Odprava neskončnosti

Zanima me kaj menite o tem članku. Je vse skupaj kr neki ali v redu.

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolo...

koliko je potem "končno število"+1 ?

Nikec3 je 3. sep 2013 ob 20:20 izjavil:

Bedarija. Neskončnost v fiziki se lahko odpravi, v matematiki pa nikoli. Zato je tudi naslov, ki omenja končno število - neumen. Izjemno neumen.

Ja, samo nekje je meja, do kje je matematika orodje fizike in od kje naprej je nesmiselno premetavanje številk in kurjenje computinga. Neskončnost nima v fiziki kaj iskat, imho.

gumby je 3. sep 2013 ob 20:25 izjavil:

koliko je potem "končno število"+1 ?

fante v novici omenja overflow
se pravi na neki magični meji pade na nič/-N[0]/nevemkaj

Utk je 3. sep 2013 ob 21:38 izjavil:

Yacked2 je 3. sep 2013 ob 20:46 izjavil:

Če ni neskončkosti mi pa zmeri premico =D

Če porabiš vse elektrone v vesolju, da zapišeš to dolžino, je to to. Pa še zmeraj končno.

Tako je. Mogoče niso to ravno elektroni, ampak, ja, tako tudi jaz vidim to.

Thomas nas pa očitno še prebira , tale je sveža: http://protokol2020.wordpress.com/2013/...

Neskončnost dela zmedo, podobno, kot ničla. Obe sta povezani. Če imamo ničlo, rabimo tudi neskončnost. Matematično gledano. To je zato, da lahko matematiki filozofirajo glede tega. Za odkritje (matematične) ničle je človeštvo od prvih krac po glini potrebovalo cca 4500 let, za odkritje (matematične) neskončnosti pa še nadaljnjih 100 let. Čeprav je bil koncept "prazna skleda" ali pa "prazna kašča" verjetno znan že dolgo prej.

Fizikalno gledano pa ne obstaja ne eno, ne drugo.

Ima mogoče kdo predlog kako velika bi lahko bila ta številka? Mogoče koliko kubičnih planckovih dolžin zavzema vesolje?

dzinks63 je 4. sep 2013 ob 12:09 izjavil:

Neskončnost dela zmedo, podobno, kot ničla.

Fizikalno gledano pa ne obstaja ne eno, ne drugo

Naše vesolje se širi v prazno (nič) neskončnost, zadeva obstaja, kako to pravilno definirati je pa drugo, če tega ne znamo sedaj, enkrat bomo.

Fizik bi ti oporekal. Zunaj vesolja ni prostora, zato ne more biti prazno ali neskoncno :).

Utk je 4. sep 2013 ob 10:12 izjavil:

Ne gre se samo zato, da ne moreš zapisat, ampak da tisto število + 1 v resnici postane undefined.

Eh? Nedefinirano? A seštevat znaš?

Utk je 4. sep 2013 ob 10:12 izjavil:

Neskončnost v resnici ni nekaj kar je težko razumet, končnost je veliko težje za razumet. Da je vesolje v resnicni končno, če je še tako veliko. Slej ko prej pač zmanjka materiala.

Torej je zdej v resnici problem končnost fizičnega vesolja, ne matematičnega konstrukta neskončnosti?

dzinks63 je 4. sep 2013 ob 13:51 izjavil:

O nobenem prostoru nisem govoril, ampak o neskončni popolni praznini (nič) zunaj našega vesolja v katerega se širimo.

Potem je pa tvoj stavek se bolj nesmiselen.

Kaj si potem mislil z "neskoncno prazno praznino", ce ne neskocno velik prostor. Neskoncno cesa :)?

Ja, da dokoncam svojo misel, ker dzinks63 ni odgovoril.

Za neskocnost moras imeti definiran nek prostor (oz. v matematiki imas mnozico, sistem itd.). Brez prostora ne more biti nobene vrste neskoncnosti, zato je dzinks63 izjava nesmiselna.

telexdell je 10. sep 2013 ob 12:46 izjavil:

Problem neskončnosti je treba gledati relativno. Da je naravnih števil neskončno je nekako razumljivo. Da je med 1 in 2 neskončno realnih števil je že malce težje doumeti vsakemu posamezniku. Da pa je Luna zame in za večino od nas neskončno daleč, pa bodo razumeli le redki.

1.primer: n=n+1 to gre v neskončnost
2.primer daljico AB razpolovi, razpolovljeno daljico AS (S je sredina daljice) spet razpolovi....

Nikec3 je 3. sep 2013 ob 20:20 izjavil:

Bedarija. Neskončnost v fiziki se lahko odpravi, v matematiki pa nikoli. Zato je tudi naslov, ki omenja končno število - neumen. Izjemno neumen.

No... Kar je za fizično mejo fizike je praktično nepomembno.
Neskončnost je nekaj kar velja na papirju.

... however, since the Universe has a finite age, we can only observe a finite volume of the Universe.

Če ne moreš pogledati v notranjost škatle, to pomeni da notranjost ne obstaja?