Kaj je vse možno v true infinite času in/ali poskusih?

Pyr0Beast> samo zanima me ali se znajo zadeve tako zlagati da je vsaj nekaj mm^2 na istem nivoju.

Da se, jasno.

Samo drago je za popenit :)

Popolno kroglo bi lahko dobil, če bi nekako zvil in napihnil 3d brano do makroskopske velikosti, seveda pod začetnim pogojem da te stvari sploh obstajajo in da niso matematični konstrukt.

Pa še tukaj bi znalo biti, da matematično ni možno, obstaja tudi verjetnost zelo blizu 1 da tupim.

Brez zamere, ampak je pseudo-popolna krogla res neko vredno merilo kvantnih zmogljivosti v infinitnih poskusih?

Mene zanimajo stvari na večjem nivoju:
Ali je možno da se čisto cel planet Zemlja, z vsemi stavbami in ljudmi in spomini vred, z točnim stanjem kot ga imamo danes, čisto po randomu "assembla" iz nekega protokoblaka materije, kjer kvantna nedoločenost in fluktuacije privedejo do ravno pravšnje postavitve atomov, da tvorijo planet Zemlja kot je danes - ampač čisto brez planetarne in biološke evolucje?

Saladin> Ali je možno da se čisto cel planet Zemlja, z vsemi stavbami in ljudmi in spomini vred, z točnim stanjem kot ga imamo danes, čisto po randomu "assembla" iz nekega protokoblaka materije, kjer kvantna nedoločenost in fluktuacije privedejo do ravno pravšnje postavitve atomov, da tvorijo planet Zemlja kot je danes - ampač čisto brez planetarne in biološke evolucje?

Sej se je že.

jype> Sej se je že.

Ni se, vsaj ne na nacin, ki ga Saladin zahteva.

Mene zanima, ali se k pojavu inteligence steje pojav replikatorjev...ali je ta moznost izpuscena?
Ker tu zacnejo stvari teci drugace.

Saladin, v bistvu sprasujes, ce qm random omogoca kreacionisticni scenarij?

Verjetnost pa je koliksna?

Pop-up je enako verjeten kot un-pop.. kolikor sem slisal, velja za virtualne delce, za kaksno kompleksnost se ni bilo slisat.
Torej QM dopusca tudi 'Many worlds'?

Kot prvo - ni govora o nobenem kreacionizmu - ampak o spontanem nastanku iz čistega randoma (no intelligence behind it).

Bom stopnjeval zadeve.

Če je možno da se trenutna Zemlja (kot end result) lahko spontano skompajla - ali se lahko (kot je nekdo že rekel) skompajla tudi znotraj Sonca? Seveda jo skoraj instantno spraži - ampak ali je to možno?
Rečeno je da ja.

Tukaj pridemo do mojega vprašanja: Nastanek Zemlje in nas je možno tako v klasičnem, evolucijskem smislu kakor tudi striktno po randomu ob dovolj dolgem času.
Scenarij pojava Zemlje znotraj sonca pa ni klasično, evolucijsko možen.

Izjema temu bi bila možnost evolucijskega nastanka bodisi neke vrste masivnega teleporta, ki bi bil zmožen teleportirat Zemljo v Sonce
bodisi
neke vrste klasično evoluiranega universal assemblerja, ki lahko skoraj instantno znotraj sonca iz prisotne materije sestavi Zemljo z vsemi ljudmi na njej.

Ali sta ta dva scenarija fizikalno možna?

Dokaži!

Kam ciljam?

Karkoli si zamislim, da lahko nastane skorajda instantno iz čistega randoma - lahko prav tako poustvari klasično zevouliran universal assembler. Problem je lahko lokalnost, kjer se lahko random lokalno nepovezani dogodki združijo v eno celoto - ampak isto velja za UA
In pa rezolucija (koliko v detajle lahko poustvari take makroskopske snovi)

Ampak dogajanje striktno na kvantnem nivoju nas tukaj ne zanima - razen če lahko privede do makroskopskih pojavov drugačnih kot dosedaj navedeno.

Skratka če je universal assembler (na atomskem ali celo subatomskem nivoju preciznosti) možen - lahko ta poustvari vsa makroskopska dogajanja kot to lahko random.
Torej (makroskopskih) dogodkov v random načinu ne more biti večje od tistih klasično zevoluiranih s pomočjo uporabe universal assemblerja (-ev).

Moj point je v tem, da imajo dovolj napreden (-napredni) UA in fluktuacije zelo podobne kapacitete oz. govorijo o zelo podobnih "možnostih".

Mar ni to zelo uporabno dodatno orodje za potrjevanje tistega, kar je v takem past eternal vesolju fizikalno dejansko možno (ergo - se je moralo že zgoditi)?

Edit:
Skratka iščem način kako bi fiziki "morali" priznati nabor določenih možnosti v tem, npr. neskončnem ciklu past eternal vesolja - če bi se dokazalo, da je prav ta model najverjetnejši. Kaj bi morali fiziki vzeti za a priori fizikalno nujnost - ne da bi imeli kakršenkoli direkten ali indirekten način preverjanja teh možnosti?

Edit2:
Torej za vsako situacijo bi imel MINIMALNO 2 vektorja, do katerega se je nekaj v past eternal vesolju moralo zgoditi. Za najbolj "bizarne" zadeve so to UA in fluktuacije. Če je scenarije možen z uporabo obeh vektorjev = dokaz nujnosti tega scenarija.

Tako nekako.

To je težko.

Ne vemo, kako kompleksen je minimalni UA. To je tak, ki "pusti sled all avor the place".

Morda - ampak naj še enkrat poudarim - predpostavljamo razne zgodovine v teh ciklih, ki pa se vedno znova resetirajo. Torej predpostavljamo da kakrkoli se že pojavi v enem izmed teh ciklov ne more imeti future eternal posledice v novem ciklu. Veljajo zgolj možnosti v individualnih ciklih.

Torej če si ciljal na to da "če je min. UA tak, da bi ga -morali- opaziti", don't bother. Predpostavljamo da prejšnji cikli nikakor niso mogli vplivati na današnjega.

IMO pa se gre tikaj bolj za pomanjkanje domišlije in volje kot pa kaj drugega. Če podaš jasne začetne parametre (QM, relativnost, lokalnost, Planck, kozmološke konstante in jasno defiran okvir "randoma") lahko podaš precej natančne rezultate o možnostih. Sam kot laik tega (razen čisto an grobo) ne morem. En think tank pa bi vkomot lahko.

Zakaj?
Trenutno kot ideja - IMO pa to nujno takoj ko bo Past eternity (v eni ali drugi obliki) dokazan. Very soon. Ampak to je za drugo temo.

Netrivialen UA zgleda prej zevoluira, kot sfluktuira. Vendar če ne bi zevoluiral, bi sfluktuiral. Če je le dovolj časa na razpolago.

Minimalnega tranzistorja, si ne znam predstavljat. Mislim, da je minimalni UA pa še kompleksnejši.

Glede na to, da ga ne vidimo, niti po njega delih, lahko nekoliko sklepamo na to, da je verjetnost za njegov quantum pop-up precej majhna. Je že toliko kompleksen.

Sicer pa v neskončnem nizu mehurjev, bi se velikokrat pojavil že prvo sekundo in zaznamoval mehur do konca njegovih dni.

Malo razmisljanja, itaq je vse bolj ugibanje, samo se mi zdi
da so stvari bolj dinamicne kot se nam zdi.
Nic je najbolj nemogoca stvar, vedno je nekaj in opis/definicija ni prevec smiselna, ker se stvari stalno spreminjajo, bolj pomembno je "to experience/float".

Since the 1920's, quantum physicists have been trying to make sense of an uncomfortable and startling possibility--that an infinite number of alternate universes exist.

This jaw-dropping discovery was first made when, trying to pinpoint the exact location of an atomic particle, physicists found it was virtually impossible. It had no single location. In other words, atomic particles have the ability to simultaneously exist in more than one place at a time.The only explanation for this is that particles don't only exist in our universe--They can spark into existence in an infinite number of parallel universes as well. And although these particles come to being and change in synchronicity, they are all slightly different.
Vec-> http://www.quantumjumping.com/lp/subcon...

Ce velja druga opcija, ali to smrdi/disi po 'many worlds'-ih?

Many-wordls je analogija za Everetovo teorijo, ki je nonsens.

Če pa misliš, ali ta medsebojno nepovezana vesolja dišijo po multiversu - da, prav o tem sem govoril. Edini morebitno kontakt je trčenje dveh takih lokalnosti, bran,..., ki potem morda postanejo eno novo vesolje. Do takrat so ločeni.

BTW, Innerspace - verjetno si zgrešil temo:
Multiverse je absurden pojem

Nekaj me zanima:

Predpostavimo en paralelen multivers z neskončnim številom paralelnih vesolij.
Bolj natančno - predpostavimo multivers z dvema tipoma neskončnih množic (oz. števil) vesolij.

Neskončno število vesolij nižjega in neskončo število vesolij višjega alefa. Predpostavimo, da število vesolij v obeh množicah narašča in predpostavimo, da ob naraščanju večja množica začne vključevat tudi vesolja v množici nižjega alefa.
Če se naraščanje množice obeh alefov vesolij začne istočasno, vendar ima večji alef večjo hitrost naraščanja in ta začne v svojo množico vključevat vesolja v množici nižjega alefa - ali to avtomatsko pomeni da ja večji alef zaobjel celotnega manjšega?

V past eternityu je to nujnost - ampak če predpostavimo fiksno definirano točko v preteklosti - ali že samo število vesolij (neskončno v obeh primerih) garantira nujno asimilacijo celotnega nižjega alefa znotraj višjega? Skratka - ali neskončno paralelnih vesolij garantira (realno izvrši) isto kot fiksno število past eternal vesolij?