» »

Matematika in narava

Matematika in narava

1 2
3
»

WarpedGone ::

Ja, ampak tega (zgleda da) še nihče ni naredu, tko da danes tukaj je kaos le megla.

Zato so izjave tipa "nimaš pojma kaj kaos sploh je" čist deplasirane. Nihče nima (točnega) pojma kaj kaos sploh je, ker točne definicije ni. Je le "gut feeling", kaj naj bi bilo kaotično. In zaklinjanje nekaterih, da več učbenikov kot napišeš, več velja tvoj gut feeling = okrog njega je močnejši konsenz. To pa ni več matematika ampak sociologija.
Zbogom in hvala za vse ribe

Thomas ::

Zdej sva strinjanje zelo povečala, ganimed. Razen da jaz mislim, da je teorija kategorij mau ... odveč. Seveda pa je možna, why not. Če začneš postavljat začetna pravila, so ta dokaj arbitrarna, samo da je posledična igra dovolj "zanimiva", da se drži privzete logike, pa morda, da maš kakšne praktične aplikacije.

Kaos pa švercajo fantje mimo teh, 100 let starih pravil not. MIMO.

Zakaj? Sej o tem smo pa že dost rekli. Razen mogoče, da kolikor je meni znano, je to edini tak kontraband, ne vem za nobenega drugega. AFAIK je ostalo vse pošlihtano razen kaj obskurnega eventualno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

gani-med ::

Kategorije so se že pokazale za produktivno področje matematike in so daleč od tega, da bi bile odveč.
Ker pravzaprav nihče ne ve, kaj "je najbolj prav", je treba obravnavati vse, kar kaj obeta in strogo izogibanje določenim področjem ni najboljša taktika.

Pojem kaosa je res nekoliko kaotičen :)
zato ne bom dajal dokončnih izjav, ker zadevo tudi premalo poznam.
Bomo videli, kaj se bo iz tega še izcimilo.

Kdo bi si upal pred dvatisoč leti napovedati, kaj vse bo nastalo naprimer iz geometrije in kje vse bo uporabna ..
CO2 is the elixir of life.

Yggdrasil ::

Danes sem si vzel malo časa zase in še enkrat prebral in
pretuhtal vseskupaj. Dejansko to kar sem jaz napisal je neko
površno bluzenje, bolj korektno bi bilo kaos povezati z
nepoznavanjem deleža informacije o našem sistemu, kar je kot
vemo posledica čisto praktičnih omejitev - skratka to kar je
mi je Thomas poskušal cel čas povedati.

Ja eni pač rabijo dosti, da se jim dopove...

Mipe ::

Debate nisem natančno prebral, zato mogoče samo ponavljam, kar je bilo rečeno. Po mojem je matematika produkt opazovanja Narave. Človek opazi nek vzorec in ga ponavlja ter ga vključi v svoje dojemanje Narave.

Saladin ::

Srž problema je enostaven:

Fizikalno si omejen z merljivostjo, preciznostjo in nedoločenostjo. Tako boš prej ali slej nabasal na nepredvidljive, fizikalno kaotične sisteme.
"Konjsko ozek" fizikalen pogled si upa govoriti le o merljivem kaosu in ga zato tudi priznava za realnega.

Odprt pogled nad celostjo (ki vključuje še matematiko in filozofijo) pa jasno trdi, da true randoma ob dovoljšnjem ali absolutnem poznavanju sistema najverjetneje nimaš ali celo ne moreš imeti. Kaos tako postane le težava z meritvijo.

Obstajajo trenutki, ko je slepa togost merljive fizike nujno potrebna in so trenutki, ko taista povzroča zgolj paradokse. To je en tak trenutek.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Take korektnosti in nesamosmiljenja, kakršnega je pokazal Yggdrasil, pa v zgodovini Slotecha še ne.

Resno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

WarpedGone ::

Saladin:
Kaos tako postane le težava z meritvijo.

Čak mau, trdiš da je mandelbrot le posledica omejene resolucije mašine, ki ga računa?
Kolkikor js razumem, se o kaosu razpreda (tudi) striktno znotraj matematike. Da se (navidezno?) kaže tudi v fiziki je le del zgodbe.
Zbogom in hvala za vse ribe

Saladin ::

Kolkikor js razumem, se o kaosu razpreda (tudi) striktno znotraj matematike.

Kolikor jaz razumem, celo v matematiki ni možen (true random, that is).

In razpreda se pravzaprav le o navideznem randomu (oz. kaos, če je to obenem zelo občutljiv/nepredvidljiv sistem) proti true randomu.

Celotna fizika je tako v temelju (kvantno) kaotična, čeprav je v resnici najverjetneje popolnoma zdeterminirana. Ampak slednje fizikalno ne moreš dokazat in zato "ni".
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

WarpedGone ::

Kolikor jaz razumem, celo v matematiki ni možen (true random, that is).

Možen je, če ga definiraš kot ene sorte aksiom. Ne morš ga pa definirat preko matematičnega mehanizma, ki bi ga generiral. True random naj bi pomenil ravno odsotnost tazga mehanizma.

V mandelbrotu tako ni popolnoma nič naključnega, pa je to posterchild kaosa. Pa smo spet pr tem, da ne vemo točno kaj naj bi kaos sploh bil. A je to random, samopodobnost, neskončni detajli, fizična nepredvidljivost, ... ?
Zbogom in hvala za vse ribe

Saladin ::

Fizikalno veš, da si nujno omejen tako z meritvijo kot z poznavanjem izhodiščnih in vključenih faktorjev.
Fizikalno pa tudi "veš" (čeprav tega ne moreš reči na glas), da true random ne more obstajati.

To sem hotel povedati. Pojem kaosa izhaja tako iz samega neznanja kot tudi definiranja tega neznanja. Je neizogiben paradoks, če se omejuješ zgolj na fizikalno znano.

Zato zgolj "fizikalno" ni dovolj - moraš vnesti še logiko in matematiko zraven, da zadevo pojasniš v eno celoto.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

WarpedGone ::

Glede fizike in true randoma ne bom trdil ne eno ne drugo. Morda je na kak obskuren način vgrajen v samo "bit" obstoja in je osnovni poganjalec vsega (sprememb in časa), morda je tko kot trdiš ti - le posledica naše omejene resolucije zaznavanja.

Ampak to je random. Poleg njega mamo pa še kaos in se mormo zmenit kaj naj bi sploh to bilo. Če sploh kaj omembe vrednega (= dodana vrednost).

Če ga definiraš le kot nepoznavanje rezultata dokler ga ne zračunaš... ne vidim profita v tem?
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

Saladin ::

Če ga definiraš le kot nepoznavanje rezultata dokler ga ne zračunaš... ne vidim profita v tem?

Beri med vrsticami:

Ne gre se zgolj za nepoznavanje rezultata - ampak delanje znanosti in pol-resnic na temelju tega (nepoznavanje = nič; nepredvidljost = kaos, itd.)

Tako da pojem kaos res nima praktičme vrednosti - razen če lahko z njim z eno besedo poveš celotno logiko okoli nepoznavanja in nepredvidljivosti meritev.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

A. Smith ::

Mislim, da je "kaotičen" sistem tisti, ki ga ni mogoče opisati z matematičnimi izrazi in enačbami. Beseda kaos je tujka za "nered".

Mimogrede, ali je položaj elektrona v orbitali mogoče napovedati? Ali ga bo kdaj mogoče?
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

antonija ::

Za vodik se ga da analizno zracunat, za tri delce in vec pa samo priblizke kolikor vem.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

.:joco:. ::

Kaj pa tale random matrix theory ima kaj šans?
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

WarpedGone ::

razen če lahko z njim z eno besedo poveš celotno logiko okoli nepoznavanja in nepredvidljivosti meritev.

S tem si le definiral pojem "kaos".
Nepoznavanje in nepredvidljivost meritev sodita v polje naključnosti. Zakaj isti stvari dat dve imeni? Komot rečeš, da je rezultat nečesa na neki decimalki "praktično" naključen, ker so vhodi točni le na N decimalk. Ne potrebuješ dodate kategorije za takšno obnašanje.

ampak delanje znanosti in pol-resnic na temelju tega (nepoznavanje = nič; nepredvidljost = kaos, itd.)

Pol-resnice rastejo v slabo definiranih močvirjih.
Zbogom in hvala za vse ribe

Yggdrasil ::

Sizif's work is tough:

WarpedGone je izjavil:

.
Nepoznavanje in nepredvidljivost meritev sodita v polje naključnosti.


Procese, ki vklčujujejo naključne elemente, imenujemo stohastične
procese. To je tisto, kar mnogi med vami navajate kot randomness.
Četudi poznaš osnovne mehanizme, ki vplivajo na rezultate slučajne
spremenljivke, ni nujno, da bo znal ouput ustrezno natančno izvrednoiti -
tako se moraš poslužiti verjetnostnih distribucij in problem obrvnavati
drugače od determinističnih sistemov, npr. v okviru master enačb.

Mi smo govorili prej o t.i. determinističnem kaosu, torej kaosu o
sistemih, ki jih v princpu opišeš poljubno dobro (miljontič povedano).

Vsekakor se mi zdi mešanje nenatančnosti meritev v "igro" neumestno.
Npr. imaš lahko sistem, kot je matematično nihalo (kar je tvoj matematični
opis za fizikalni model, ki v sklopu nekih aproksimacij dobro opiše
obnašanje), katerega lokacijo meriš z neko končno (lahko tudi "veliko")
napako. Ampak na koncu boš pri preučevanju faznih portretov vseeno
razločil invariantne elemente.

Ker se noob in ne znam pravilno citirat, se bom poskužil brute-force
metode (sej v resnici ni važno čigav je citat in v kateri sekundi
je bil povedan):

"Tako da pojem kaos res nima praktičme vrednosti - razen če lahko z njim z eno besedo poveš celotno logiko okoli nepoznavanja in nepredvidljivosti meritev"
Če boste odprli SSKJ boste ugotovili, da imajo običajno več pomenov -
velikokrat je tako, da so pomeni celo z različnih področij udejstvovanja
in posledično nimajo očitne ali sploh povezave.
Da kaos poveni ali se nanaša na naključnost pa je IMO izključno vaša
izmišljotina. Nihče, ki se poklicno ukvarja (ne da bi vedel) s
probabilističnimi teorijami ali po drugi strani teorijo kaos, ti ne
bo pojma uporabljal v tem kontekstu. Egro, je takšna uporaba neupravična
(terminologija (ki se je nisem jaz izmislil) obstaja z določenim namenom,
kajne?)

V matematičnem (fizikalnem če hočete) smislu ima beseda kaos zelo nazoren
pomen. Če mi nekdo da sistem, ki je (v matematičnem smislu) kaotičen,
lahko pričakujem, da bom videl določene lastnosti in obnašanja. Praktičen
pomen (težave z opisovanjem) je tudi jasen.

"Mislim, da je "kaotičen" sistem tisti, ki ga ni mogoče opisati z matematičnimi izrazi in enačbami. Beseda kaos je tujka za "nered".

Stvari, ki jih ne znamo opisati (npr. zavest, ljubezen, a si to mislil?)
niso relevantne v tej zgodbici. Lahko pa, če želiš, praviš, da so
kaotične. Jaz bi raje uporabljal druge izraze, iz praktičnih vzgibov, da
ne pride do "nesporazumov" kakršne sedaj gladimo.

"Mimogrede, ali je položaj elektrona v orbitali mogoče napovedati? Ali ga bo kdaj mogoče?"
Stanje elektrona (torej njegov opis, eniteto, ki vsebuje vso informacijo
o tem gradniku) predstavlja njegova valovana funkcija. Njen pomen (poenostavljena razlaga) je verjetnostna gostota za nahajanje delca v
prostoru. Kar lahko napoveš, so torej le pričakovane (povprečne) vrednosti
poljubnih fizikalnih količin nad koordinatnim prostorom, npr. pričakovano
vrednost položaja. Izid posamične meritve je nemogoče napovedati.
To pride direktno iz postulatov KM. Je pa res, da lahko njegov položaj
napoveš v infinitezimalno kratkem času po meritvi, saj veš, kje se
elektron (v okviru natančnosti meritve) nahaja, ko si ga izmeril.

"Kaj pa tale random matrix theory ima kaj šans?"

Teorija naključih matrik se uporablja v kvatnem kaosu. O kvantnem kaosu
tu ni bilo (doslej) govora. Tu so mi stvari malo manj znane, je pa
finta v tem, da te zanima distribucija energijskih razmikov visokoenergijske
spektra sistema. Integrabilni sistemi imajo Poissonsko statistiko,
kaotični pa Wignerjevo. Ker pa matričnih elementov za takšne sisteme
ne znaš izračunati, uporabljaš kar naključne matrike, le določene simetrije
morajo posedovati. Mogoče kdaj drugič več o tem.

"Celotna fizika je tako v temelju (kvantno) kaotična, čeprav je v resnici najverjetneje popolnoma zdeterminirana. Ampak slednje fizikalno ne moreš dokazat in zato "ni"."

Če pustimo prvi stavek ob strani... na kakšni osnovi trdiš, da je
fizika deterministična? Mogoče misliš, da obstajajo nekakšne "skrite
spremenljivke", katerih nepoznavanje rezultira v efektivno probabilistični
teoriji. To je bila ideja Einsteina (ter kolegov Rosena in Podolskega), ki
se s probabilistično naravo KM niso strinjali (bila jim je kontraintuitivna). Njihova razmišljanja so strnili v slavnem EPR paradoksu
(če postuliraš skrite spremenljivke prideš do kontradikcij). Predsem
jih je motila tista čudna nelokalna interakcija na daljavo, ki jo poznamo
kot kvantna prepletenost. Naj omenim, da je dotični problem razrešil
Bell čez nekaj let s slavnimi Bellovimi testi. Pokazali so, da KM vodi
ko korelacij med delci, ki jih ne more napovedati nobena teorija lokalnih
spremenljivk.
Zgodba z (ne)determinističnostjo KM je v resnici bolj zapletena. KM je
namreč mogoče interpretirati na več načinov"
Čeprav večina prisega na t.i. klasično (Copenhagensko) interpretacijo, ta
je probabilistična in utilizira kolaps valovne funkcije, obstaja pa
tudi (poleg še nekaterih) deterministična interpretacija ali Bohmova
interpretacija, ki začne z nekoliko drugačnimi postulati (utilizira sistem
val+delec). Toda v fiziki so pomembni fakti, torej rezultati meritev -
mogoče se bo z novimi odkritji pokazalo, katera od tretunih interpretacij
je ustrezna, lahko pa tudi da ne, kar bi pomenilo, da imaš različne
opise iste stvarnosti, ki so medsebojno ekvivalentni? Zopet neintuitivno,
toda zgodovina nas je že naučila, da je na intuicijo dobro čimprej pozabiti.
Deficija kaosa seveda tu ni izjema.:D
In btw. fizikalen dokaz je eksperiment.
To je bil zdej rahel off-topic, pa vendarle.

P.S. Mi kdo razloži, kako multi-citiram?

WarpedGone ::

P.S. Mi kdo razloži, kako multi-citiram?


Metoda A:
1. Stisneš knof Odgovori pod zadnji postom v temi, da dobiš novo okno za vpis, kjer je na vrhu ena vrstica s knofi: B, I, U, (link), (slika), (citiraj), ...
2. tebe zanima ta knof z dvema velikima na glavo obrnjenima vejicama
3. ko prvič stisneš ta knof, ga vklopiš - v telo posta se ti vstavi beseda < blockquote>
4. za to besedo nato skopiraš tekst, ki ga želiš citirat
5. še enkrat stisneš tisti knof da citiranje izklopiš = na koncu teksta se vstavi beseda < /blockquote> (brez vsebovanega presledka)
6. Voila, seveda se obakrat keyword vstavi na pozicijo kurzorja

Metoda B:
1. Skopiraš tekst, ki ga želiš citirat
2. Ta tekst označiš in stisneš tisti knof za citiranje
3. okrog njega se pojavita keyworda, kot dva "oklapaja"

Obe metodi lahko poljubnokrat ponoviš v enem postu. Citiranje je simpl, m'key? :)

Če te pa že učim, pa še tole: Ko pišeš poste, se splača NE na roke formatirat širine teksta. Enter stisni šele ko delaš konec odstavka, forum bo sam širil/ožil prikazan tekst v odvisnosti od širine uporabnikovega zaslona. Tvoj post zgubi nekaj na višini, tema pa pridobi na preglednosti.
Zbogom in hvala za vse ribe

Zgodovina sprememb…

T-h-o-r ::

torej, z dovolj podatkov se lahko vse opiše

ali bomo lahko nekoč opisali, kaj se dogaja z elektroni pri double-slit eksperimentu, če so merilniki vklopljeni in če so merilniki izklopljeni, oz. na kakšen način elektron interferira sam s sabo :)
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

A. Smith ::

"Mislim, da je "kaotičen" sistem tisti, ki ga ni mogoče opisati z matematičnimi izrazi in enačbami. Beseda kaos je tujka za "nered".

Stvari, ki jih ne znamo opisati (npr. zavest, ljubezen, a si to mislil?)
niso relevantne v tej zgodbici. Lahko pa, če želiš, praviš, da so
kaotične. Jaz bi raje uporabljal druge izraze, iz praktičnih vzgibov, da
ne pride do "nesporazumov" kakršne sedaj gladimo.


Ne, nisem mislil zavesti in čustev. Mislil sem na konkretne fizikalne pojave. Pravzaprav sem hotel povedati isto, kot ti:
V matematičnem (fizikalnem če hočete) smislu ima beseda kaos zelo nazoren
pomen. Če mi nekdo da sistem, ki je (v matematičnem smislu) kaotičen,
lahko pričakujem, da bom videl določene lastnosti in obnašanja. Praktičen
pomen (težave z opisovanjem) je tudi jasen.

Morda sem se slabo izrazil, morda pa le sam preveč dlakocepiš.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis

_marko ::

Yggdrasil:
+1

Zadnje čase bolj malo sodelujem na SloTechu, ampak je pa prav fino videt nekoga, ki je lahko tudi samokritičen. :)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

innerspace ::

Ena zanimivost(ne vem ce sodi tocno v to temo):
http://www.wired.com/wiredscience/2010/...
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Fave ::

innerspace je izjavil:

Ena zanimivost(ne vem ce sodi tocno v to temo):
http://www.wired.com/wiredscience/2010/...


Bolje, da je tu, kot nikjer na st.:)
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Pyr0Beast ::

Zelo dober link organiziranosti.

Offtopic: Kaj pa če prvi graf malce spremeniš, premakneš zeleni del na sredino, vijoličnega pa dol ? :)
Some nanoparticles are more equal than others

Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place

Fave ::

Gledam tele celične automate in se sprašujem, ali bi bilo dopustno razmišljati o Vesolju kot celičnem automatu?
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Thomas ::

To je osnova Fredkinovega razmišljanja o svetu, ki ga je kasneje "posvojil" Stephen Wolfram.

IMHO, ja.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Fave ::

Na kateri skali pa tak CA dela? Atomski? Subatomski? Je to sploh jasno? Od oka bi rekel, da mora delat vsaj na subatomski, če ne še nižje.
My mind's a hyper tool that fixes everything.

WarpedGone ::

Jah, če je res CA, potem mora dela na res osnovni - zaenkrat mamo tm dol kvarke.
Zbogom in hvala za vse ribe

gzibret ::

Mah kakšne klamfate.... Pri celičnih avtomatih gre za simulacijo obnašanja nelinearnih sistemov, kjer postavimo pravila, kako se piksli razmnožujejo in odmirajo. A kvarki se tudi razmnožujejo in odmirajo?!? CA je čisto drug princip in nima nobene veze z simulacijo subatomskih delcev.
Vse je za neki dobr!

WarpedGone ::

Premik iz A na B lahko razumeš kot umiranje Aja in rojstvo Bja. Ni težko.
Zbogom in hvala za vse ribe

Crimson_Shadow ::

Thomas je izjavil:

Ustavi mau konje! Tukajle:

Je pa kaotično brez dvoma dvojno (matematično) nihalo.


Vsako dvojno matematično nihalo je kaotično?

YES/NO?


Jaz bi drugače rekel.

"Kaos" je stanje dveh limit, ki ga opazovalec opazuje/spreminja.
We create worlds

sprasujem ::

Obrnjena predstava Einsteinove enačbe

Fave ::

Na Cornellu so popisali gibanje dvojnega nihala:

!
My mind's a hyper tool that fixes everything.

noraguta ::

Crimson_Shadow je izjavil:

Thomas je izjavil:

Ustavi mau konje! Tukajle:

Je pa kaotično brez dvoma dvojno (matematično) nihalo.


Vsako dvojno matematično nihalo je kaotično?

YES/NO?


Jaz bi drugače rekel.

"Kaos" je stanje dveh limit, ki ga opazovalec opazuje/spreminja.
zakaj ga pa opazuješ?????
pustiš nikalo nihat 120 tisoč let pa na konc pogledaš rezultat. nehi ga gnjavit ko niha.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Fave ::

My mind's a hyper tool that fixes everything.

Fave ::

Opazil sem, da na vsakih 13 Fibonaccijevih števil, obstajata dve števili, ki imata za enice enako liho števko. Je to znano?
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Thomas ::

Bom pogledal in dal svoje mnenje o tem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

AndyS ::

Ali naj se ne bi (v povprečju) števka za enice ponovila v zaporedju 10ih števil?

Thomas ::

Uh ne, to je lahko zelo komplicirana stvar.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Fave ::

http://oeis.org/A000045/list

a(n) = fibonaccijevo število

pri parih n = (1, 2), (16, 17), (31, 32), (46, 47), so enice enake in lihe.

Tule je daljša lista do 2000:

http://oeis.org/A000045/b000045.txt
My mind's a hyper tool that fixes everything.

Thomas ::

Pomeni, da se razlikujejo za večkratnik števila 10 ... hm ... bom pogledal mau ASAP.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Genetic ::

Glede na Properties of Fibonacci numbers je vsako k-to stevilo v fibonacijevem zaporedju veckratnik od fib(k).
Ker je fib(15)==610, je vsako 15. stevilo (fib(m*15)) veckratnik stevila 610 in se koncuje na 0, torej je tudi veckratnik stevila 10. Torej imajo fib(14), fib(16) in fib(17) enako enico. Podobno velja za vsako trojico fib(k*15-1), fib(k*15+1), fib(k*15+2), k = 1,2,...

sprasujem ::

Še ena lastnost fibonačijevega zaporedja

Zgodovina sprememb…

  • zavarovalo slike: gzibret ()

Thomas ::

Hm ... zanimivo ...
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sprasujem ::

No in če pogledaš nasprotno števko v krogu je seštevek števk vedno števka 9

Thomas ::

Ja seveda. Enice so pač odvisne le od enic.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

sprasujem ::

Važno da bo tvoj super duper AI preračunaval v neskončnost kjer se mu bo očitno zataknilo, medtem ko naravi to ne bo treba saj se drži samo kroga.

Zgodovina sprememb…

1 2
3
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Determinizem in svobodna volja (strani: 1 2 3 410 11 12 13 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
63251793 (45760) Pyr0Beast
»

Zavest in naključja (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
543934 (3076) gruntfürmich
»

Definicija kaosa (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
585792 (4458) gzibret

Obstaja mesto za Boga v sodobni znanosti? (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
18511241 (8910) OwcA
»

Teorija Kaosa(reference)

Oddelek: Znanost in tehnologija
103073 (2666) christooss

Več podobnih tem