☰

» »

Kaj je vse možno v true infinite času in/ali poskusih?

Kaj je vse možno v true infinite času in/ali poskusih?

«
1
2 3

Saladin ::

-Vzemimo hipotetično situacijo, da se je Big bang, kot ga poznamo, zgodil že neskončnokrat.
-Predpostavimo, da so se izhodišni parametri ob vsakem Big Bangu malo spremenili in/ali pa da obstaja določen kvanten random, ki v vsakem vesolju tudi po Big bangu privede do občasnih makroskopskih sprememb oz. drugačnega razvoja dogodkov.
-Zavoljo jasnosti eliminirajmo razvoj inteligenc in se skoncentrirajmo zgolj na nebiološko evolucijo in makroskopske posledice kvantnega randoma/probabilitya.

Ali je v tem neskončnem številu vesolij z vsemi realizisanimi možnimi scenariji možno (in s tem nujno), da se čisto na temelju "randoma" pojavijo visokokompleksne strukture? Kako kompleksne strukture so tako možne?

Ali je, npr. možno, da se brez vsakršne inteligentne evolucije pojavi/sestavi letalo? Da pač kvanten random čisto po slučajnosti privede, da se vsak atom in molekula znajde na pravem mestu, da na koncu sestavljajo letalo?

Kaj pa manj kompleksne zadeve - avto, toaster, kladivo,...

Specifično me zanima do kakšnih stopenj kompleksnosti lahko privede random on infinitnem času.
Torej kje je v tem true infinite času in true infinite poskusih ločnica potek razvoja striktno kvantnih efektov, ki privedejo do makroskopskih struktur
in
striktno makroskopske evolucije na temelju klasične random mutation + nonradnom selection.

Skratka - ali vse tisto, kar omogoča klasična evolucija omogoča tudi true random bodisi na kvantnem bodisi na makroskopskem nivoju (seveda nepredstavljivo kasneje - ampak časa imamo neskončno)?

Upam da razumete vprašanje.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Lonsarg ::

Na kvantnem nivoju se da izračunat kakšen % možnosti je, da se ti zdele spremeniš v jabolko. Torej v infinete času se dogajajo čudne stvari:D Amapkverjetnost za tak dogodek je tako mala, da celo celoten cikel od Big Banga do sedaj ne sproducira kej takih primerov. Če bi blo pa ciklov neskončno pa pač dobiš vse možnosti ane, logično, kmečka pamet. Sam pač neskončno ni realna stvar, to je zmišljena beseda, ki se uproablja namesto "zelo dolgo,zelo malo, zelo..."v znanosti

Ampak to nima veze z evolucija, ker je ta DOSTI bolj verjetna, kot te random kvantni pojavi. Pa za evolucijo(najbrž) sploh ne rabiš randoma na kakem nižjem nivoju, je vse možno že v okviru navadne kemije/newtnove fizke.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Saladin ::

True infinite je hipotetičen, da.

Ampak dejstvo je, da se v true infinite vsaka "možnost" uresniči.

Zato nas zanima zgolj to, kaj v takem primeru možno.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

jype ::

Saladin> Specifično me zanima do kakšnih stopenj kompleksnosti lahko privede random on infinitnem času.

Če nimaš časovne omejitve, potem tudi nobene druge ni. Vse se bo zgodilo.

Saladin ::

Če nimaš časovne omejitve, potem tudi nobene druge ni. Vse se bo zgodilo.

Na kak način? Vse bo bo zgodilo tako evolucijsko kot tudi direkt iz kvantnega randoma?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Lonsarg ::

Vse se bo zgodilo in na vse načine in neskončnokrat. Pač tko smo definiral neskončnost:)
No vse v mejah možnosti, ki jih ne poznamo čist. Recimo ena omejitev je, da maš fiksno število energije. Torej enkrat se bo kar celo vesolje spremenilo v zmaja, ampak največ tolikšnega kot je vse energije/mase. No trenutno razumevanje fizke tako pravi, lohk je tut količina energije v vesolju random:)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

Thomas ::

Če je vsak BB enak na začetku, potem bo v vsaki fazi enak. Če se pa parametri spreminjajo, je pa odvisno, če je paleta parametrov končna? Ali so parametri možni samo v končno različnih vrednostih?

Če je zadeva neskončna, katera kardinaliteta je? Alef0? Kakšen višji Alef? Transalefsko število? Nekje med alef0 in alef1?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Lonsarg ::

No on je predpostavil true random kot gonilo osnovnih fizikalnih zakonov, če tega ni potem pa tako kot praviš, v vsakem BB enako. Oziroma vsaj končno mnogo različnih stvari, če imamo še parametre. Po filingu mi je bolj verjetno, da v osnovnem gonilu ni randoma, to je ugibanje, pa tudi čez 50 000 let, ko bodo že ful novih teorij zgurntal bo še zmiraj samo ugibanje najbrž.

nevone ::

Ampak dejstvo je, da se v true infinite vsaka "možnost" uresniči.


Infinitno časa, infinitno različnih poskusov, vsaka možnost.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: nevone ()

AndyS ::

Bolj bi bilo zanimivo vprašanje, kaj se NE MORE zgoditi...

nevone ::

Še bolj bi bilo zanimivo odgovoriti na vprašanje, ali končna mašina sploh lahko emulira neskončnost.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Lonsarg ::

Ali pa vprašanje ali vesolje je končna mašina. In vprašanje, če je vesolje statično, pa samo mi tega ne vidimo tako. Ah ja filozofija:D

Okapi ::

Infinitno časa, infinitno različnih poskusov, vsaka možnost.
Kocko lahko vržeš neskončnokrat, pa ne bo nikoli padla sedmica.

O.

Saladin ::

Kocko lahko vržeš neskončnokrat, pa ne bo nikoli padla sedmica.

Če je vključena kakršnakoli random funkcija, se morajo v past eternityu vse možnosti zgoditi.
Če se ne bodisi ni random funkcija bodisi ni past eternity. O tem smo že razpravljali.

Infinitno časa, infinitno različnih poskusov, vsaka možnost.

Mene zanima, ali se udejani vsaka možnost na temelju makroskopske evolucije ali vsaka možnost makroskopske realizacije kvantnih stanj (ali oboje).

Kajti občutek imam da je klasično evoluiranih možnosti manj kot pa tistih ekstremno far out makroskopsko manifestirano kvantnih možnosti.

Npr. letalo si lahko zamislimo kot evolirano sestavljeno preko nas ljudi in, v zelo dolgem času, kot srečno naključje random zbranih atomov.
Ne morem pa si (če odmislimo možnost teleportacije) evolucijsko zamisliti letala znotraj mount everesta znotraj lune znotraj atmosfere jupitra - kot skrajno malo verjetno random naključje pa si lahko.

Če je to res, potem naša klasična predstava razsežnosti makroskopskih možnosti v past eternityu pade v vodo. Možnosti so skoraj nesluteno bolj obširne in kompleksnejše.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

jype ::

Okapi> Kocko lahko vržeš neskončnokrat, pa ne bo nikoli padla sedmica.

He said "infinite universes, each different from the next".

Saladin> Mene zanima, ali se udejani vsaka možnost na temelju makroskopske evolucije ali vsaka možnost makroskopske realizacije kvantnih stanj (ali oboje).

Garantiram ti, da na to vprašanje ne moreš izračunati odgovora.

Saladin ::

Garantiram ti, da na to vprašanje ne moreš izračunati odgovora.

Hitro obupaš.

Dovolj je en jasen primer da pokažeš - to je možno evolucijsko in random, TO pa je možno zgolj na temelju randoma.

Ampak že sedaj vidim težavo: kakršnokoli random postavitev delcev lahko evolucijsko poustvariš z dovolj močnim teleportom (če je le ta možen, seveda). Ali pač?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

TESKAn ::

He said "infinite universes, each different from the next".

Se pravi je v teh neskončno vesolji možen tudi obstoj Krikkita in robotov, ki jim bo uspelo uničit vsa vesolja, vseh neskončno verzij? In že v naslednjem trenutku se ujameš v logično zanko, ker bi ob neskončno vesoljih obstajalo tudi tako, ki bi preživelo to uničenje. Ampak potem spet ne bi obstajalo vesolje, ki bi mu uspelo uničit vse. In tako naprej. Tudi z neskončno vesolji in neskončno poskusi ne moreš dobit vsega, kar si zamisliš. So meje, prek katerih ne bomo mogli it.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

jernejl ::

Saladin je izjavil:

Ampak dejstvo je, da se v true infinite vsaka "možnost" uresniči.

Da se vrnemo h kocki (predpostavimo, da je poštena):
na kocki lahko vržemo od 1 do 6 pik.
Če imamo N poskusov, lahko izračunamo, kakšna je verjetnost, da v vseh teh poskusih niti enkrat ne vržemo 6. Če je poskusov neskončno mnogo, je verjetnost za kaj takega enaka nič. Še vedno pa to ne pomeni, da se tak neskončni niz ne more zgoditi. Torej mogoče je, da v neskončno dolgem nizu metov kocke ne boš niti enkrat vrgel šestice. Le verjetnost za to je enaka nič.

AtaStrudl ::

Okapi> Kocko lahko vržeš neskončnokrat, pa ne bo nikoli padla sedmica.

Na idealni Platonovi kocki ne, na realni pa lahko enka pretunelira na drugo stran.
Pa se (neskoncno) drugih moznosti za sedmico (in ostale cifre) je.

Okapi ::

Torej mogoče je, da v neskončno dolgem nizu metov kocke ne boš niti enkrat vrgel šestice.
:) Rekel sem, da ne moreš vreči sedmice.

Hotel sem pa povedati, da neskončo vesolij, tudi če so vsa različna med seboj, samo po sebi nič ne pove o fizikalnih zakonitostih v teh vesoljih, in morebitnih omejitvah, ki jih te zakonitosti postavljajo. A neskončno vesolij pomeni, da so med njimi tudi taka, kjer je svetlobna hitrost poljubno velika? Ali taka, v katerih je snov, ni pa gravitacije?

O.

nevone ::

Mene zanima, ali se udejani vsaka možnost na temelju makroskopske evolucije ali vsaka možnost makroskopske realizacije kvantnih stanj (ali oboje).


Če govoriš o neskončnostih, potem ne smeš z ničemer omejevati. Ker vsaka omejitev ti neskončnost negira.

Sicer pa ne razumem kako to misliš, na temelju mikroskopske evolucije? Si s tem omejil temelje? V neskončnih različnih poskusih, se tudi zgodi neskončno različnih temeljev z vsemi nadgradnjami.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

innerspace ::

Thomas je izjavil:

Če je vsak BB enak na začetku, potem bo v vsaki fazi enak. Če se pa parametri spreminjajo, je pa odvisno, če je paleta parametrov končna? Ali so parametri možni samo v končno različnih vrednostih?


Koliksno je najmanjse odstopanje nekega parametra, da se razvoj dogodkov ne spremeni..?
Predvsem pa kaksen je pomen razvoja neke kompleksnosti v neskoncnem casu?

Ce prav razumem, je verjetnost nekega dogodka (v neskoncnem casu) neskoncno majhna, ampak vecja od nic.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Saladin ::

Sicer pa ne razumem kako to misliš, na temelju mikroskopske evolucije?

Do kosa kruha lahko pridem "klasično" (predpostavimo kvantni random zgolj ob big bangu, ki skorajda deterministično privede do evolucije planetov, življenja, ljudi in nekoga, ki stopi v trgovino in kupi kruh)
ali pa kot "makroskopsko manifestiran kvantni učinek", ko stalne kvantne fluktuacije in/ali makroskopski random privedejo do tega, da se na kupu znajde ravno pravšnje število in tip atomov, da sestavijo kos kruha (torej brez klasične evolucije).

IMO je slednjih scenarijev precej več kot pa prvih (čeprav so to tukaj ne zdi tako).
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

jype ::

Če hočeš vedet kaj je možno "v praksi", potem bo to najbrž precej bolj dolgočasno kot reči, ki si jih zamišljaš.

Saladin> IMO je slednjih scenarijev precej več kot pa prvih (čeprav so to tukaj ne zdi tako).

Zakaj se ti to zdi? Možnost, da kos kruha nastane brez evolucije je praktično nič. Samo v neskončno časa lahko upaš, da se bo to sploh zgodilo, takrat se bo pa tako in tako zgodilo neskončnokrat. Operiranje z neskončnostjo pač daje neuporabne rezultate in s tem se je treba sprijaznit.

TESKAn> Se pravi je v teh neskončno vesolji možen tudi obstoj Krikkita in robotov, ki jim bo uspelo uničit vsa vesolja, vseh neskončno verzij?

Ja, ampak ker je neskončno časa to ni tak problem, vedno bodo nastala nova vesolja.

Thomas ::

Koliksno je najmanjse odstopanje nekega parametra, da se razvoj dogodkov ne spremeni..?


Zelo majhno, nemerljivo mora biti. Ker če je merljivo, se že s tem spremeni, ko nekdo meri. Sta drugačna scenarija od tam naprej, ko je tista decimalka izmerjena. Najkasneje! V tem vesolju je 5, v onem 6, v obeh je bila izmerjena in od tam naprej se knjige pišejo drugače. Najmanj to je.

IMO je slednjih scenarijev precej več kot pa prvih (čeprav so to tukaj ne zdi tako).


O, se strinjam. Zevoluiran kruh predpostavlja neko široko zgodbo plus kruh. Dočim s kvantno fluktuacijo je kruh lahko "spečen" praktično kjerkoli. Mogoče kruh ni ravno dovolj močan primer, ampak intenca je taprava.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

TESKAn ::

Ja, ampak ker je neskončno časa to ni tak problem, vedno bodo nastala nova vesolja.

Bom drugače rekel. Vse verzije, ki so bile, so in ki bodo.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Thomas ::

Kaj je največji problem pri tem. Za nekega opazovalca je, za drugega pa ni. Ta relativnost zgodenega je problem, če do nje res prihaja. Uradno prihaja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Mipe ::

Da nastane kruh, so potrebni določeni pogoji. Prisotne morajo biti določene kemikalije in celo biološki organizmi (kvasovke, moka). Kje v vesolju in času obstajajo pogoji, ustrezni za nastanek kruha? Kot prvo, mora obstajati zadosten pritisk, ker v breztežju ne more nastati. Kot drugo, mora obstajati ravno pravo kemično ravnovesje za nastanek in obstoj kruha; kadarkoli med nastajanjem kruha bi sicer namreč prišlo do povsem drugih reakcij in bi dobili nekaj povsem drugega.

Skratka, da kruh nastane, mora obstajati okolje, zelo podobno našemu. Lahko je simulirano (replikator iz Zvezdnih Stez), lahko je naravno (druga Zemlja), nekaj pa je gotovo - dokler ti pogoji niso zagotovljeni, kruha ne more biti. Celo če ga pričaraš z čarovno palico, z čarovnijo najprej ustvariš ustrezne pogoje, šele nato kruh.

Tile random kvanti morajo torej najprej naključno generirati ustrezno okolje, preden se lahko naključno pojavi kruh.

Thomas ::

Ne to ni res. Kvantna fluktuacija za nastanek kosa kruha je enako verjetna v kakršnikoli snovi. Središče Sonca ali Lunina površina, vseeno. Samo da se v Soncu takoj extra in prekomerno dopeče, na Luni pa se posuši in traja milijone let. Užitno še po mnogih letih.

Sicer pa, evolucija je zlepek funkcija majhnih kvantnih fluktuacij.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Mipe ::

Nesmisel. Kruh je mnogo bolj zapleten, kot si nemara predstavljaš. Poskusi ga kdaj speči.

jype ::

Brez težav formalno dokažemo, da kruh lahko nastane spontano kjerkoli v vesolju in približno verjetnost, da se to zgodi (iz česar lahko izpelješ čas, ki ga v povprečju potrebuješ, da se to zgodi enkrat).

Ker so številke astronomske oziroma mikroskopske, je reč seveda zgolj akademska vaja. Ne pričakuj, da se bo to zgodilo za časa našega življenja.

kopriwa ::

Za trenutek sem mislu, da je pomembna okolica, da kruh dejansko obstaja, pa se mi ponovno zdi da ni tako. Si predstavljam da v t.i. true infinite času obstaja, a za koliko časa obstoji?

jype ::

kopriwa> a za koliko časa obstoji?

Za dovolj majhen čas obstoja se tak kruh pojavlja vsepovsod, ves čas (kot tudi vse ostalo). Fizikalno gledano je to posledica matematičnega modela, ki od vseh najbolje opiše realnost (sem pa prepričan, da posledice takšnih modelov dejansko nima vpliva na realnost).

Saladin ::

Fizikalno gledano je to posledica matematičnega modela, ki od vseh najbolje opiše realnost (sem pa prepričan, da posledice takšnih modelov dejansko nima vpliva na realnost).

Najverjetneje nimajo vpliva na eno vesolje (ali instanco) z končnim trajanjem - vendar vsaka taka možnost postane nujnost v neskončno takih vesoljih ali vesolju z neskončim trajanjem.

Če ti še to ni dovolj - če predpostaviš kakroli razen singularnega Ex Nihila se tudi v tem konglomeratu vesolij zgodi vse (in še več) kot v Past Eternityu. Če pa predpostavljaš singularen Ex Nihilo - please - elaborate kako naj bi to sploh lahko delovalo. Povej mi eno otročjo fantazijo kako bi to lahko delovalo. Ne gre?
Do takrat ima Past Eternity primat nad vsemi drugimi možnostmi. Je najenostavnejša "logična" fizikalna rešitev skladna z opažanji. Tu nimaš kaj veliko več za razmišljat kot o tem, kaj vse je v takem vesolju "možno" - kar avtomatsko pomenin "nujno".
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

jype ::

Saladin> elaborate kako naj bi to sploh lahko delovalo.

Easy. Zdaj ni, zdaj je.

Saladin ::

Right.
3+3 = 215
Easy as that.
...sigh...

Neko "koherentno" mnenje o tem "kako" Ex nihilo sploh lahko deluje (in zakaj samo 1x).
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

jype ::

Saladin> Neko "koherentno" mnenje o tem "kako" Ex nihilo sploh lahko deluje (in zakaj samo 1x).

Kdo pravi, da samo enkrat?

Saladin> 3+3 = 215

Ne, ampak tudi ni nujno 6.

Saj verjetno veš, da na površino krogle lahko narišeš "trikotnik", ki ima tri prave kote, ane?

Saladin ::

Kdo pravi, da samo enkrat?

Kolikokrat potem? Ali si omejen s tem, kolikokrat se je Ex Nihilo zgodil?


Saj verjetno veš, da na površino krogle lahko narišeš "trikotnik", ki ima tri prave kote, ane?

Vsakršna matematična analogija v realnem svetu se nanaša na osnove termodinamike. Ena fiksno definirana enota + druga fiksno definirana enota lahko da samo tretjo fiksno definirano enoto.
Ni dokaza, da bi bilo v kvantnem svetu kakorkoli drugače. Količina energije/materije je fiksna.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Mr Hilter ::

Kolikokrtat v teh neštetih ponovitvah, sem že postal v to temo in sem narobe napisal kolikokrat?

Yggdrasil ::

Nisem čisto poštekal vprašanja. Zato sprašujem:
Imejmo konfiguracijski (ali fazni, če hočete) prostor, ki ga po
definiciji napenjajo vsa možna stanja sistema. Skratka mnogo od teh
stanj je tudi takšnih, kjer boš v vesolju imel letalo na neki stopnji.
Za pa...
... če dopustiš, da sistem štarta (call it big-bang or whatever) iz
poljubnega začetnega stanja znotraj konf. prostora, zakaj potem sploh
rabiš čakat neskončno časa, saj boš VSE možnosti, ki so po definiciji
možne imel v nekem vesolju že na začeteku!?
... če pa omejiš začetne možne konfiguracije, potem pa si potencialno
stran fliknil možnost, da boš v poljubnem (tudi neskončnem!) času prišel
do vsake točke (torej v epsilon okolico, pri čemer je epsilon majhen
kolikor hočeš). To se zgodi, če sistem ni ergodičen. Če sem bil preveč abstrakten, si lahko mislite dve preprosti situaciji. Prva je ta, da začnemo v fiksni točki sistema, bomo ves čas tam ostali (=trivialna dinamika). Lahko pa se tudi ujememo v (kvazi)periodično orbito, npr. sistem skače med dvema stanjema.
To je klasična razlaga; lahko poskusim razložit še kvatno verzijo, samo
raje ne bi, ker kvantna mehanika vemo itak da ne deluje. Če kdo dvomi v to, naj kar Thomasa vpraša. On ve.

Thomas ::

Kako kvantna mehanika ne deluje? Kdaj sem jaz rekel kaj takega?

Preklete droge?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

tx-z ::

Če kdo nima dobrga življenja, lahko gleda spet pozitivno. Torej ti si mel vsaj v nekem izmed teh mnogih različnih verzij dobro življenje :) Oz. če še nisi mel pa še boš :)
tx-z

Saladin ::

Ali se lahko QM razume tako, da se kvantni random manifestira zgolj ob Big bangu - vesolje pa se potem obnaša stirktno deterministično (oz. kvantno "pseudorandom" ker nimamo dovolj informacij za predvidit kvantne efekte) in so vse kvantne/makroskopske posledice determiniorane že takrat?

Ali se lahko razume tudi kot konstantno random/probabilistično in v vsakem trenutku ni nič 100% določeno?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

gzibret ::

Saladinovo vprašanje in posledično tudi tema debate se glasi: "Specifično me zanima do kakšnih stopenj kompleksnosti lahko privede random on infinitnem času." Prosim, držite se teme. Izumiranje človeštva in okoljski problemi niso tema debate (se nanaša na brisane poste).

Saladin> Specifično me zanima do kakšnih stopenj kompleksnosti lahko privede random on infinitnem času.

Do precej kompleksnih stvari. Recimo do kaj takega: Natural nuclear fission reactor @ Wikipedia ali pa morda do kakih podzemnih električnih tokov...

Toasterja pa IMO ne boš našel v vesolju. Nima namena uporabe. In količina entropije v toasterju je prenizka, da bi lahko govorili o spontani formaciji toasterja. Še žice v plastičnem ovoju nismo uspeli najti v sedimentih, ki zapisujejo 5 mrd-letno zgodovino Zemlje. Načeloma pa lahko pričakujemo kar kompleksne zadeve, ampak samo, če obstajajo pogoji za to (prosta energija, ki se pretaka skozi raznolikost formacij ter številne ph/eh kemične bariere, mimo katerih se "vozi" prosta energija ipd).
Vse je za neki dobr!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: gzibret ()

Okapi ::

ki zapisujejo 5 mrd-letno zgodovino Zemlje
Samo 5 milijard je manj kot hipec v primerjavi z neskončnim časom. Tako da na osnovi tega, kar je nastalo v 14 milijardah od začetka vesolja, sklepati na to, kaj bi lahko nastalo v neskončno časa, je popolnoma nesmiselno.

O.

Saladin ::

Samo 5 milijard je manj kot hipec v primerjavi z neskončnim časom. Tako da na osnovi tega, kar je nastalo v 14 milijardah od začetka vesolja, sklepati na to, kaj bi lahko nastalo v neskončno časa, je popolnoma nesmiselno.

Možno je MINIMALNO tisto, kar je možno v nam znanem vesolju v nam znanem času z nami znanimi možnostmi. To zna biti že dovolj dobro, če ne drugega pa kot izhodišče za naprej.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

gzibret ::

Saladin ima prav. 5 mrd let dogajanja nam je dokaj znano, in je lahko dobra iztočnica.

Zelo veliko vprašanje je, če podvojiš možen čas, da se tudi kompleksnost (ob dovolj velikem dotoku/pretoku proste energije seveda) nastalih form podvoji. IMO ne. IMO limitira.
Vse je za neki dobr!

Okapi ::

V neskončnem času se lahko kompleksnost povečuje poljubno počasi, pa bo na koncu še vedno nastalo karkoli. Nobene teoretične ovire ni, da bi veter in voda z erozijo ne mogla ustvariti katedrale svetega Petra.

O.

tomi66 ::

gzibret je izjavil:

Saladin ima prav. 5 mrd let dogajanja nam je dokaj znano, in je lahko dobra iztočnica.

Zelo veliko vprašanje je, če podvojiš možen čas, da se tudi kompleksnost (ob dovolj velikem dotoku/pretoku proste energije seveda) nastalih form podvoji. IMO ne. IMO limitira.


Kaj pa ce se kompleksnost v dolocenih pogojih razvija exponentialno, kot industrijska evolucija npr.

Ce sklepas po naravi, bi rekel da limitira, kot narava, je prisla do cloveka in ne dalje. Toda stvari v vesolju niso linearne in clovek je lahko le zacasna postaja, cez nakaj casa pa bi lahko zacel spet mutirati in razvijati evolucijo dalje.
lp
www.hempaq.wordpress.com

Yohan del Sud ::

Specifično me zanima do kakšnih stopenj kompleksnosti lahko privede random on infinitnem času


Naj me kdo popravi, ker nisem baš matematik, ampak a ni to isto kot spraševati, koliko je neskončno plus neskončno? Oziroma filozofsko primerljivo s primerom neskončno opic z neskončno časa in šekspirjevimi zbranimi deli ...


Ali sem kaj zgrešil?

Če nisem, potem je moj odgovor: do vseh.
www.strancar.com

Zgodovina sprememb…

«
1
2 3

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Racionalizacija Obstoja (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Znanost in tehnologija		24624454 (18677) Saladin
»

Debata pri filozofiji

Oddelek: Šola		474278 (2724) Saladin
»

Saladin sprašuje - Postinteligenten Bog (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )

Oddelek: Problemi človeštva		35636444 (28950) Saladin
»

Past eternal vesolje?

Oddelek: Znanost in tehnologija		376062 (5117) sprasujem
»

The Grand design

Oddelek: Loža		222516 (1900) Zero0ne

Več podobnih tem