V ogromni večini revij je postopek objave člankov ustaljen. Avtorji uredniku pošljejo rokopis članka skupaj s spremnim pismom, v katerem morajo predstaviti pomembnost in vpliv dela ter navesti nekaj potencialnih recenzentov, ki bi lahko pregledali rokopis (peer review). Nenapisano (ponekod pa kar napisano) pravilo je, da recenzentje ne smejo biti znanstveniki, s katerimi avtorji članka sodelujejo, seveda pa morajo biti strokovnjaki na tem istem področju. Dogajanje v znanosti ni nič drugačno kot drugod. Nekateri recenzentje so strogi, drugi popustljivi, spet tretji so površni, četrti pa so z avtorju sprti (zato je mogoče eksplicitno navesti, kdo naj ne bo recenzent). Kdor dlje časa deluje na nekem področju, sčasoma spozna te vremenske razmere.
Ker so objave člankov za znanstvenike kruh, saj brez njih ni financiranja, dobrih pozicij, raziskav in projektov, nepošteni iščejo bližnjice. Ena izmed že znanih prevar je izmišljevanje neobstoječih recenzentov ali pa navajanje lažnih elektronskih naslovov resničnih ljudi. Dostop do navedenih lažnih naslovov imajo seveda avtorji članka, ki si tako recenzijo napišejo kar sami.
To se je spet zgodilo založniku Springer Nature. Zaradi sumljivih elektronskih naslovov so novembra lani začeli preiskavo, ki se je sedaj končala z umikom 64 člankov iz 10 revij. Kateri članki iz katerih revij so umaknjeni, niso želeli razkriti. Umaknjene članke je sicer moč najti, a zraven ne piše razlog za umik. Vseeno lahko predvidevamo, da so v zadnjih dveh dneh umaknjeni članki povezani s tem škandalom. To ni osamljen primer, saj je lani novembra izbruhnil podoben incident.
Springer Nature je v odzivu na sveže nepravilnosti sporočil, da bodo v prihodnosti več pozornosti namenili preverjanju recenzentov. Trenutno se namreč njihovi e-naslov in drugi podatki ne preverjajo, zato res ni težko podtakniti kakšnega gnilega jajca. Razmišljajo, da bi v prihodnosti zahtevali vsaj službene e-naslove. Avtorji pa so se že večkrat pritoževali, da pravzaprav opravljajo vso delo urednikov in založnikov sami, saj morajo še recenzente predlagati sami. PLoS in BioMed Central sta zaradi preteklih incidentov že spremenila politiko, tako da recenzente poišče revija sama in ne več avtorji. Morebiti bi kazalo o podobnih rešitvah razmisliti tudi širše.
