» »

Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hub

Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hub

Nature - Newyorško okrožno sodišče je ta teden izdalo zamudno sodbo v zadevi Elsevier proti Sci-hubu in LibGenu, s katero je stranema naložilo plačilo 15 milijonov dolarjev odškodnine zaradi omogočanja nezakonitega dostopa do avtorsko zaščitenih znanstvenih člankov. Ker ustanoviteljica in upraviteljica Sci-Huba živi v Rusiji in v ZDA nima nobenega premoženja, je vprašanje, koliko bo Elsevier lahko izterjal. Prav tako ne kaže, da bi sodba kakorkoli vplivala na delovanje strani.

Sci-hub je leta 2011 ustanovila Alexandra Elbakyan in raziskovalcem omogoča dostop do znanstvenih člankov. Kot smo že obširno pisali, gre za upor proti sistemu ali samopomoč, saj raziskovalci zlasti v revnejših državah alternative nimajo. Elsevier in drugi založniki namreč za naročnino na revije, v katerih so objavljeni znanstveni članki, računajo tako visoke zneske, da znanstvene institucije vseh pač ne morejo imeti naročenih. Če želenega članka raziskovalci ne morejo dobiti po drugih kanalih, kot je ResearchGate ali neposredno od avtorja, se pač obrnejo na Sci-hub ali Libgen.

To pa seveda ni zakonito, pravi Elsevier in pritrjuje sodišče. Sodišče je že oktobra 2015 razsodilo, da Sci-hub krši ameriško zakonodajo in zahtevalo, da prekine to prakso. Zgodilo se ni nič, ker Elbakyanova Sci-hub vodi iz Rusije. Stran menja IP-naslove in domene, sicer pa ostaja normalno dostopna. V najslabšem primeru je vedno dostopna prek Tora. Potem pa je maja letos Elsevier na sodišče prinesel 100 člankov, ki da jih je Sci-hub nezakonito razpečeval - v resnici jih bistveno več - in za vsakega zahteval 150.000 dolarjev odškodnine. V prvi polovici leta 2016 je bilo prek Sci-huba prenesenih 28 milijonov člankov, nad katerimi imajo avtorske pravice večinoma Elsevier, Springer Nature ali Wiley-Blackwell (skupno več kot 50 odstotkov).

Ker se Elbakyanova ni odzvala na vabilo sodišče niti ni poslala tja nobenega zagovornika, kar je bilo tudi pričakovati, je sodišče izreklo zamudno sodbo in v celoti sledilo predlogu Elsevierja. Strokovnjaki so si enotni, da je Sci-hub kot tak nezakonit, a da do denarja Elsevier ne bo prišel. Izjemna priljubljenost strani kaže, da so raziskovalci v veliki meri nezadovoljni s trenutnim sistemom objavljanja v znanosti. Škarje in platno pa v rokah držijo financerji in ne raziskovalci. Dokler se bo znanstvena odličnost ocenjevala (tudi) na podlagi kakovosti revije, v kateri raziskovalci objavljajo, kakovost revije pa z metrikami, kot je faktor vpliva, bodo raziskovalci prisiljeni objavljati pri dragih komercialnih založnikih in članke kolegov pri teh istih založnikih pridobivati po nelegalni poti.

19 komentarjev

opeter ::

Dokler se bo znanstvena odličnost ocenjevala (tudi) na podlagi kakovosti revije, v kateri raziskovalci objavljajo, kakovost revije pa z metrikami, kot je faktor vpliva, bodo raziskovalci prisiljeni objavljati pri dragih komercialnih založnikih in članke kolegov pri teh istih založnikih pridobivati po nelegalni poti.


A ni to ironija?
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Ribič ::

Tale Elsevier samo prosi za težave. Konstantno si prilaščajo nove znanstvene članke raznih avtorjev, medtem pa mastno izračunavajo dostop do njih preko strani ScienceDirect. Ko pa potem nekdo omogoči prosti dostop do člankov, se pa šopirijo vse naokoli. Slišal sem govorice, da so znanstveniki prisiljeni obljavljati svoje članke v teh žurnalih, ker le tako dobijo neko priznanje za svoje delo, pri tem pa se seveda morajo odreči vsem avtorskim pravicam do svojih člankov.

Tako, da jaz kar podpiram tale SciHub.
Pametni ljudje ne potrebujejo pametnih naprav.

AceD ::

Po mojih izkušnjah vedno več razpisov za raziskovalne projekte (torej posredno financerji) zahtevajo objavo open access člankov, ki nastanejo v okviru teh projektov. V tem primeru morajo sicer avtorji kar dobro plačati za objavo v reviji, vendar ima pa potem kdorkoli brezplačen dostop do članka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AceD ()

McHusch ::

AceD je izjavil:

Po mojih izkušnjah vedno več razpisov za raziskovalne projekte (torej posredno financerji) zahtevajo objavo open access člankov, ki nastanejo v okviru teh projektov. V tem primeru morajo sicer avtorji kar dobro plačati za objavo v reviji, vendar ima pa potem kdorkoli brezplačen dostop do članka.


Kar je še večji idiotizem, čeprav ideja je dobra. Ideja je, da mora biti članek dostopen zastonj.

Imaš možnosti a) objaviš v odprti reviji, ki ima načeloma zanič impact factor in se ti to ne bo štelo za nobeno napredovanje in pri pridobivanju novih projektov. Zato izbereš možnost b) in objaviš v klasični reviji, kjer je vedno možnost open access, kar pomeni, da mastno plačaš, da bo tvoj članek dostopen vsem.

Tako revijo financiraš dvakrat. 1. Plačaš, da so tvoji članki dostopni vsem. 2. Še vedno plačuješ naročnino, ker večina člankov pa ni open access.

Sistem je neverjetno idiotski, ampak tako je. In dokler bo ARRS matematično seštevala članke, impact factorje, število avtorjev itd. (poglejte si tole čudo z vsemi možnimi točkami A, A1/2, A', A'', A3 itd.) in na podlagi tega delila denar, bo kot je.

bbbbbb2015 ::

McHusch je izjavil:

Sistem je neverjetno idiotski, ampak tako je. In dokler bo ARRS matematično seštevala članke, impact factorje, število avtorjev itd. (poglejte si tole čudo z vsemi možnimi točkami A, A1/2, A', A'', A3 itd.) in na podlagi tega delila denar, bo kot je.


To čudo je svetinja za javnosektorske profesorje, asistente in ostale tozadevne.
Na faksu se da kaj stržiti dodatno samo, če se upredalčkaš v tole čudo.
Jaz se v to ne bom spuščal. To so si akademiki našli kot merilo uspeha. Matematično kalkuliranje dosežkov.

Pač tako je in ARRS deli lepo denar po temle.

Pa tako čisto med nami: niso samo točke. Kot D.O.O. imamo status raziskovalne organizacije in so nas odpikali kljub točkam.

Obstaja še ena sub-kategorija: ki dosegajo merila in je zmanjkalo denarja.

Tak nekak je bil sklep eno 10 let nazaj.

borisk ::

članki ki jih objavljajo naši raziskovalci bi morali biti prosto dostopni, oziroma vsaj 90% njih, ker so financirani s strani države ali državnih služb. Če zato rabimo Scihub ok, lahko pa bi to uredili na strani financiranja in ukinit ali omejih €€ za zaprte članke. Pa ARRS bi lahko kdo poslal okrožnico da obstajaj zunanji svet izven njihovega kokona.

Matthai ::

borisk je izjavil:

članki ki jih objavljajo naši raziskovalci bi morali biti prosto dostopni, oziroma vsaj 90% njih, ker so financirani s strani države ali državnih služb.

Ne razumeš. Ker so bili članki financirani iz javnega denarja morajo biti seveda prosto dostopni. Ampak Elsevier bo hotel, da za odprti dostop plačaš. Raziskovalec ima torej možnost da plača za odprti dostop ali pa da ne objavi članka.

Država, ki je članek v bistvu financirala, pa od tebe zahteva točke - torej objavo v reviji.

V bistvu je tole prikriti socializem - država mastno in dvojno ali celo trojno financira založnike. Najprej s plačilom raziskave, nato z naročnino na revijo na koncu pa še s plačilom za open access.

Libertarci pa tiho, seveda...
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

tikitoki ::

Resitev ni tako zapletena, sam nobene politicne volje ni, da bi se kaj spremenilo.

Sicer pa je pozitivno vsaj to, da si razsodbo lahko vtaknejo v rit, ceprav sem preprican, da bodo njene moznosti za potovanje v tujini mocno omejene, ce ne zeli pristati v katerem od ameriskih zaporov.

mojster_joni ::

in kako jo nameravajo dobit iz kazahstana/rusije?

Markoff ::

mojster_joni je izjavil:

in kako jo nameravajo dobit iz kazahstana/rusije?

Donald Duck jo bo osebno pripeljal, takoj po tem, ko osebno namontira solarne panele na mehiški zid.
Prve besede v Novoreku idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca, apsolutno, anEks.
Žal ne govorim idiokratsko ali z idiokrati.

snow ::

Kot jaz razumem elsevierjeva pravila lahko avtor z lahkoto nudi svoj research če le hoče:

1) Avtor lahko prvo verzijo članka, ki ga je poslal v revijo za recenzijo deli kakor želi.
Authors can share their preprint anywhere at any time.

2) Ko je članek sprejet, lahko popravljeno verzijo avtor deli na svoji strani in arXiv (ali zgolj interno).
Po embargu (6 ali 12 mesecev, odvisno od revije) se lahko ta popravljena verzija deli na nekomercialnih platformah non-commercial hosting platforms such as their institutional repository

3) Ne sme pa se deliti objavljene verzije, ki jo gosti elsevier za paywallom. Ta vključuje oblikovanje, se pravi nič uporabnega.

Razume kdo ta pravila drugače?

Jasno je pa, da to dela bolj malo ljudi/organizacij.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

matijadmin ::

Nič bat', kmalu bo kakšen koncept P2P založništva z uporabo tehnologije veriženja blokov za objave na voljo, pa še lastne kripto valute si bodo avtorji ali skupine raziskovalcev omislili za množično financiranje ... 8-)
Vrnite nam techno!

mojster_joni ::

Markoff je izjavil:

mojster_joni je izjavil:

in kako jo nameravajo dobit iz kazahstana/rusije?

Donald Duck jo bo osebno pripeljal, takoj po tem, ko osebno namontira solarne panele na mehiški zid.

lol rad bi ga videl, sovražite putina kolkor hočete samo proti njemu je pa biser inteligence

ZigaZiga ::

snow je izjavil:

Kot jaz razumem elsevierjeva pravila lahko avtor z lahkoto nudi svoj research če le hoče:

1) Avtor lahko prvo verzijo članka, ki ga je poslal v revijo za recenzijo deli kakor želi.
Authors can share their preprint anywhere at any time.

2) Ko je članek sprejet, lahko popravljeno verzijo avtor deli na svoji strani in arXiv (ali zgolj interno).
Po embargu (6 ali 12 mesecev, odvisno od revije) se lahko ta popravljena verzija deli na nekomercialnih platformah non-commercial hosting platforms such as their institutional repository

3) Ne sme pa se deliti objavljene verzije, ki jo gosti elsevier za paywallom. Ta vključuje oblikovanje, se pravi nič uporabnega.

Razume kdo ta pravila drugače?

Jasno je pa, da to dela bolj malo ljudi/organizacij.

1. Ja, lahko deli, kjer želi, ker članek še ni sprejet s strani Elsevier-a. Ampak v tej fazi članek še nima nobene vrednosti (ker še ni odobren itd.).

2. Kot si rekel, tega ne počne skoraj nihče. Najboljši raziskovalci/znanstveniki komajda imajo svoje spletne strani ... ki izvirajo iz 90ih in z nespremenjenim dizajnom še danes vztrajajo, khm primer s FRIja khm.

3. Morda kdo ne bi sprejel istega članka, le brez oblikovanja (in karkoli drugega, kar še vsebuje objavljena verzija), češ da ni pravi. Zato se odloči na vsak način dobiti objavljeno verzijo (Sci-hub).

mojster_joni ::

a recimo članki na arxivu so worthles ker niso v elsevierju? dej dej

ZigaZiga ::

mojster_joni je izjavil:

a recimo članki na arxivu so worthles ker niso v elsevierju? dej dej

Ne, nisem tega napisal.
Na arxivu so objavljeni že sprejeti članki.
Lahko pa bi kakšen pain-in-the-ass profesor zahteval od študenta, da hoče originalni članek in ne bi sprejel tistega, ki ni enako oblikovan kot končni na Elsevier-u. To sem napisal.

mojster_joni ::

ne samo sprejeti tud cel kup pepriintov je

ZigaZiga ::

mojster_joni je izjavil:

ne samo sprejeti tud cel kup pepriintov je

A ni preprint samo naslednja faza submit-anega članka, torej mora članek biti že sprejet, da doseže preprint verzijo, zadnja verzija pa je tisk/uradna objava?

Za neustrezno obliko pa ne mislim na članke, vzete iz arxiva, ampak od drugod, hint: spletne strani avtorjev.

mojster_joni ::

no tudi druga potdočja imajo podobne zadeve + arxiv je ravno tako za njih


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hub

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
194653 (2521) mojster_joni
»

Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi dr (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
618825 (5652) mojca
»

Sci-hub: znanstveni pirate bay pod žarometi

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
428231 (3344) Lonsarg

Več podobnih tem