in predloge za izboljšave, pri čemer avtor njihove identitete ne pozna. Na ta način se zagotavlja višja kakovost dela in iztrebi slabo znanost. Žal se je sistem izrodil. Večina znanstvenikov ima izkušnje z recenzentskimi mnenji, za katera je od daleč jasno, da so jih pisali nekompetentni ali pa samo zlobni posamezniki, ki so članek želeli sestreliti. Recenzent 2 ima celo svojo stran na Facebooku.

Zato je bil skrajni čas, da nekdo objektivno pogleda, ali je recenzentski sistem res slab.V PeerJ so objavili rezultate raziskave, v kateri so analizirali...

Slo-Tech - Imejmo pred seboj tri znanstvene članke - eden je bil objavljen v European Journal of Organic Chemistry (EurJOrgChem), drugi v European Journal of Chemistry (EurJChem), tretji pa v Chemistry: A European Journal (ChemEurJ). Na prvi pogled so članki videti spodobno, revije pa, razen strokovnjakom za organsko kemijo, delujejo podobno. V resnici je ChemEurJ precej ugledna revija (s faktorjem vpliva 5,16), EurJOrgChem solidna revija (2,8), EurJChem (0,63) pa izkoriščevalska oziroma plenilska revija. V prvih dveh revijah lahko pričakujemo verodostojne raziskave, ker so članki podvrženi rigoroznemu pregledu (peer review), v tretji pa ne. In...

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Slo-Tech - Eden izmed najslavnejših kriptografskih problemov ostaja nerešen. Minuli teden smo dobili še eno izmed "rešitev" Vojničevega rokopisa, za katero se je kot za vse predhodne izkazalo, da to ni. Nicholas Gibbs je v The Times Literary Supplement objavil, da je razvozlal vsebino skrivnostnega rokopisa. Toda strokovnjaki so hitro pokazali, da njegova argumentacija ni prepričljiva in da v resnici ni pokazal nič konkretno novega, zato rokopis ostaja nerazvozlan.

Znamenit rokopis je nastal na severu Italije v začetku 15. stoletja, njegova vsebina pa do danes ni znana. Ohranjenih je 240 od vsaj 272 strani rokopisa, ki je napisan v neznanem jeziku v neznani pisavi. Vsebuje ogromno ilustracij in skic, ki vsebujejo vse od rastlin do...

Nature - Newyorško okrožno sodišče je ta teden izdalo zamudno sodbo v zadevi Elsevier proti Sci-hubu in LibGenu, s katero je stranema naložilo plačilo 15 milijonov dolarjev odškodnine zaradi omogočanja nezakonitega dostopa do avtorsko zaščitenih znanstvenih člankov. Ker ustanoviteljica in upraviteljica Sci-Huba živi v Rusiji in v ZDA nima nobenega premoženja, je vprašanje, koliko bo Elsevier lahko izterjal. Prav tako ne kaže, da bi sodba kakorkoli vplivala na delovanje strani.

Sci-hub je leta 2011 ustanovila Alexandra Elbakyan in raziskovalcem omogoča dostop do znanstvenih člankov. Kot smo že obširno pisali, gre za upor proti sistemu ali samopomoč, saj raziskovalci zlasti v revnejših državah alternative nimajo. Elsevier in drugi založniki...

Nature - O recenziranju znanstvenih člankov (peer-review) je bilo prelitega že toliko črnila, da bi težko povedali kaj novega. Zato se je glavni urednik znanstvene revije s področja organske sinteze Synlett Benjamin List odločil, da bo zamenjal klasično recenziranje z množičnim. Rezultati so navdušili.

Ni raziskovalca, ki ne bi imel slabih izkušenj s sistemom recenziranja, kot obstaja trenutno. V teoriji zveni dobro - urednik prejme članek, ki ga posreduje dvema ali trem strokovnjakom s področja, ki ga preberejo in podajo anonimne komentarje, kaj je treba popraviti in ali je sploh primeren za objavo. V praksi pa je sistem pokvarjen in za vse sodelujoče predstavlja muko. Avtorji na trnih več mesecev čakajo...

Slo-Tech - V znanstveni reviji Tumor Biology so umaknili (retract) 107 znanstvenih člankov, za katere se je izkazalo, da niso šli skozi pošteno recenzijo pred objavo. To še zdaleč ni prvi umik znanstvenih člankov, je pa eden večjih, še zlasti ker so vsi članki iz iste revije. To spet odpira debate o funkcioniranju znanosti.

O znanstvenem kolesju od rokopisa do članka smo že večkrat pisali, a vseeno povzemimo, kako objava članka poteka in kaj se je zgodilo v konkretnem primeru. Raziskovalska uspešnost se meri skoraj izključno s prestižnostjo člankov, ki jih uspejo o svojih rezultatih objaviti znanstveniki. Merilo za prestižnost člankov pa je, žal, faktor vpliva revije, v kateri članek...

Nature - Ponovno se bomo malce obregnili ob lažnive znanstvene revije, ki prežijo na nič hudega sluteče raziskovalce in jih skušajo opetnajstiti. Večkrat smo že videli, kako enostavno je v te revije proti plačilu poslati popolnoma neumne članke, to pot pa so pokazali, da je preprosto postati tudi urednik ali celo odgovorni urednik takih revij.

Znanstvene revije se delijo v tri velike skupine: tradicionalne, odprte in lažnive oziroma plenilske. Prve so tradicionalno najuglednejše, čeprav smo že slišali ogromno kritik na njihovo ceno. V njih lahko objavljamo brezplačno, prav tako morajo svoje delo brezplačno opraviti recenzentje, a je zato naročnina na revijo zelo...

Slo-Tech - S koncem leta se iztekajo tudi številne pogodbe, med katerimi so tudi številne pogodbe nemških univerz in inštitutov za dostop do znanstvenih člankov. Zaradi čedalje višjih cen naročnin so se povezali v konzorcij DEAL, ki se je pogajal za enotno naročnino za celo Nemčijo. Zaradi tega tiste univerze, ki so se jim letos naročnine iztekle, teh niso podaljšale. A pogajanja z založnikom Elsevier niso uspela, zato se bo na približno šestdesetih raziskovalnih ustanovah danes...

Slo-Tech - Ko gre za vprašanje kraje avtorsko zaščitenih vsebin, je pogost izgovor, da v neki državi legalnih (ali cenovno sprejemljivih) načinov dostopa enostavno ni. V znanosti je ta problem še posebej pereč, ker so naročnine na številne znanstvene revije za manjše univerze in inštitute enostavno predrage. Situacijo rešuje Sci-hub, ki je po nekaj letih delovanja proč od zanimanja javnosti v zadnjem letu tudi zaradi nekaj odmevnih sodnih postopkov v ZDA prilezel na naslovnice. In Sci-hub uporabljajo praktično povsod, torej tudi na najbogatejših univerzah z najbolje založenimi knjižnicami.

O Sci-hubu, ki ga je ustanovila kazahstanska raziskovalka Alexandra Elbakyan, in tegobah plačljivega dostopa do člankov smo obširno pisali februarja. Sci-hub, ki je moral zaradi pregona sicer že nekajkrat zamenjati domeno, deluje kot vmesnik med Googlovim iskalnikom in članki, ki poskrbi za obvod...

Slo-Tech - Nekoliko v senci velikih bitk, ki jih RIAA, MPAA, BSA in druge cehovske organizacije lastnikov avtorskih pravic bijejo proti The Pirate Bayu in ostalim stranem, ki omogočajo nelegalno razpečevanje avtorsko zaščitenih vsebin (glasbe, filmov, programov), poteka velik boj tudi v znanstvenem svetu. Tu je razlika med legalnim in legitimnih še nekoliko večja, raziskovalci, znanstveniki in financerji pa imajo popolnoma drugačen interes kot založniki. In vmes stoji robinhoodovski Sci-Hub ali pirate bay znanstvenega sveta. Ta se je sedaj znašel v središču medijske pozornosti, kar bo trenutni status quo nagnilo v eno ali drugo stran.

Daljšo predzgodbo smo na naši strani opisovali že na dolgo in široko, zato na kratko povzemimo. V romantičnih časih, ko je...

Nature - Že stara prevara v znanosti očitno še vedno deluje, so na lastni koži ugotovili pri založniku Springer Nature (maja sta se združila Springer in večji del Macmillana, ki izdaja revije iz skupine Nature). Zaradi nepravilnosti pri recenzijah so umaknili 64 člankov, za katere so si avtorji recenzente izmislili, recenzije pa napisali kar sami.

V ogromni večini revij je postopek objave člankov ustaljen. Avtorji uredniku pošljejo rokopis članka skupaj s spremnim pismom, v katerem morajo predstaviti pomembnost in vpliv dela ter navesti nekaj potencialnih recenzentov, ki bi lahko pregledali rokopis (peer review). Nenapisano (ponekod pa kar napisano) pravilo je, da recenzentje ne smejo...

Nature - Založnik revij iz skupine Nature (NPG) je danes sporočil, da bodo odslej vsi članki brezplačno dostopni na internetu. Dostop bo omejen, saj ne bo dovoljeval kopiranja ali tiskanja, a je to še vedno boljše kot nič.

O založnikih znanstvenih revij je bilo na naših straneh prelitega že mnogo črnila. Glavni problem so drage naročnine, ki jih založniki zaračunavajo knjižnicam, in nerazumno visoke posameznih člankov, če revije nimamo naročene. Cene niso javne, ker se vsaka knjižnica in univerza pogaja z založnikom, ki potem ceno prilagodi njeni velikost in finančnemu položaju, a že kratek sprehod po Supervizorju razkrije, da gre za naročnine samo z ljubljanske univerze več stotisoč evrov letno. Zlasti v...

Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

Slo-Tech - Naslednja težava, s katero se soočamo v znanosti (in še marsikod), je trajnost oziroma dolgoživost podatkov. Zanemarimo tistih nekaj škandalov, ko so brezvestni raziskovalci ponarejali rezultate raziskav objavljali neresnične, izmišljene ali prerejene podatke. Tudi povsem legitimni podatki imajo težavo, da počasi izginjajo v digitalna večna lovišča. Kanadski raziskovalci so ta problem pogledali in ugotovili, da je izjemno razširjen in obsežen (znanstveni članek).

Ohranjanje digitalnih podatkov je velik problem na vseh področjih, tako domače hranjenje fotografij kot vzdrževanje arhivov v podjetjih. Po eni strani podatke vsake toliko časa preseneti odpoved strojne opreme, ko lahko...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenikov in raziskovalcev, ki se morajo soočati s kruto realnostjo publish or perish (objavljaj ali pogini), ki je še posebej kričeča prav v državah, kot je Slovenija. ARRS namreč kot najbolj zveličavni kriterij za znanstveno odličnost postavlja število točk, kjer največ šteje število objavljenih člankov in citatov, ki jih ti dosežejo. O tem več v nadaljevanju, sedaj pa poglejmo eksperiment, ki ga je za Science opravil harvardski biolog John Bohannon.

Veliki založniki znanstvenih revij so velik problem, saj naročnine na svoje revije drago zaračunavajo, univerze in inštituti pa so jih skoraj primorani kupiti, saj največ štejejo prav objave v teh revijah z visokim faktorjem vpliva. In ko imaš enkrat visok faktor vpliva, ki se računa kot povprečno število citatov članka iz revije v vseh revijah na svetu, bodo najboljša dela...

Nature - Na naši strani smo že večkrat pisali o tegobah v akademiji, ki zadevajo objavo znanstvenih člankov in predvsem žafransko drage revije (glej spodnje povezave). Največ točk pač prinesejo objave v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva (IF). Naročnina na te revije še zdaleč ni poceni, zato se že nekaj let na glas razmišlja, kako bi založnike odstavili od kosa pogače. Doživeli smo tudi že bojkote najbolj pohlepnih založnikov.

Problem je v osnovi zelo enostaven. Članke brezplačno napišejo raziskovalci (v bistvu ne brezplačno, ampak jih financirajo...

Slo-Tech - V znanosti se danes soočamo s hudo inflacijo vsega mogočega razen sredstev. Napihujejo se nazivi, olepšujejo se raziskave, povečuje se število objavljenih člankov in prijavljenih projektov, čeprav kakovost temu ne sledi. Konkurenca je kruta in vrednotenje raziskovalnega dela izključno po objavah (pri nas je situacija še malo bolj okorna, saj šteje le število objav, normirano s faktorjem vpliva revije) je pripeljalo tudi do vprašljivih praks.

Po eni strani to vidimo z naraščanjem števila umaknjenih člankov, za katere so po objavi ugotovili hude...

Slo-Tech - Veste, kako se ocenjuje ali bolje rečeno poizkuša oceniti kakovost znanstvenoraziskovalnega dela? Vrhunska znanost občasno zaide v poljudne revije in zelo redko celo v dnevno časopisje, a ogromen delež dela in raziskav je objavljen v znanstvenih revijah, kjer jih berejo le strokovnjaki z danega in sorodnih področij. Obstoji pa še druga pomembna skupina ljudi, ki bi morala biti še posebej seznanjena z rezultati...

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se...