Kratka vprašanja

Kako bi kakšnemu malo bolj inteligentnemu psu poskušal razložiti na njemu razumljiv način naprimer, da se gravitacijska sila zmanjšuje s kvadratom razdalje (zaenkrat pustimo kvantno mehaniko in ostanemo kar pri klasični)

Pred podobno dilemo bo tudi superinteligenca, ko nam bo poskušala razložiti kak svoj koncept. Ob poslušanju ravno ne bomo mahali z repom, bomo pa s podobno izbuljenimi očmi zijali, kot naš Floki.
In potem ji drugega ne bo preostalo, kot da nas malo počohla po hrbtu, nas nahrani, nato pa pelje še na sprehod

A med našim dojemanjem in dojemanjem superinteligence bo pa zvezni preskok, ali kako?

Nekako imam občutek, da bo preskok kaj lahko še veliko večji, kot je preskok v dojemanju med inteligenco psov, naših bratrancev po biološki evoluciji, in med nami.

Ne govorim o bogu in podobnih nedojemljivih zadevah.

Kot mi nismo bogovi za pse, tudi superinteligenca ne bo noben bog za nas, ampak bo "le" zelo zmogljiv procesor informacij, veliko zmogljivejši, kot so to naši možgani.

Pasji možgani so procesor informacij in človekovi možgani so procesor informacij.
Zakaj so naši problemi psu nedojemljivi, če pa ima ravno tako procesor kot mi?
Razlika je "le" v eni podrobnosti, v različni kompleksnosti procesorjev.

Pes nas sodi s svojim metrom, ki je za naše koncepte prekratek.
Ravno tako zdaj poskušamo mi soditi nekaj z našim metrom, ki bo za ta namen ravno tako prekratek.

Kvalitativni preskoki se dogajajo neprestano, ko se kompleksnost povečuje kvantitativno.
Med amebo in muho je velika razlika, še večja razlika je med muho in psom, ravno tako je velika razlika med psom in človekom.
Skratka, že zdaj smo soočeni s celo hierarhijo kompleksnosti in ni razloga, zakaj bi se ravno pri kompleksnosti človekovega procesorja vse nehalo.
Morda bi nam to laskalo, taki pač smo, vendar bo treba počasi pozabiti in se tudi na področju inteligence in dojemanja sprijazniti, da nismo nič posebnega.

Kjub temu pa, da nismo nič posebnega (čeprav si to radi domišljamo), pa nekaj dostojanstva (ali egoističnega samozadovoljstva) vseeno lahko obdržimo.

Naj bo superinteligenca še tako pametna, da se mi tudi sanjalo ne bo, kaj mi pravzaprav hoče povedati, bom jaz še vedno na svoj hrib za hišo vlačil svoje nerodne teleskope in opazoval čudesa Vesolja s svojimi očmi.

Nenazadnje, zakaj bi pa kratili Flokiju veselje, ki ga ima s svojo kostjo

"Med amebo in muho je sicer res razlika, ampak nikakor ne bistvena. Enako velja za razliko med muho in psom, ali med psom in šimpanzom."

med psom in šimpanzom je precej večja razlika, kot pa med šimpanzom in človekom

med psom in šimpanzom je precej večja razlika, kot pa med šimpanzom in človekom

Mi se tule pogovarjamo o inteligenci in kar se tega tiče, se zelo motiš.

O.

Odvisno, kako inteligenco definiramo, vendar bi se strinjal, da med človekom in šimpanzom ni tako velike razlike, kot med šimpanzom in psom.

Šimpanzi imajo sposobnost samorefleksije in imajo sposobnost operiranja s simboli.
Vem da so z eno šimpanzinjo razvili cel jezik, ki je temeljil na napisanih simbolih (okoli sto simbolov, na dokaj abstraktn ravni, kot so imeti nekoga rad ali sem žalosten).
Ko je hotela šimpanzinja kaj sporočiti, je pritisnila na določeno zaporedje simbolov in podobno. Psi so "svetlobna leta" daleč o tovrstnega komuniciranja z nami ali medsebojno.

Še glede razlike živalmi. Že nekaj časa je znano, da so kaledonske vrane pri rabi orodja približno tako domiselne kot šimpanzi, nekateri menijo, da celo prav nič ne zaostajajo.
http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/natu...
Obstajajo tudi poskusi s sivimi papigami, ki naj bi dokazovali, da po pameti ne zaostajajo za šimpanzi.
http://www.123compute.net/dreaming/knoc...

Pri čemer velja omeniti, da so vranji in papagajski možgani neprimerno manjši od šimpanzjih, in da v resnici znanstvenikom ni jasno, kje v možganih se pravzaprav "skriva" pamet.

O.

Ok, ker se sprašujemo, kako nam bo inteligenca razložila stvari. Saj ne gre vedno pot naravnost do rezultata, včasih je potrebno narediti kak drug korak mimo in potem po drugi poti priti do rezultata in kar hočem povedati je, da bo inteligenca razvila recimo čip, ki ga bomo vstavili v glavo (ne mi rečt, da to ne bo možno) in jo bomo preprosto razumeli, saj nas bo nadgradila.
Evo, stvar rešena ;)

Psi so "svetlobna leta" daleč o tovrstnega komuniciranja z nami ali medsebojno.

Poglej si enkrat kakšen dokumentarec o volkovih, recimo kako krdelo volkov lovi, boš spremenil mnenje o njihovi zmožnosti za medsebojno komuniciranje in sodelovanje.

Sem mislil, da bi moralo biti vsakomur jasno, da je človeška inteligenca nekaj čisto drugega od živalske. Skupen (in verjetno tudi najbolj zavajajoč) je pravzaprav samo izraz (inteligenca) sam.

Vzrok za takšno (zmotno) mišljenje je verjetno to, da imamo ljudje vso živalsko inteligenco + človeško inteligenco, pri čemer obeh inteligenc pri človeku ne ločimo. In potem se zdi, da je razlika manjša, kot je v resnici.

O.

Sem imel že veliko psov, ki so mi pogosto delali družbo in jih kar dobro poznam.
Psi imajo veliko sposobnosti, tudi take, ki jih ljudje nimamo, niso pa sposobni tvoriti stavkov ali abstraktnega razmišljanja, kar je pri šimpanzih očitno prisotno.

človek je še vedno samo na vrhu živalske verige :) we're not divine

Ja, saj ena osebnost je tudi bila bolj jezikovno sposobna, druga pa prostorsko.
Skratka nastali sta dve osebnosti.

edit:
večina funkcij je prisotnih v obeh poloblah, vid naprimer, so pa različno razvite.

Če med poloblama ni več komunikacije, ne more več biti govora o eni osebnosti.

Preden koga tule razrežemo, naredimo en miselni poskus.

Če človeku odstraniš levo poloblo, imaš sicer hendikepiranega človeka, ampak ok, še vvedno ima osebnost. Enako je to še vedno osebnost, če mu odstraniš desno poloblo.

Zdaj si pa predstavljaj, da desno poloblo pustiš kjer je, levo poloblo pa presadiš v lobanjo nekoga drugega.
Kaj bi to pomenilo, da je ena in ista osebnost zdaj v dveh telesih, ki lahko stanujeta vsaka v drugem mestu, ali sta to dejansko ločeni osebnostii?
Kaj se ti zdi bolj verjetno?

Okapi - človek lahko doživi in preživi ločitev polobel.

In Gani-med ima prav - vsaka večja sprememba na možganskem tkivu ima za posledico vidne spremembe v spominu, dražljajih, občutkih, obnašanju,...
Skratka - osebnosti.

Imaš eno osebnost, ko imaš dve polutki.
Imaš drugo osebnost samo za eno polovico polutke in imaš spet drugo osebnost zs drugo polovico.

Okapi, epileptikom včasih odstranijo eno celo hemisfero. Sigurno lahko o tem prebereš na wikipediji, če ne verjameš moji besedi.

Osebnost ostane, ampak se je treba določenih procesov na novo naučiti. Do trditve, da pa imamo dve ločeni osebnosti, sem pa tudi jaz skeptičen.

ne gre se zato, nova osebnost se oblikuje potem, ko ti polovico možganov vzamejo

dokler so skupaj, je človek ena osebnost

"Kolikor vem, take operacije še niso izvajali, vendar je to le vprašanje časa."

izvajali so jih na eni vrsti opic

>> dokler so skupaj, je človek ena osebnost

Točno tako!
Dokler delujeta hemisferi usklajeno in medsebojno kominicirata, je to ena oseba, en orkester.

Ko pa pol muzikantov orkester zapusti in začne po svoje igrati v svoji dvorani, dobimo dva orkestra - dve ločeni osebnosti.

ker sem o tem bral, o konkretnih primerih, ko je bil pacientu odstranjen corpus callosum

O tem smo vsi brali, ampak nista nastali dve ločeni osebnosti. Ali pa imaš zelo nenavadno pojmovanje o tem, kaj je osebnost.

O.

Osebnost je za mene tisto, kar sem zgoraj najlažje ponazoril z orkestrom.
Če pol orkestra preseliš v drugo dvorano , dobiš dva orkestra.

Pri lobotomiji se odstrani samo prednji reženj (prefrontal cortex) in ne celoten corpus callosum.

Kaj je tebi (ali komurkoli) čisto logično, niti ni vprašanje. Važni so argumenti.

nujno je, da človeški možgani ne morejo biti tako različni od šimpanzovih. možgani naših skupnih prednikov so se morali dokaj dobro razviti, preden so se lahko iz njih razvili človeški. ker razvoj na drug način kakor postopoma ni možen z evolucijo.

v zgodovini je obstajalo zelo veliko različnih pol-človeških vrst z različnimi stopnjami razvoja možganov (stopnja med šimpanzom in človekom). če bi vse te vrste obstajale danes na svetu najbrž ne bi govoril, da so človeški možgani nek neznanski preskok. to zagovarjanje neznanskega preskoka me spominja na ljudi, ki ne verjamejo v evolucijo zato, ker pravijo, da je nemogoče, da bi se zelo razvit organ, kot je naprimer oko, razvil naključno. evolucija nikoli ne dela po skokih, ampak vedno posotopoma. glede na to, da človeška vrsta obstaja relativno malo časa je večja verjetnost, da se možgani še lahko razvijajo, kot da je to največji možen razvoj možganov.

res je, da nobena živalska vrsta ni tako dominirala sveta kot ga človek, ni razvila pisave, znanosti itd. to je res preskok. ampak v zgodovini evolucije je bilo še veliko podobnih preskokov, ki mogoče ne zgledajo nič posebnega. odvisno, kako gledaš na stvari. če je dominacija sveta edino merilo potem mogoče niso nič posebnega.

predpostavimo, da bo razlika med nami in superinteligenco res tako velika, kot je med psi in nami.

pes lahko razmišlja in se uči na omejen način. če hočemo nekaj psu razložiti in ga nekaj naučiti mu moramo to povedati na njegov način. pes (kot vse živali) ima zelo močno razvito sposobnost ustvarjanja asociacij. tako da bi se ga dalo z uporabo asociacij naučiti, da bi "razumel" nekaj. da bi vedel, za kaj se gre. treba je uporabiti skupni (oziroma njegov) jezik.

isto bi nam lahko superinteligenca razložila komplicirane stvari samo približno. taka razlaga bi nam bila čisto dovolj in bi bili z njo čisto zadovoljni. ker mi sploh ne bi imeli kaj početi z bolj popolno razlago, isto kot pes nima kaj početi z matematičnimi formulami.