Kratka vprašanja

Zakaj dvoje pljucnih kril? Mislim, da je bolje pogledati nazaj, kako so se pljuca evolucijsko sploh razvijala. Iz koznih zavihkov se je najprej ustvaril grozd "bronhijev" (kakrsne so npr. traheje pri pajkih), ki so se nato postopoma razvijali v pljucna krila, kakrsne imamo sesalci. Zakaj sta se iz teh grozdev razvili le dve pljucni krili? Odgovor je v fizioloskih omejitvah (iztis zraka (volumen) z misicami na povrsini, razvejitev pljucnega krvnega obtoka ...), kot tudi v odgovoru na vprasanje, zakaj pri eni vrsti ne poznamo vec kot dveh spolov.

Dvoje pljučnih kril...

Redundančnost se mi zdi sila slab razlog. Čisto preprosto zato, ker če osebek v teku življenja "izgubi" eno pljučno krilo zaradi bolezni ali poškodbe, najverjetneje sploh ne bo preživel. Je sila malo takšnih situacij, kjer bi npr. prišlo do uničenja enega samega pljučnega krila zaradi bolezni ali hude poškodbe, pa da se okužba ne bi razširila in povzročila smrt. Medicina in kirurgija sta precej novodobni pogruntavščini.

Redundančnost morda pride v poštev pri ušesih, očeh, zobeh in testisih. Roke in noge so že drugo poglavje, namreč simetričnost okončin je gotovo bolj uspešna rešitev glede motorike, kot pa nesimetrične rešitve. Tako da si upam trdit, da nimamo dveh rok za to, da nam eno lahko odtrga, pa še vedno živimo naprej (konec koncev brez medicinske pomoči pri izgubi okončine največkrat kar lepo izkrvaviš, umreš zaradi okužbe ali pa umreš, ker nisi sposoben uloviti plena ali pobegniti pred lovcem).

Torej, morda oči, ušesa... Drugi deli telesa pa nikakor ne. Notranji organi so izjemoma parni (vranica, srce, jetra, želodec, dvanajsternik, mehur, prostata, maternica, črevo...) in kakšne posebne redundance ni. Kar je po svoje jasno - če bi prišlo do odprte poškodbe želodca, npr, je redundančnost najmanjša skrb, ker bi itak umrli zaradi okužbe.

V tej luči je dvojnost oči, ušes, jajčnikov ipd. bistveno boljše pojasnjena s simetrijo, kot pa z redundančnostjo.

Simetrija FTW.

#3 (se mi zdi;-)
Po očeh ne moreš prepoznati plenilca, ker imajo tudi mnogi rastlinojedci stereoskopski vid, koristen na primer pri skakanju po drevesih.
Vsi sesalci lahko prečno premikajo čeljusti in žvečijo (to jih med drugim loči od plazilcev). Po tem znaku torej ne moreš prepoznati rastlinojedca.

Rastlinojedce in plenilce se loči na osnovi zobovja in prebavil. Opice so se razvile iz mesojedih prednikov v vsejede in rastlinojedce. Ljudje smo po zobeh sodeč predvsem rastlinojedci, meso jemo, odkar imamo orodje za ubijanje in razkosanje plena ter ogenj za kuhanje.

O.

Da temna energija dominira v današnjem Vesolju je znano dejstvo.
Point je, da prikazana v enotah na cm³ tudi gostota temne energije zgleda praktično nična.

Dejstvo je pa tudi, da sevanje iz ozadja dominira nad vsem ostalim sevanjem.

@tsh2:
Tule nimaš kej velik dokazovat, ker gre za definicijo samega pravila, kaj pravzaprav pomeni "ne a" al pa kaj pomeni "če a potem b".

Ne samo energija kozmičnega sevanja iz ozadja, ampak kar energija vsega sevanja skupaj bi bila premajhna za pixel.

Na kubični meter prostora sicer pride 10⁹ fotonov in samo en atom.

Številčno razmerje atomi : fotoni je 1 : milijarda
od vseh fotonov je večina še ostanek od sevanja iz ozadja.

Če pogledamo timeline dogajanj po bigbangu, je bilo nekaj časa število fotonov enako številu barionov.
Kasneje, (do 1sek) po bigbangu, ko se je že nekoliko "ohladilo", so se pa delci in antidelci začeli medsebojno anihilirati in takrat je nastal višek fotonov.
Vsi ti izračuni sledijo iz standardnega modela (ki so mimogrede še ena potrditev teorije velikega poka) in številčno se vse lepo ujema, nikakor se pa ne ujema energijsko.
Vprašanje je, kam se je vsa ta energija izgubila?

Fizika že zdaj operira z računalniki.
Peš žal že nekaj časa ne gre več. Brez računalnikov lahko že danes kvantno mehaniko odmislimo.


Sicer pa tudi Superinteligenca ali kakorkoli že se bo imenovalo, kaj dosti novega pri standardnem modelu ne more pogruntati.
Masa kvarkov je taka, kot so jo izmerili in tega ne moreš spremeniti.
Če bo hotela kaj več, bo morala tudi Superinteligenca izvesti merjenja "na terenu".

Formula E= mc² velja zdaj in bo veljala tudi potem.

Mogoče bodo na standardnem modelu samo še kakšne decimalke popravljali za ekstremne primere, tako kot je relativnost prinesla nekaj novega v primerjavi z newtonovo mehaniko le pri ekstremnih hitrostih.

Komot, da je situacija taka, da imamo merilnih podatkov že 110% potrebnih. Samo za pametno teorijo nismo bili dovolj bistri, da bi jo naklepali skupaj.

Kot je rekel nekdo: Superinteligenca pomeni, da če ji daš web camero, že po trejem frejmu na katerem je padajoče jabolko, iznajde vso Newtonovo mehaniko iz nule!

Se strinjam, ali pa ni Superinteligenca.

Sajdam z ganimedom. Večina fizike bo ostala. Samo da on najbrž misli da mau več, kot mislim jaz.

Vprašanje je OK. Teorija zna biti pa mau do precej narobe.

Čas na horizontu črne luknje teče počasneje oziroma zgleda zamrznjen le za zunanjega opazovalca. Opazovalcu, ki potuje v črno luknjo bo zgledalo, da teče njegova ura čisto "normalno".

S teorijo ni tu prav nič narobe in da ne gre le za teoretične fantazije dokazujejo konkretne aplikacije v praksi, ki se ujemajo s teorijo. (naprimer GPS sistem)


edit:
ne pozabiti, da je čas relativna in ne absolutna fizikalna količina.

V našem Vesolju to ni mogoče.
Vem pa, da obstaja rešitev kozmološke enačbe, ki ne izključuje obstoja Vesolja, kjer je čas po celem prostoru "zamrznjen".

Torej, v črni luknji čas teče, če pač ni statike v vesolju?

V črni luknji vsekakor - boljše vprašanje bi bilo, kako je z samo singularnostjo znotraj črne luknje.

Odvisno od tega, kako varen je.

O.

gani-med...

Nisem mislil tega. Repliciral sem na tvoj post, da bodo morda par decimalk še popravili, drugače pa to je to. In to se je zgodilo že parkrat v zgodovini.

Zadnjič recimo konec 19. stoletja po Maxwellovi teoriji polja, ko so rekli, da itak le še eter dokažemo, pol pa lahko fiziko ukinemo. No, dokazali so le, da etra ni, no tukaj pa se je zapletlo.

Pa glede onih pozitivistov, ki so trdili, da podaj mi podatke za vsak delec v vesolju in njegov moment, pa izračunajmo komplet preteklost/prihodnost. Kvantna mehanika je zadeve obrnila na glavo, ko očigledno dlje od verjetnosti za nek dogodek ne moreš priti.

Pa v srednjem veku, ko so trdili, da je itak že Aristotel vse povedal in da glede znanosti nimamo kaj za diskutirat.

@gzibret
Poznam zgodovino tovrstnih demantijev.

Z omenjanjem decimalk v standardnem modelu, sem imel v mislih naprimer strukturo kvarkov ali maso elektrona, ki se tudi s pojavom novih teorij, ne bodo kaj dosti spremenile, za par decimalk gor ali dol. Nove bodo s tem v zvezi morda le razlage, zakaj so te vrednosti ravno take, kot so.

Seveda se bodo nove teorije zagotovo še pojavljale, kot novi prebliski ali uvidi v novih okoliščinah, ki bodo še naprej spremenijali razumevanje narave in poglobili znanje v taki meri, da bo to postalo uporabno tudi na področjih, ki si jih zdaj še niti predstavljati ne znamo.

Pred izumom elektrike si naprimer nihče, niti tisti z najbolj bujno domišljijo, niso mogli predstavljati razmaha medija (interneta), ki bi vsem omogočal enostavno komuniciranje s komerkoli, kjerkoli in kadarkoli.
Tudi ustanovitelj IBM-a Watson se je ob neki priliki "zapisal v zgodovino" s trditvijo, da so trije računalniki za cel svet povsem dovolj.

Ni čisto isto, z Big Bangom naj bi nastal tudi prostor sam posebi.
A bo v tem big ripu zgnil tudi prostor kot tak?

Ganimed:
Se je (po tvojem) šlo pri Velikem poku za edinstven dogodek (Vesolje iz "subplanckovskega kaosa", ki se vrne nazaj v "subplanckovski kaos") ali za neprenehen cikel nastajanja/izginjanja vesolij?

OK, hvala.

Kako bogokletno je zbrisati vse avtorske pravice vseh fizikov ki so delali do včeraj in narediti na novo?

Najbrž skrajno bogokletno, vendar neizbežno. Seveda, nekaj bo ostalo in bo prepakirano v nove gvante, nekaj bo pa povsem nanovo. Prostora za "val ali delec filozofsko dilemo" in podobne, najbrž niti ne bo več. Plus še marsičesa drugega ne. Samo ugibam, jasno, vem seveda ne.

Fizikalni zakoni so nekakšni vzorci, ki jih z našim intelektom prepoznavamo v dogajanjih okoli sebe. Vzorce narave prepoznavajo tudi živali in se na njih adaptirajo, interpretirajo si jih pa pač v skladu s svojimi zmožnostmi dojemanja in ravno dovolj dobro, da s tem v svojem okolju lažje preživijo.

Kakšna superinteligenca bo prepoznavala vzorce narave na svojem nivoju, ki bo verjetno za nekaj razredov kompleksnejši od človeškega, vendar bodo to še vedno le vzorci (približki).

Naša znanost povsem naravno nosi pečat človeka, saj iz svoje kože (zaenkrat še) ne moremo. Pasja "znanost", če lahko tako imenujemo njegovo dojemanje sveta, nujno nosi pečat psa in je zato "canisomorfna". Za psa dovolj dobra.

Tako pes, kot človek sta ožigosana tudi s pečatom globljih nivojev narave same, iz katerih tudi ne moreta kar izstopiti, oba sta namreč sestavljena iz enakih atomov, sestavljena sta celo iz zelo podobnih struktur na višjem nivoju kompleksnosti sestave (DNK naprimer) in tudi to ju na nek podoben način determinira. Tako nekako bo naravno determinirana tudi superinteligenca.

>>Opusti vso drago eksperimentalno znanost!

Teoretičnih možnosti je nešteto in vse so lahko prave, konsistentne in možne.
Katere od teh so tudi dejansko prave v našem Vesolju, pa lahko preverimo le na terenu.

Zgornja zahteva bi pomenila konec pozitivne znanosti in razmah spekulativne filozofije.

Vprašanje je tudi, kaj naj se smatra za "drago"?
Hubblov teleskop je bil nedvomno zelo drag projekt, vendar tudi izredno pomemben in brez njega bi bilo naše današnje znanje siromašnejše.
Takim projektom se res ne bi želel odpovedati.

Tipanju v temi se ne bo mogla izogniti niti superinteligenca.

Tu zavzemam dokaj jasno in na nek način egoistično stališče.
Mene ne zanima, kako svet dojema pes, niti me ne zanima, kako ga bo dojemala superinteligenca, me pa zelo zanima, kako ga dojemamo mi in tu ne vidim nobenega razloga za čakanje. Na kaj pa? Treba je it naprej ..

Moj odgovor je bil zbrisan, ker sem bil mogoče nejasen.
Želim povedati, da v subjektivno dojemanje sveta, kot ga doživlja pes ali katera druga žival, mi nimamo vpogleda, ravno tako pa ne bomo imeli vpogleda v subjektivni pogled superinteligence. Kar nam bo hotela superinteligenca povedati, bo imelo podoben efekt, kot če bi mi hoteli psu razložiti osnove kvantne mehanike.