» »

MIT ne bo več naročal Elsevierjevih revij

MIT ne bo več naročal Elsevierjevih revij

Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza MIT je sporočila, da v pogajanjih z Elsevierjem niso uspeli najti skupnega jezika. Ker jim Elsevier ni želel ali mogel pripraviti ponudbe, ki bi bila v skladu z MIT-ovo politiko naročanja znanstvenih revij (MIT Framework for Publisher Contracts), nove pogodbe ne bodo sklenili.

Bitke med založniki in univerzami imajo že dolgo brado. Srž problema so visoke cene naročnin, brez katerih znanstveni članki v vrhunskih revijah raziskovalcem na univerzi niso dostopni. Na založnike letijo očitki, da praktično monopolni položaj izkoriščajo z izžemanjem javnih sredstev, saj so naročnine vsako leto dražje, medtem ko večino dela brezplačno opravijo drugi raziskovalci in ne založniki. Članke pišejo in recenzirajo znanstveniki, tudi uredniki (razen v največjih revijah) so večinoma neplačani. Založniki skrbijo za stavljenje člankov, vodenje uredniške politike in seveda zaračunavanje dostopa. Marže založnikov znašajo tudi 40 odstotkov, naročnine pa za posamezne univerze segajo v milijone. Zelo zanimivo je na primer letno poročilo CTK, ki kaže, da je CTK v letu 2019 za konzorcijske nabave e-knjig, e-revij in zbirke SCOPUS za Univerzo v Ljubljani porabila dva milijona evrov, skupno za konzorcijske nabave pa 4,7 milijona evrov.

Čedalje več financerjev raziskovalnega dela pa zahteva, da so članki prosto dostopni, ker so v njih rezultati javno financiranega raziskovanja. Založniki so se temu prilagodili z možnostjo objave v odprtem dostopu, za kar pa morajo avtorji posameznega članka plačati tudi po tisoč dolarjev ali več. To pomeni, da se je začel k založnikom prelivati še dodaten denar. In zakaj želijo raziskovalci objavljati v dragih, prestižnih revijah? Ker se znanstvenoraziskovalno delo še vedno v veliki meri glede na ugled revije, kjer je objavljeno - od tega pa je neposredno odvisna konkurenčnost na bodočih razpisih in s tem eksistenca raziskovalnih skupin. Predlani so Elsevier odslovili na švedskih univerzah, že pred tem pa tudi Nemci. Tudi zaradi tega se je začela iniciativa Načrt S, ki jo podpira tudi ARRS.

Vrnimo se k MIT-u, ki je že več kot desetletje podpornik odprtega dostopa. Njihova politika na tem področju je ena najstarejših in najobsežnejših ter od leta 2017 predvideva, da se lahko raziskovalci in študentje na MIT-u priključijo k odprtemu dostopu. Lani je tako MIT začel pogajanja z Elsevierjem o novi pogodbi. Kot trdi Elsevier, so bili konec minulega leta že zelo blizu dogovoru, a se potem glede nekaterih točk nove politike niso uspeli poenotiti. Med drugim je MIT zahteval, da članki v zelenem dostopu (lastne kopije članka na straneh avtorja) nimajo embarga (torej je priobčitev možna takoj). Zato so obstoječo pogodbo podaljšali za pol leta, a tudi do konca junija rešitve ne bo, so sedaj sporočili z MIT-a. Direktor knjižnic na MIT Chris Bourg je dejal, da obžaluje, da niso našli skupnega jezika, a da je ponosen, da skupnost MIT brani principe odprte znanosti. Dodal je, da upajo, da se bodo pogajanja v prihodnosti lahko nadaljevala, če bo Elsevier pripravljen ponuditi pogodbo, ki odseva MIT-ove vrednote. Elsevier je prav tako izrazil obžalovanje nad koncem pogajanj.

27 komentarjev

tikitoki ::

Čimveč jih odkloni sodelovanje, prej se bo kaj premaknilo.

BigWhale ::

Znanstvena skupnost bi potrebovala nekaj v stilu Githuba+Stack Overflow-a za objavljanje strokovnih clankov.

degraximus ::

BigWhale je izjavil:

Znanstvena skupnost bi potrebovala nekaj v stilu Githuba+Stack Overflow-a za objavljanje strokovnih clankov.

Težava je, da je treba dobre članke bolje nagraditi, kot slabe. Kaj je bil dober članek se je do sedaj dobro poznalo po kvaliteti revije v kateri je objavljen, saj ima boljša (vredna več točk) revija tipično bolj stroge recenzije in ne pride skozi vsako skropucalo ali laž. Je pa tu zelo dobra priložnost za zaslužkarstvo, kar so ugledne revije seveda izkoristile.

Jaz mislim, da bi znanstvene revije morale biti neprofitne organizacije. To bi rešilo vsaj en del problemov.

sigmundfreud ::

Vsaka Univerza bi enostavno morala imeti svoj prosto dostopni repozitorij člankov. Varovalka pred vsesplošnim publiciranjem zaposlenih Univerze A v svoj lastni repo bi bil še vedno recenzijski postopek, ki bi moral nujno vključevati člane tujih univerz (ne-člane Univerze A). Posamezen avtor pa bi pridobil pike glede rejting Univerz, s katerih so bili njegovi recenzenti. Rejting bi Univerza A pridobivala s številom citatov, ki jih Univerza skupno prejme od člankov, objavljenih v repozitorijih Univerz ne-A (na ta način se podpira tudi "ne-popularen reserach", torej ni nujno, da se citirajo direktno članki).

Ne bi blo to kul?
Compile, debug, run!

darkolord ::

sigmundfreud je izjavil:

Vsaka Univerza bi enostavno morala imeti svoj prosto dostopni repozitorij člankov. Varovalka pred vsesplošnim publiciranjem zaposlenih Univerze A v svoj lastni repo bi bil še vedno recenzijski postopek, ki bi moral nujno vključevati člane tujih univerz (ne-člane Univerze A). Posamezen avtor pa bi pridobil pike glede rejting Univerz, s katerih so bili njegovi recenzenti. Rejting bi Univerza A pridobivala s številom citatov, ki jih Univerza skupno prejme od člankov, objavljenih v repozitorijih Univerz ne-A (na ta način se podpira tudi "ne-popularen reserach", torej ni nujno, da se citirajo direktno članki).

Ne bi blo to kul?
Compile, debug, run!
Torej bi Univerza B recenzirala in nabijala citate Univerze A, in obratno.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

friendbreez ::

darkolord je izjavil:

sigmundfreud je izjavil:

Vsaka Univerza bi enostavno morala imeti svoj prosto dostopni repozitorij člankov. Varovalka pred vsesplošnim publiciranjem zaposlenih Univerze A v svoj lastni repo bi bil še vedno recenzijski postopek, ki bi moral nujno vključevati člane tujih univerz (ne-člane Univerze A). Posamezen avtor pa bi pridobil pike glede rejting Univerz, s katerih so bili njegovi recenzenti. Rejting bi Univerza A pridobivala s številom citatov, ki jih Univerza skupno prejme od člankov, objavljenih v repozitorijih Univerz ne-A (na ta način se podpira tudi "ne-popularen reserach", torej ni nujno, da se citirajo direktno članki).

Ne bi blo to kul?
Compile, debug, run!
Torej bi Univerza B recenzirala in nabijala citate Univerze A, in obratno.


Kar bi seveda bil jasen znak, da gre za zlorabo! >:D

tikitoki ::

darkolord je izjavil:

sigmundfreud je izjavil:

Vsaka Univerza bi enostavno morala imeti svoj prosto dostopni repozitorij člankov. Varovalka pred vsesplošnim publiciranjem zaposlenih Univerze A v svoj lastni repo bi bil še vedno recenzijski postopek, ki bi moral nujno vključevati člane tujih univerz (ne-člane Univerze A). Posamezen avtor pa bi pridobil pike glede rejting Univerz, s katerih so bili njegovi recenzenti. Rejting bi Univerza A pridobivala s številom citatov, ki jih Univerza skupno prejme od člankov, objavljenih v repozitorijih Univerz ne-A (na ta način se podpira tudi "ne-popularen reserach", torej ni nujno, da se citirajo direktno članki).

Ne bi blo to kul?
Compile, debug, run!
Torej bi Univerza B recenzirala in nabijala citate Univerze A, in obratno.


Nekaj takšnega počnejo te danes.

darkolord ::

Jap, saj to. Z zgornjim predlogom tega ne bi rešil.
spamtrap@hokej.si
spamtrap@gettymobile.si

starfotr ::

Zakaj naši na uporabljajo sci huba, ter odpovedo vse naročnine? Pol zneska naročnin bi pa lahko donirali sci hubu.

Win win za vse.

Rokec ::

Kaj to pomeni, da je marža 40%? Saj ne kupijo izdelka in ga potem naprej prodajo dražje, ali pač?

Mavrik ::

Rokec je izjavil:

Kaj to pomeni, da je marža 40%? Saj ne kupijo izdelka in ga potem naprej prodajo dražje, ali pač?


Seveda ga - članke dobijo zastonj (pogosto od univerz, ki jim plačujejo naročnine), ocenjevalci pa tudi delajo zastonj. Tako da je njihov strošek predvsem v tiskanju, administraciji in urejanju revije. Marža 40% pomeni to, da jim po plačilu vseh stroškov in plač zaposlenih ostane 40% čistega dobička od naročnin.

Zelo zelo malo podjetij ima tako visoko maržo - praktično nobeno drugo podjetje pa ne služi toliko denarja od zastonj dela.
The truth is rarely pure and never simple.

joze67 ::

Mavrik je izjavil:

Zelo zelo malo podjetij ima tako visoko maržo - praktično nobeno drugo podjetje pa ne služi toliko denarja od zastonj dela.
Modna industrija, ki prodaja izdelke iz Bangladeša, na primer?

Mavrik ::

joze67 je izjavil:

Mavrik je izjavil:

Zelo zelo malo podjetij ima tako visoko maržo - praktično nobeno drugo podjetje pa ne služi toliko denarja od zastonj dela.
Modna industrija, ki prodaja izdelke iz Bangladeša, na primer?


Tam so marže ranga 20% - pri Elsevirju večina ljudi dela zastonj. V modni industriji pa ne :)
The truth is rarely pure and never simple.

starfotr ::

To ti misliš.

V Banladešu šivajo v nemogočih razmerah, da lahko ti v trgovini s poceni robo kupiš nekakovostno oblačilo za 6 eur.

22 % vzame država, ostalo pa trgovec, saj prevoz in izdelava sta praktično zastonj.

Mavrik ::

Ne vem kaj točno zdaj želiš povedati ali dokazati - z malo logike ti postane jasno da so marže digitalnih storitev lahko precej višje kot fizičnih stvari, Elsevier pa ne plačuje niti avtorjev ali ocenjevalcev člankov.

Pa še s topicom nima neke veze.
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Mavrik ()

starfotr ::

Spet ni povsem res, ker so velikokrat npr. elektronske knjige dražje od knjige v fizični obliki.

So pa mnogokrat tudi cenejše, seveda.

Se pa drugače strinjam s teboj.

SeMiNeSanja ::

starfotr je izjavil:

Spet ni povsem res, ker so velikokrat npr. elektronske knjige dražje od knjige v fizični obliki.

So pa mnogokrat tudi cenejše, seveda.

Se pa drugače strinjam s teboj.

Kaj ima marža veze s tem, ali je nek izdelek poceni ali drag?
Kot da na poceni izdelek nekdo ne more pribiti 100% marže!
Pravzaprav jo še lažje, ker je tudi s 100% marže še vedno poceni, medtem ko bi drag izdelek z 100% marže postal superdrag.

Malo matematike prosim?
Pričujoče sporočilo je (lahko) oglasno sporočilo
- četudi na prvi pogled ni prepoznavno kot tako.
(Zdaj me pa obtožite prikritega oglaševanja, če morete!)

starfotr ::

Vse je relativno. Tisk knjige/revije je lahko zelo poceni, lahko tudi cenejši od digitialnega hranjenja.

sigmundfreud ::

darkolord je izjavil:

sigmundfreud je izjavil:

Vsaka Univerza bi enostavno morala imeti svoj prosto dostopni repozitorij člankov. Varovalka pred vsesplošnim publiciranjem zaposlenih Univerze A v svoj lastni repo bi bil še vedno recenzijski postopek, ki bi moral nujno vključevati člane tujih univerz (ne-člane Univerze A). Posamezen avtor pa bi pridobil pike glede rejting Univerz, s katerih so bili njegovi recenzenti. Rejting bi Univerza A pridobivala s številom citatov, ki jih Univerza skupno prejme od člankov, objavljenih v repozitorijih Univerz ne-A (na ta način se podpira tudi "ne-popularen reserach", torej ni nujno, da se citirajo direktno članki).

Ne bi blo to kul?
Compile, debug, run!
Torej bi Univerza B recenzirala in nabijala citate Univerze A, in obratno.

Za ta manever bi potrebovali citate vseh raziskovalcev v vseh svojih delih, večina univerz pa ima raziskovalce z zelo različnih področij. Ne vem, kako je na univerzi, na kateri delujete, na tej, s katere imam izkušnje jaz, bi težko prepričali vse raziskovalce, da citirajo le dela npr. Sveučilišta v Zagrebu, saj bi težko našli dovolj sorodnih tematik, ki so "state-of-the-art". Poleg tega ne pozabite na varovalko - avtor bi bil motiviran, da izbira recenzente z "boljših" univerz (kar avtomatično prinese tudi citate univerzi recenzenta).

Seveda je to le ideja, kako bi se univerze z lastnimi repozitoriji člankov odkrižale oderuških naročnin, in ne recept za rešitev sveta! :D

mr_chai ::

Tudi v znanosti je žal politika. Žalostno.

mitja_i ::

Samo na hitro glede scihub: dokler je imel Elsevier pogodbo na Švedskem, scihub ni bil problem. Ko pa so prekinili pogodbo, pa so takoj zahtevali blokiranje. Švedi so imeli odgovor: https://openscience.com/elsevier-gets-b...

Ampak končalo se je s podpisom nove pogodbe seveda.

WhiteAngel ::

BigWhale je izjavil:

Znanstvena skupnost bi potrebovala nekaj v stilu Githuba+Stack Overflow-a za objavljanje strokovnih clankov.


Ali pa wikipedia-like okolje. Samo ne vem, kako se ocenjujejo članki potem ... vsak user bi dobil neko zalogo zvezdic na mesec, ki jih porazdeli člankom, ki menijo, da si to zaslužijo?

Ghenghiz ::

starfotr je izjavil:

Vse je relativno. Tisk knjige/revije je lahko zelo poceni, lahko tudi cenejši od digitialnega hranjenja.


Potem moraš primerjat digitalno hranjene napram fizičnemu hranjenjenju, ne pa fizičnemu reproduciranju (in navest mogoče še kakšen citat, da ti bo sploh kdo verjel, da je hranit en PDF dražje, kot pa natisnit eno naklado; jaz ti že ne).

Potem pa seveda še primerjat stroške fizičnega reproduciranja napram digitalnemu, fizičnega distribuiranja napram digitalni distribuciji...

T-h-o-r ::

scihub
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

Mavrik ::

Primerjava marž med industrijami:



To judge a profit, divide it by revenue, to obtain "net margin". Elsevier's is 982/2,637, which is... 37%. Twice as profitable as Google! No industry is so profitable. The top is banking at 31%. Pharma is at 18%. Tobacco: 17%. Oil 9%. Alcohol 8%. (3/n)


(vir: http://pages.stern.nyu.edu/~adamodar/Ne... / https://twitter.com/MatteoCarandini/sta... )

Lepo jim gre :)
The truth is rarely pure and never simple.

Zgodovina sprememb…

  • zavaroval slike: Mavrik ()

          ::

BigWhale je izjavil:

Znanstvena skupnost bi potrebovala nekaj v stilu Githuba+Stack Overflow-a za objavljanje strokovnih clankov.


Evo poslovno priložnost. Naredi.

Key Quest ::

Sej ni problem tehnicna izvedba, tezava je v tem da bi se morale vse znanstveno-raziskovalne, izobrazvalne ustanove in agencije hkrati dogovoriti o nekem enotnem sistemu, kar pa je enostavno nemogoce brez intervencije kaksne entitete ala Evropska komisija, ki bi enotno uredil stanje za neko srse obmocje. Je pa tle treba pokazati ogromno ene politicne volje za kaj takega.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

ZDA razmišljajo o obveznem prostem dostopu do znanstvenih člankov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
433750 (1624) jype
»

Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
758832 (5187) Matthai
»

Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi dr (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6110914 (7741) mojca
»

Preprodaja gesel za dostop do znanstvenih revij (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
5115361 (12758) Matthai

Več podobnih tem