» »

Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se prijaviti do revij. Michael Dennis iz Chemical Abstracts Service, ki skrbi za priljubljeno storitev med kemiki SciFinder, pravi, da je problem dosegel alarmantne razsežnosti.

Vsak mesec morajo ukiniti dostop z več sto gesli, ki se pojavijo na črnem trgu. Nekatera kupijo sami, druga odkrijejo s programsko opremo za zaznavanje sumljivih vzorcev. Če se z istim geslo izvrši prijava iz več različnih držav v istem dnevu, če prenesejo neobičajno velike količine podatkov ipd., so indici, da je bilo geslo kompromitirano in da mora biti onesposobljeno. Pri tem ni znano, ali gesla kupujejo na univerzah ali v podjetjih, verjetno pa imajo maslo na glavi oboji. Količinsko jih največ preprodajo na kitajskih straneh, a niti slučajno niso vsi uporabniki potem iz Kitajske, niti niso vsi Kitajci pirati.

Ob tem je zanimivo, da se je preprodaja gesel razvila iz prvotnih kraj podatkov za dostop do univerzitetnih elektronskih naslovov, ki so jih uporabljali za razpošiljanje spama, pa so ugotovili, da lahko tudi tako precej zaslužijo.

Zato založniki zaostrujejo pravila dostopa, kjer prednjači SciFinder Scholar, ki ima že tako drakonske omejitve. Univerza v Ljubljani je že tako komajda izposlovala tri sočasne dostope do njihove baze podatkov (tako je, trije uporabniki sočasno na celotni univerzi!), pa še ti se morajo izvesti iz naslovnega prostora univerze. Večina drugih založnikov namreč omogoča neposreden dostop iz naslovnega prostora naročniških ustanov (univerz, podjetij) in oddaljen dostop z geslom od koderkoli za člane ustanov. SciFinder Scholar ukinja dostop z namenskim odjemalcem za Citrix, ampak dovoljuje le še dostop prek spletne aplikacije. Prav tako se uvaja obvezna uporaba gesel za uporabnike, četudi bodo dostopali iz naslovnega prostora univerze (kratkoročno teh težav v Sloveniji še ne bo, ker imamo že sklenjene pogodbe). Nasploh založniki in univerze neradi govorijo o teh problemih. Elsevier, ki izdaja številne uporabne kemijske revije, izjav ne daje.

Na koncu seveda trčimo na večno vprašanje, zakaj sploh dati članke v objavo povampirjenim založnikom, ki si prilastijo popolnoma vse pravice (avtorji mnogokrat članka ne smejo prosto ponuditi niti na svojih domačih straneh) in drago računajo za delo, ki jim pade v naročje z neba - še posebej če imajo revije z visokim faktorjem vpliva (impact factor). Svoj delež krivde nosi tudi ARRS, ki obračunava uspešnost raziskovalcev s številom objavljenih člankov in citatov, ki so ponderirani s faktorjem vpliva revije. Žal so skoraj vse najboljše revije drage kot žafran.

A poleg odprtih revij, kjer se objavlja vedno več člankov (znan primer je PLoS), se k sreči premika tudi drugod. Ameriški NIH, ki financira večino medicinskih, kemijskih in biokemijskih člankov v ZDA, od lanskega leta zahteva, da so rezultati objavljeni v revijah brez omejitev dostopa.

51 komentarjev

strani: « 1 2

Pyr0Beast ::

Zakaj ne naredijo Guest dostopa ? Znanje bi se moralo tako ali pa drugače širiti.
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Isotropic ::

hm, lahko poves, kako si to predstavljas? ker ce imas neomejen dostop do teh clankov, potem nima smisla, da sploh racunajo dostop...
sam osebno bi omogocil objavo clankov na osebnih straneh raziskovalcev, da je dostopna tut sirsi javnosti, ce se le malo potrudi, za raziskovalce bi pa tako kot sedaj, vse na enem mestu (ceprav jim tut google mal mesa strene...)

zee ::

Lahko racunajo dostop, ki pokrije stroske hrambe in indeksiranja PDF datoteke. Tako bi clanek stal nekaj dolarjev, ne pa 30-40 $, kolikor je navada zdaj.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

FireSnake ::

niti niso vsi Kitajci pirati.


Kaj naj bi tole pomenlo?
" In The Sound Of Silence Time Is Standing Still" " You Have To Learn To Crawl Before You Learn To Walk"

Matthai ::

Zelo preprosto je. Država v veliki meri (so)financira raziskave. Zato bi morali biti rezultati teh raziskav javni.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

digitalcek ::

Aha. Dostop do strokovnih člankov je (bo) na Univerzi v Ljubljani le z računalnika, ki je na četrti mizi na levi strani. In to le 15 minut na vsako uro.
Če bo šlo tako naprej, boste za VSAKO logiranje morali skenirati zenico, dati prstni odtis in pokazati penis...
Tako pač je, če smo na tehnologiji, ki omogoča, da se ukrade vse, kar je možno + še tisto, kar (skoraj) ni možno ukrasti.

Hebiga. Internet pač... Kriminalno okolje, da mu ni para!

Posledice početja malih kitajskih spletnih tatičev? ČLANIKI BODO ŠE DRAŽJI! Bodo očitno sila sila dragi. Tudi zato, ker je tak članek včasih potrebno NUJNO prebrati. Ne bodo stali 40 dolarjev, kot sedaj, ampak 70, mogoče 120.
Bolj ko bodo kradli, dražje bodo vsebine. Logično! In edino prav!

Zgodovina sprememb…

techfreak :) ::

Kje si ti tukaj našel krajo in kakšno povezavo ima to z internetom? Isto bi bilo v primeru, da bo se to dogajalo izven interneta, v knjižnici. Tudi tam lahko nekomu daš svojo kartico in preko nje dostopajo do vsebin.

Tear_DR0P ::

Posledice početja malih kitajskih spletnih tatičev? ČLANIKI BODO ŠE DRAŽJI!

digitalcek - članki kar naj bodo še dražji, jaz to podpiram. ker potem se bodo še naprej širile rešitve, kakršne so že omenjene v tej novici.

raziskovalci si želijo svoje ugotovitve razširiti med ljudi, ne pa jih zapreti za nepremostljive ovire. in ko bodo SCI revije začele nuditi slabšo citiranost, jih bodo ljudje počasi zapustili.

razumem pa, da je vodenje publikacije drag šport in je potrebno poskrbeti da se ga financira
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

Matthai ::

http://www.mirovni-institut.si/data/tin...

Sklepi z delavnice ob zaključku projekta kakor tudi, nenazadnje, ugotovitve anket v raziskovalnem
poročilu so pokazali, da se vsi, javni naročniki, javne institucije in ustvarjalci skorajda soglasno
strinjajo, da morajo biti kulturna, izobraževalna in znanstvena dela prosto dostopna javnosti v
digitalnem okolju in da družba mora izkoristiti prednosti novih informacijskih tehnologij.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

keber ::

Tear_DR0P je izjavil:

razumem pa, da je vodenje publikacije drag šport in je potrebno poskrbeti da se ga financira

Kaj da je? Ne rečem za nastanek strokovnega članka, ampak vodenje publikacije je pa ene toliko drag šport kot je vodenje spletnega portala.

Matthai ::

Niti ne. Review proces, pa to.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

antonija ::

razumem pa, da je vodenje publikacije drag šport in je potrebno poskrbeti da se ga financira
Niti ne. Review proces, pa to.

Iz strokovnega vidika niti najmanj. Ce hoces objavit clanek moras sam predlagati imena (in kontaktne podatke) reviewerjev (s katerimi je ponavadi treba predhodno stopiti v kontakt ker drugace ti itak noben ne bo sel popravljat clanka), upat da bojo hotli pogledat clanek (zastonj seveda, edino vecna cast in slava jim pripadata ker bojo lahko v CVju povecali stevilko reviewov za +1), potem je pa samo se stvar posredovanja sporocil med reviewerji (ki si jih moral sam predlagati ampak uradno nimas pojma kdo so) in teboj, z nekaj malega enostranske anonimizacije.

In ko ti in reviewerji koncno rpidete skupaj in ste zadovoljni z vsebino in obliko clanka, gre stvar naprej do (IMO v tem procesu prve zaposlene, placane) osebe, ki clanek pretvori v format, primeren za tiskanje in online publishing (kjer ti clanek ponovno posljejo v pregled in je tvoja naloga da najdes napake, jih oznacis, napises popravke, etc.), prej omenjena oseba popravke vnese in to je to.

A je pa delo s strani zaloznika vredno 40USD * (st._univerz_narocenih_na_revijo + st._solo_nakupov_clanka) je pa drugo vprasanje, ampak s sistemom impact factorja in (sklepam da) lobiranjem pri drzavnih agencijah da je doticni faktor ponavadi edino merilo za vrednotenje publikacij, so drage revije pac nuja za vsakega akademika.

(medicinci pa verjetno silijo svoje clanke v "free as in free speech" revije zato, ker tam objavljajo mickeno bolj prakticne stvari kot npr. kemiki. Take ki lahko dohtarju pomagajo da mu naslednji teden umre kaksen pacient manj med operacijo)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

zee ::

Peer review? AFAIK so tako uredniki (editorji) kot ocenjevalci (referee-ji) tipicno neplacani za opravljeno delo.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

.:joco:. ::

PLoS FTW!
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

kitaj ::

digitalcek je izjavil:

Posledice početja malih kitajskih spletnih tatičev?

Res so sposobni ti "dinozavični" založniki, če jim "mali kitajski spletni tatiči" lahko škodujejo do te mere, da zaradi njih grenijo življenje svojim strankam.

Highlander ::

@antonija: Niti ne. Npr. pri OSA in IEEE je proces (s stalisca avtorja) precej bolj enostaven in avtomatiziran, stvar samo posljes (uploadas) in od tam naprej oni poiscejo (po mojih izkusnjah kar dobre) pregledovalce. Po mojih izkusnjah je vse teklo bolj ali manj avtomatsko in gladko, ima pa proces vpletenih se precej vec oseb in nekoc sem nekje videl podatek, da njih stane objava enega clanka nekaj tisoc $. Pri OSA je objava zastonj, pri IEEE pa placljiva, oboji pa te nakoncu prosijo se za donacijo (priporoceno ~ $300/stran), OSA ima pa se moznost izbire "Open access" kjer avtor lahko placa (~ $1500), da je njegov (ali tudi clanek drugih) prosto dostopen.

Krofojed ::

antonija je izjavil:

razumem pa, da je vodenje publikacije drag šport in je potrebno poskrbeti da se ga financira
Niti ne. Review proces, pa to.

Iz strokovnega vidika niti najmanj. Ce hoces objavit clanek moras sam predlagati imena (in kontaktne podatke) reviewerjev ...


Vsaj za racunalnistvo lahko recem, da zelo redke revije ravnajo tako (ker bo pac avtor navadno predlagal kot recenzente kake prijatelje, kar ni ravno posteno).

Glede na to, da sodelujem pri vodenju znanstvene publikacije, lahko povem, da nekaj to ze stane - vsaj ce hoces, da je delo dobro opavljeno (v nasem primeru zal sicer delamo poceni in slabo). Potrebno je komunicirati z avtorji, uredniki in recenzenti (ki se jim naceloma ne ljubi recenzirati, tako da je to kar tecno delo), potreben je informacijski sistem za podporo temu postopku, potrebna je postavitev revije in tisk (ce je tiskana), potrebna je spletna stran, trzenje in se kaj bi se naslo.

Je pa v zadnjem casu postalo popularno, da se clanek zaracuna avtorju, za bralce je pa zastonj. To je kajpak zvito, saj je avtor mocno motiviran, da je njegov clanek objavljen, ker so objave glavno merilo uspeha znanstvenikov. So pa te cene precej visoke, tudi cez 1000 EUR. Naceloma bi lahko bil problem tudi, da so revije motivirane, da sprejmejo cim vec clankov, ampak ce sprejemajo slabe clanke, jim pade faktor vpliva, tako da se jim to na dolgi rok ne splaca.
blog.mitja.ws

kitaj ::

Tear_DR0P je izjavil:

razumem pa, da je vodenje publikacije drag šport in je potrebno poskrbeti da se ga financira

Pred kratkim sem sodeloval pri zagonu nove znanstvene revije. Ker so brez denarja so se odločili za spletno izdajo in pripravil sem jim OJS. Revija izhaja pod licenco "Creative Commons Priznanje avtorstva".
Odločitev za odprto spletno izdajo se jim je že obrestovala. Vidnost njihovih člankov je neprimerno večja, revija je zaradi licence sprejeta v več baz, dobili so tudi že prve ponudbe za članke za drugo številko.
Skratka: zadovoljni avtorji, zadovoljni bralci. Založniki pa višajo cene in omejujejo dostop.

antonija ::

Z racunalniskimi revijami nimam izkusenj tako da ne vem kaksna je tam situacija, ampak za kemijo, veterino in farmacijo bi pa sel stavit da je tako kot sem napisal. Ce sam ne predlagas ustreznih reviewerjev (itak da ne smejo sodelovat pri projektih (vecinoma so mednarodni), ne smes z njim imet ze objavljenih clankov, etc.), ponavadi kar editor zavrne clanek ker se mu pac ne ljubi prosjacit drugih ce bi hoteli reviewat clanek. In razen ustreznega racunalniskega sistema, ki skrbi za komunikacijo med avtorjem in reviewerji/editorji tukaj drugega dela ni.

Je pa res da na "mojem" podrocju ni noben niti omenil da bi od mene hotel denar da se moj clanek objavi, samo cisto vse pravice hocejo imet, edino kar meni ostane je avtorstvo (moje ime na objavi, da se lahko prepozna morebitne plagiate) in pa seveda cisto ves dobicek ki ga z mojimi clanki ustvarijo.

Ampak ker akademiki ne pisejo clankov za direkten profit (tako kto digitalcek brenka vsake toliko), zadeva nekako se vedno deluje, ker narocnine na revije itak placuje drzava. Ce bi morale univerze in instituti sami nabrat denar za vse revije (in to ne iz razpisov in podobnih dobrodelnih akcij), potem bi tudi sami verjetno posteno razmislili glede politike objavljanja clankov in pa verjetno se bolj politiko glede kriterijev ocenjevanja znanstvenikov.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

MKC00 ::

In kako študentje univerze v Lj pridemo do teh znanstvenih revij??

zee ::

Preko COBISS-a ugotovis, na kateri clanici UL je dolocena revija na voljo, se rocno odpravis tja in tam zloudas clanek. Opcija 2 vkljucuje narocila clanka v knjiznici, kar pa stane nekih 20 EUR/clanek, s tem da clanek opravi priblizno enako pot.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
erwin3: Dual Xeon X5650, 32 GB RAM, 14 TB HDD

antonija ::

Gres v racunalnik, ki je v UNI-LJ (faksi, knjiznjice) mrezi in beres revije.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

Ce sam ne predlagas ustreznih reviewerjev
Neke čudne znanstvene revije. Tiste, ki jih jaz poznam, vse same poiščejo recenzente, in ti tudi ne povedo, kdo to so, niti ko dobiš od njih pripombe. Sem skoraj prepričan, da tudi Nature in Science tako delujeta.

Ampak ker akademiki ne pisejo clankov za direkten profit
Če si s tem hotel reči, da za članek dobijo avtorski honor, potem ga seveda ne, drugače pa članke dandanes pišejo direkt za profit, ker če nimajo dovolj člankov, ne dobijo projektov in lahko tudi službo izgubijo. Včasih so znanstveniki pisali članke za slavo in lastno zadovoljstvo, dandanes jih pišejo za denar.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

antonija ::

Neke čudne znanstvene revije. Tiste, ki jih jaz poznam, vse same poiščejo recenzente, in ti tudi ne povedo, kdo to so, niti ko dobiš od njih pripombe. Sem skoraj prepričan, da tudi Nature in Science tako delujeta.
Revije z najvisjim impact faktorjem na podrocju kemije, veterine in farmacije delujejo tako. Nisem pa nikjer napisal da ti povejo kdo so recenzenti, samo da jih _moras_ predlagati.

Če si s tem hotel reči, da za članek dobijo avtorski honor, potem ga seveda ne, drugače pa članke dandanes pišejo direkt za profit, ker če nimajo dovolj člankov, ne dobijo projektov in lahko tudi službo izgubijo. Včasih so znanstveniki pisali članke za slavo in lastno zadovoljstvo, dandanes jih pišejo za denar.
S tem sem hotel povedati, da avtorji znanstvenih clankov le-teh ne pisemo za direktno placilo uporabnikov (kot to pocnejo "navadni" avtorji), ampak predvsem za visji rang na ocenjevanjih (in pa seveda vecno cast in slavo), ki nam kasneje _lahko_ olajsa pridobivanje denarja za svoje raziskave.

Tkoj ko spremenis pogoje ocenjevanja iz impact faktorjev (ki podlezejo pojavom kot so inflacija in drugi enako kot vse durge "valute") na nekaj drugega, bomo pisali clanke za "nekaj drugega" in ne vec za revije z najvisjim impactom ki so pripravljene clanek objavit.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

spamer ::

Pyr0Beast je izjavil:

Zakaj ne naredijo Guest dostopa ? Znanje bi se moralo tako ali pa drugače širiti.

Tocno tako, zato pa podpiram PIRATSKO STRANKO SLOVENIJE!!!!!
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.

digitalcek ::

Tear_DR0P je izjavil:


raziskovalci si želijo svoje ugotovitve razširiti med ljudi, ne pa jih zapreti za nepremostljive ovire. in ko bodo SCI revije začele nuditi slabšo citiranost, jih bodo ljudje počasi zapustili.


Nekateri raziskovalci si želijo brez dvoma tudi dobro zaslužiti. Najbrž večina evropskih.
In to letno recimo čez 100.000 evrov, če se da...

Kakšen pakistanski raziskovalec pa da verjetno vse zastonj na splet, ker upa, da bo opažen in ga bo angažiral kdo s kakšnega nemškega inštituta.
Poleg tega zaslužek 10.000 evrov letno pakistanskemu raziskovalcu pomeni dosti več, kot nemškemu 100.000 evrov!

In zakaj ljudje ne zapustijo Mercator, Interspar itd., kjer je pršut še vedno po 22-35 evrov kg? Ker ga NIHČE DRUG ne nudi za 8 evrov...
In ko ga bo nekdo dalj časa nudil po 8 evrov, ga bodo veletrgovci poskusili shebati.

In ko bo nekdo dajal kredibilne razskave na splet brezplačno, in to nekaj let zapored, ga bo zadela (po nesreči seveda) kakšna mimoleteča krogla.

Svoj status (in zaslužke, primerne renomeju, statusu) je pač treba ščititi. Ne pa dajati zastonj zastonj na splet, ali drugam, ter poskušati uspeti z dumpingom.

Zgolj in samo zato, da nekega dne sami ne postanemo popolni klošarji, odvisni od socilnih transferjev!

Zgodovina sprememb…

spamer ::

digitalcek je izjavil:

Aha. Dostop do strokovnih člankov je (bo) na Univerzi v Ljubljani le z računalnika, ki je na četrti mizi na levi strani. In to le 15 minut na vsako uro.
Če bo šlo tako naprej, boste za VSAKO logiranje morali skenirati zenico, dati prstni odtis in pokazati penis...
Tako pač je, če smo na tehnologiji, ki omogoča, da se ukrade vse, kar je možno + še tisto, kar (skoraj) ni možno ukrasti.

Hebiga. Internet pač... Kriminalno okolje, da mu ni para!

Ti digitalcek prav ne maras piratiziranja a? Ti bi najraje res uvedel tak sistem, kot si ga zgoraj omenil, saj vem, da obstajajo ljudje, ki res razmisljajo tako kot ti priblizno. Sej na letaliscih v ameriki te prakticno slecejo do golega z unimi skenerji, pa se otipajo te, itd... Samo zaradi "varnosti".

Clanki so ze tako predragi, saj ne moras pricakovati, da bo nekdo za en clanek placal 40$, ko za ta denar lahko kupis pri nas ene kup revij z ogromno clanki.

Znanje je treba deliti in siriti, ne pa omejevati in patentirati in ne vem kaj!!!!!

JEBIGA avtorske pravice in patenti..... kriminal da ni vecjega.
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.

Ramon dekers ::

"slab izdelek z dobrim marketingom se dostikrat iskaze za prodajno uspesnico (think "Fredi Miller")"

100% imaš prav. Nevem pa od kje butasto mišljenje, več kot delaš več denarja imaš.

kitaj ::

digitalcek je izjavil:

Kakšen pakistanski raziskovalec pa da verjetno vse zastonj na splet, ker upa, da bo opažen in ga bo angažiral kdo s kakšnega nemškega inštituta.

Digitalcek, poglej/preberi si kako predavanje iz "pakistanskih" univerz:
http://oyc.yale.edu/
http://ocw.mit.edu
http://webcast.berkeley.edu/courses.php
http://www.open.ac.uk/openlearn/
http://www.cmu.edu/oli/
http://www.extension.harvard.edu/openle...

Matthai ::

digitalcek je izjavil:

Nekateri raziskovalci si želijo brez dvoma tudi dobro zaslužiti. Najbrž večina evropskih.
In to letno recimo čez 100.000 evrov, če se da...

Kakšen pakistanski raziskovalec pa da verjetno vse zastonj na splet, ker upa, da bo opažen in ga bo angažiral kdo s kakšnega nemškega inštituta.


Ne bluzit. Očitno še nisi napisal znanstvenega članka. Jaz sem ga, pa tudi v uredništvu ene izmed znanstvenih revij sem (bil - trenutno sem v odstopu zaradi časovne stiske). In edino to lahko rečem, da tlele bluziš.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

digitalcek ::

Ramon dekers je izjavil:

Nevem pa od kje butasto mišljenje, več kot delaš več denarja imaš.


Če polagaš parket, in je tvoja ura 15 evrov, potem zaslužiš v 6 urah 90 evrov, v desetih pa 150. Ja, matematikaj je kruta zadeva. In eksaktna do amena.

In če si natakarica v kafiču za 4 evre/uro, dobiš za 200 ur dela 800 evrov, za 220 ur pa 880 evrov. Težko razumet, ane?

Ojoj, Slovenci, ki niti množit ne znajo...

gzibret ::

Brisana offtopic debata (pisanje manifestov iz ene strani in zmerjanje piscev manifestov, da nič ne delajo, iz druge strani).
Vse je za neki dobr!

antonija ::

Če polagaš parket, in je tvoja ura 15 evrov, potem zaslužiš v 6 urah 90 evrov, v desetih pa 150. Ja, matematikaj je kruta zadeva. In eksaktna do amena.
Ce pa placas radnikom da ti polozijo parket, ti pa strankam izdas racun, bojo pa radniki zasluzili v enem mescu minimalca, ti pa nekajkrat vec kot 15 EUR na uro. Matematika gre se mal dlje od sestevanja... ;)

In če si natakarica v kafiču za 4 evre/uro, dobiš za 200 ur dela 800 evrov, za 220 ur pa 880 evrov. Težko razumet, ane?
Ne vem.. a je res tolk tezko? Odpres svoj lokal, delas 4 ure na dan, zasluzis vec kot vse tvoje kelnarce skupaj. Al gres pa rake lovit na sever, spet vec dnarja za manj casa, porabljenega za delo.

Tvoje sestevanje je spet en genericni bluz, se iz rajnkih casov bi rekel. Danes pac ne velja vec (sej tud takrat ni ampak so bli vsi srecni ce so mu verjeli).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

m22 ::

Če se nemotim so na tej strani objavil, da je (če se samo registriraš, brez kreditnih kartic...) na http://www.nap.edu/ prost dostop do vseh pdf knjig.

Tear_DR0P ::

@kitaj&antonija - nimam pojma kako delujejo znanstvene publikacije, ampak mi je jasno kakšen strošek je vzdrževanje takšnega portala, kakršen je slo-tech ali kakšna druga podobna reč in iz tega nekako sklepam, da vzdrževanje resne znanstvene publikacije ni nekaj malega. je pa tudi zelo odvisno kako je posamezna profesija organizirana. kakor sta že nakazala, medicinci veliko raje free as in free speech objavljajo svoje vsebine, ker se jim še vedno zdi pomembno reševati človeška življenja. ostalim znanostim pa malo manj

@digitalcek - (skoraj) vsi hočemo zalužiti miljone EUR. ampak če svoje delo skrivamo in se ga trudimo narediti nedostopno, bo to mnogo težje. avtorsko pravo nam sicer daje točno te pravice, ampak hkrati nam daje pravice, da svoja avtorska dela objavljamo pod bolj permisivnimi pogoji. in sam verjamem, da mi ravno širjenje mojih avtorskih del pod zelo permisivnimi pogoji omogoča tudi tisto drugo avtorsko delo, za katerega sem plačan. sploh pa je ogromna razlika med avtorskimi deli za zabavo ali umetnost in pa znanstvenimi avtorskimi deli.
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

redo ::

antonija je izjavil:

Gres v racunalnik, ki je v UNI-LJ (faksi, knjiznjice) mrezi in beres revije.

Preko CT knjižnice (CTK) lahko to za nekatere revije počneš tudi od doma.

antonija ::

Tukajle imes primer enega takega portala: http://www.elsevier.com/wps/find/journa... (verjetno najvecji za naravoslovne zannosti). Stvar definitivno ne more bit poceni (ce furajo vec kot 1000 revij), ampak glede na denar, ki ga pobirajo zato da objavljajo avtorska dela drugih (in jim za avtorske pravice ne placujejo nic), je strosek vzpostavitve in vzdrzevanja IMO pljunek v morje. In edini razlog zakaj avtorji silijo v te revije je ta, da za vsak projekt, razpis ali katerikolidrugi "zastonj" denar rabis clanke v revijah z impact faktorjem. Ce spremenis pogoje za kandidiranje bojo takile zalozniki kot tisti na linku precej hitro presli v rdece stevilke in izumrli (kar bi morali ze dolgo nazaj).

Ker trenutna situacije je taka, da avtorji zastonj dajejo svoja dela v objavo, zalozbe pa na njih sluzijo in znanje omejujejo.
Ce zalozbe odstranimo (in uvedemo nek drug sistem objav, citiranja, etc.) potem bi avtorji verjetno se naprej objavljali svoja dela zastonj (s tem da bi obdrzali avtorske pravice), vmes pa nebi bilo nobenega parazita, ki bi znanje se dodatno omejeval. Seveda se postavi vprasanje kdo bo to financiral? IMO clovestvo nujno rabi ene sorte infrastrukturo za zbiranje in iskanje po znanju. Ene sorte wikipedio na steroidih, ki se vedno fura na volunetrskih reviewjih (kot zdaj revije), ki bi se IMO lahko precej dobro fural na prispevke od raziskovalnih ustanov (tako kot danes placujejo univerze zaloznikom za njihove revije).
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

IMO clovestvo nujno rabi ene sorte infrastrukturo za zbiranje in iskanje po znanju.
Saj če bi se zmenili, bi bilo lahko vse zelo preprosto. Elsevier bi z veseljem dal vse brezplačno na voljo, če bi mu kdo pokril stroške (v stroških so seveda tudi plače urednikov). Kakšne strašne številke to sigurno niso. OZN bi recimo uvedla "prispevek" za znanstvene revije, mogoče 0,1 evro letno na državljana 50 najbolj razvitih držav in 0,01 evro za ostale, in bi moralo zadostovati.

O.

antonija ::

Elsevier bi z veseljem dal vse brezplačno na voljo, če bi mu kdo pokril stroške
Tole pa pomojem ni glih cist res... Elsevier je firma ki dela za profit, zato imajo tud tolk visoke cene za clanke in revije. Jaz bi prej rekel da se bojo z vsemi stirimi upirali in metali polena pod noge ce bi kdo hotel kaj takega organizirati.

Pomojem bi kaksni medicinci lahko najlazje zaceli tako stvar, ker njihova stroka rabi objave na drugacen nacin kot vecina drugih naravoslovcev. Ce se pri njih tak sistem obnese (in ker jih je dovolj za resno statistiko) bi se pomojem kar hitro lahko razsiril se na ostale stroke...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Okapi ::

Elsevier je firma ki dela za profit,
Kolikor jaz poznam znanstveno založništvo, ni nekega strašnega profita pri tem. Nihče ni obogatel in sem precej prepričan, da bi raje žrtvovali nekaj morebitnega večjega zaslužka za varen in zanesljiv vir denarja. Poleg tega ne pomeni, da bi morali delati pro-bono. Pač pogledaš, koliko sedaj zaslužijo z revijami in jim toliko plačaš, oni pa dajo vse brezplačno na voljo. Zadovoljni oni, zadovoljni mi. Poskrbeti bi moral samo, da kakovost ne bi padla, kar se rado zgodi, če ni tržne tekme.

O.

antonija ::

Kolikor jaz poznam znanstveno založništvo, ni nekega strašnega profita pri tem. Nihče ni obogatel in sem precej prepričan, da bi raje žrtvovali nekaj morebitnega večjega zaslužka za varen in zanesljiv vir denarja.
Za slovenijo verjamem da to drzi. Za firmo tipa Elsevier pa niti ne, glede na to da imajo po seboj toliko revij in da redno prinasajo nove. Pa glede na cene ki jih postavljajo (sem ravno vceraj dobil prijazen mail ce bi rad narocil izvode mojega clanka, ki so ga pred kratkim objavili), recimo 5EUR da lahko jaz gledam svoj clanek na iPadu, pa 6.5EUR za papirnat print mojega clanka (seveda jih je treba narocit vsaj 50, manj se ne da; pri cemer mi lahko prodajo celotno stevilko revije za 20 EUR ker je notri moj clanek) in podobno. To so precej oderuske cene, sploh pa ko pogruntas kaksne dnarje placuje nasa univerza (ki je majhna v primerjavi s tujimi) vsako leto za narocnine na revije, in to dostikrat s 6-mesecno zamudo (real-time narocnina je za nekatere revije (v el. obliki) neprimerljivo drazja kot recimo tista, kjer so ti na voljo clanki s 6mes zamikom). Potem pa zdraven dodas se vse knjiznjicne nakupe clankov, etc.
Zaradi tega mocno dvomim da bi se bil elsevier pripravljen odreci vsem tem "bonbonckom" in pustit bolj odprt dostop do znanja (seveda za tiste ki bi zeleli objavljati na tak nacin, kdor hoce znanje skrivat ga se vedno lahko) in pustit avtorjem clankov avtorske pravice.

Poskrbeti bi moral samo, da kakovost ne bi padla, kar se rado zgodi, če ni tržne tekme.
Zaradi trenutne "trzne tekme" se stancajo clanki za katere bi blo vseeno ce jih nebi objavljali, ker so povecini "isto sranje drugo pakovanje". Ampak se objavljajo zaradi tock, ki jih mora vsak raziskovalec nabirat. To je posledica trenutne "trzne tekme". Ce bi slo za MMO bi rekli da se danes clanke "farma". Treba je spremenit kriterije da "farmanje" ne bo vec prineslo najboljsega polozaja.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Miro2 ::

Spoštovani kolegi,

glede dostopa do znanstvenih revij v Sloveniji moram reči sledeče: revije so v e-obliki dostopne vsem uporabnikom, tudi nevpisanim, ki se oglasijo v enim izmed knjižnic, ki imajo dostop do omenjenih servisov. Na Univerzi v Ljubljani je dostopno okoli 12.000 e-revij in cca 20.000 e-knjig. Do njih lahko dostopate na vseh IP naslovih UL (vseh računalnikih na UL), v CTK ali kaki drugi knjižnici UL, ne pa v splošnih knjižnicah, ker v te servise večinoma niso vključene. V Mariboru je režim podoben oz. enak.

Z oddaljenim dostopom lahko do teh revij dostopate z geslom za cobiss na spletnem naslovu Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani http://dikul.uni-lj.si. Z oddaljenim dostopom lahko do revihj dostopajo le študenti in zaposleni na UL - taka pač je pogodba z založniki.

Kar se Scifinderja tiče - to je izjemno draga zbirka in je namenjena ozkemu krogu raziskovalcev.

CTK, ki nabavo teh revij v Sloveniji koordinira, na leto beleži cca 1500000 prenosov čankov, knjig...V dosedanji praksi nismo beležili zlorab.

V zvezi z omenjeno problematiko sem vam vedno z velikim veseljem na voljo!

Miro Pusnik, direktor CTK miro.pusnik@ctk.uni-lj.si

antonija ::

V dosedanji praksi nismo beležili zlorab.
Seveda jih niste. Pac ostane med nami kdo za koga sprinta clanek :P
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Miro2 ::

antonija je izjavil:

V dosedanji praksi nismo beležili zlorab.
Seveda jih niste. Pac ostane med nami kdo za koga sprinta clanek :P


Vsekakor, vendar je treba povedati, da je vsak uporabnik zavezan k uporabi virov in storitev knjižnice v skladu z splošnimi pogoji, zakoni in predpisi. Uporabniki so torej tisti, ki mrajo za to poskrbeti. To v veliki meri temelji na zaupanju, saj verjetno razumete, da ni metode, ki bi, če bi se knjižnica tako odločila, ki bi omogočala nadzor.

Vsekakor pa gremo na roke uporabnikom, to se verjetno strinjava. Lp Miro

antonija ::

Kar se dostopa do clankov tice zadeva super deluje, kar je naroceno je na voljo prakticno kjerkoli, kadarkoli (predvsem pa vedno v sluzbi/knjiznjici). Kar ni naroceno se dobi v nekaj dneh, mogoce malo dlje za kaksne obskurne revije v cudnih jezikih.

A lahko mogoce izvemo znesek (vsaj okviren), ki se letno porabi da imajo lahko univerze in knjiznjice dostop do vse te literature?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

Matthai ::

Heh, Elsevier. Pred časom so "našo" revijo vključili v svojo zbirko in za to plačevali celo nek denar. Ko smo imeli debato ali damo revijo na splet ali ne, je bil argument, da to ni potrebno, ker so članki itak že brezplačno dostopni preko Elsevierja, hkrati pa nam Elsevier tudi ful plačuje.

No, izkazalo se je, da je to "ful" cca. 40 EUR na leto, brezplačni dostop pa je seveda brezplačen zato, ker univerza oz. država raziskovalcem plačuje dostop. Ko sem ostalim članom uredništva razložil da Elsevier baza za ljudi "tam zunaj" ni prosto dostopna in da statistike kažejo, da se branost in citiranost prosto dostopnih znanstvenih revij praviloma poveča - je bila sprejeta strateška odločitev, da Elsevier odj*** in gremo prosto na splet.

Tistih 40 EUR so pa dobili nazaj z bogatim vložkom.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Miro2 ::

antonija je izjavil:

Kar se dostopa do clankov tice zadeva super deluje, kar je naroceno je na voljo prakticno kjerkoli, kadarkoli (predvsem pa vedno v sluzbi/knjiznjici). Kar ni naroceno se dobi v nekaj dneh, mogoce malo dlje za kaksne obskurne revije v cudnih jezikih.

A lahko mogoce izvemo znesek (vsaj okviren), ki se letno porabi da imajo lahko univerze in knjiznjice dostop do vse te literature?


Antonija, na leto Slovenija porabi cca 3 mio EUR. Za konzorcije CTK lahko povem, da je cena uporabe članka cca 3,2 EUR nekateri servisi, ki jih CTK ne upravlja so dražji in nekateri tudi cenejši... Hočem reči pay peer view naročilo je minimalno 15EUR v nekaterih primerih gre tudi do 40 EUR na članek
lp M

Okapi ::

Hočem reči pay peer view naročilo je minimalno 15EUR v nekaterih primerih gre tudi do 40 EUR na članek
Če bi morali znanstveniki plačevati iz lastnega žepa, bi precej prišparali;)

Dandanes lahko praktično vsakega avtorja dobiš na internetu, z e-pošto, in ti brezplačno pošlje separat ali pdf članka. Se mi še ni zgodilo, da bi mi kdo odgovoril, naj ga kupim pri založbi;)

O.

antonija ::

Dandanes lahko praktično vsakega avtorja dobiš na internetu, z e-pošto, in ti brezplačno pošlje separat ali pdf članka. Se mi še ni zgodilo, da bi mi kdo odgovoril, naj ga kupim pri založbi
Ampak s tem krsisi avtorske rpavice, ki si jih ob objavi prepisal na zalozbo... kaj pa digitalckova jahta? :'(
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
518735 (6132) Matthai
»

Vizualizacija kakovosti znanstvenih člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
215001 (2652) bluefish
»

MIT-ovi članki bodo prosto dostopni!

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
213628 (830) noraguta
»

znanstveni članek biokemije

Oddelek: Šola
8895 (696) Yosh
»

Aspartam (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
544510 (3290) Matevžk

Več podobnih tem