Kratka vprašanja

Če se tebi zdi bolj verjetno ... ni kaj posebnega.

Boš dal kakšen argument še?

>>dva različna sočasno obstajajoča človeka v enem telesu bi bila dokaz

Pojem osebnosti definiraš s pojmom človeka?
Prav, kaj pa je potem človek? Ali je ena možganska polobla ter organi, ki so nanjo priklopljeni, že človek?
Kaj pa dve možganski polobli, ki med seboj ne komunicirata, ali je to en človek ali dva človeka?

Ko si se ti odločal o poklicu, si vse variante obdelal in obddeloval v obeh možganskih poloblah, jih prekladal iz leve v desno in iz desne v levo, kar pa v tistem primeru ni bil slučaj. Vsaka se je odločala samostojno, brez pomoči druge poloble, brez pogovora z drugo poloblo, za katero niti vedela ni, o čem razmišlja.
In tudi ni mogla vedeti, o čem razmišlja druga polobla, če so pa vse komunikacijske poti pretrgane.

In tudi ni mogla vedeti, o čem razmišlja druga polobla, če so pa vse komunikacijske poti pretrgane.

Ko človek z ločenimi poloblami govori na glas, ali v njem obstaja ena osebnost, ki to govori, in druga, ki misli, da posluša nekoga drugega?

Precej dober dokaz za dve osebnosti bi bil, če bi, kot v Turingovem testu, pacienta z ločenimi poloblami spraševal na daljavo (po računalniku) in bi iz odgovorov dobil vtis, da ti odgovarjata dva. Pri tem bi pacient eno vprašanje videl z levim vidnim poljem, drugega pa z desnim.

O.

Nekatere žrtve raznih dejanj v otroštvu, pač izumijo nove osebnosti kjer ni zlorab, saj jih edino tako lahko pozabijo in preživijo.

To je recimo nedokazana hipoteza. Precej dober dokaz, da zlorab ne pozabiš, so preživeli iz koncentracijskih taborišč. Nihče, niti otroci, ni pozabil grozot, ki so se jim tam dogajala. Čeprav bi si marsikdo to še kako želel.
Potlačene spomine so "izumili" psihoterapevti in precej verjetno je, da v resnici sploh ne obstajajo.

O.

V omenjenih poskusih je opaziti, da se poskuša govorjenje čimbolj izključiti (razen za potrebe medijev), ker se ga običajno polasti ena polobla in zato odraža mnenje ene poloble, medtem ko je druga molčala (in si svoje mislila).

Verjamem, da so strokovnjaki, ki so te teste izvajali, te možnosti predvideli in da ni potrebe, da bi jih morali mi o njih posebej poučiti.

Odgovore so na poskusih zagotovo dobili preko kanalov, ki so nedvoumno kontrolirani iz točno določene poloble (naprimer leva ali desna roka) ali pa kar z elektrodami direktno v možganski polobli.
Pa saj take primerne pogoje bi znal še kdo od nas tukaj postaviti, čeprav mislim, da to ni naše področje, s katerim bi se ukvarjali strokovno iz dneva v dan.

medtem ko je druga molčala (in si svoje mislila).

Lahko pa bi morda kaj napisala na to temo. Če ena osebnost molči, kako potem sploh veš, da res obstaja?

O.

Če ena osebnost molči, kako potem sploh veš, da res obstaja?

Pri "normalnem" cloveku, se ta druga oseba nikol ne pokaze, ker se ne more. Razn v spanju, ko te hoce zadavit

Kako to veš?

Piper, Pope & Borowieck, 2000, v reviji Journal of Psychiatry & Law:

There is no evidence that any subject forgot their involvement in the Holocaust.

O.

>>In so že naredili kakšen tak poskus? Niso.

Kaj misliš, so ali niso?.
Ah, zagotovo niso, to smo se mi zdajle prvi spomnili.

Smešen si s temi taborišči. Kake 10tisoč let je folk nasplošno živel približno tako slabo kot v kakem taborišču.

Zaradi mrazu in pomankanja hrane ne greš menjat osebnost.

Poljuden članek o MPD:

http://query.nytimes.com/gst/fullpage.h...

En zanimiv quote:

One of the problems for psychiatrists trying to treat patients with multiple personalties is that, depending which personality is in control, a patient can have drastically different reactions to a given psychiatric medication. For instance, it is almost always the case that one or several of the personalities of a given patient will be that of a child. And the differences in responses to drugs among the sub-personalities often parallel those ordinarily found when the same drug at the same dose is given to a child, rather than an adult.

En zanimiv quote: ...

This one makes me go hmmm...
Če je stvar tako globoka, da vpliva tudi na reakcijo na zdravila potem zna bit softver v možganih bistveno bolj povezan s hardverom (in obratno), kot pa se (vsaj večini) zdi.

En zanimiv quote: ...

This one makes me go hmmm...
Če je stvar tako globoka, da vpliva tudi na reakcijo na zdravila potem zna bit softver v možganih bistveno bolj povezan s hardverom (in obratno), kot pa se (vsaj večini) zdi.

Definitivno.

Sej ni nujno, da sta fizicno loceni, lahko je samo ksna poskodba ali bolezen oz deformacija in ze imas podoben rezultat.

Če nista zmožni komunicirati, tudi ne more biti govora o enoviti in skupni zavesti, torej ostane le možnost, da sta prisotni dve ločeni zavesti, kjer ena ne ve za drugo.

V vsakem primeru obe polobli slišita, kaj tisti človek govori, tako da komunikacija ni povsem prekinjena. Prav tako obe polobli vidita načeloma enako, razen v laboratorijskih pogojih, ko levo ali desno vidno polje (obeh oči hkrati) zakrijejo.
In če bi bili res dve ločeni osebnosti, od katerih bi samo ena govorila, bi lahko druga polobla ukazali roki, naj napiše vprašanje, kdo za vraga je tisti, ki govori.
In kako je mogoče, da je vedno tista polobla/osebnost, ki govori, tudi osebnost, ki ukazuje telesu, da hodi naokoli in gre recimo na stranišče? Ker če bi kaj takšnega počela druga osebnosti, bi tista, ki govori, lahko povedala, da samo nemočno opazuje svoje telo, ki počne nekaj proti njeni volji. In še veliko je takih fenomenov, ki bi jih nedvomno opazili, če bi bila v enem telesu res dva človeka/osebnosti.

O.

In kako je mogoče, da je vedno tista polobla/osebnost, ki govori, tudi osebnost, ki ukazuje telesu, da hodi naokoli in gre recimo na stranišče?...

Podobno fenomen je videt pri sijamskih dvojčkih.

Sijamski dvojčki so dober primer dveh možganov v enem telesu.

Kakor se vzame. To sta pač dva zraščena človeka. Če je telo samo eno, pomeni, da se enem od njiju telo ni razvilo, drugi pa je "upravljalec" telesa. Imaš pač vse vmesne stopnje, od dveh popolnih teles, združenih z malce mesa in kože, kar kirurgi brez problemov ločijo, do enega povsem nerazvitega telesa (kar je načeloma tudi preprosto rešit, samo pravo glavo je treba odrezati:-).

Po drugi strani pa je dober primer v toliko, ker bi od dveh ločenih osebnosti pričakoval enako kot od dveh glav (z nekaj komplikacijami pri komunikaciji skozi ena usta in skupne roke).

O.

#Novo vprašanje
Zanima me, kako hitro teče čas v središču zemlje, glede na neko točko, enako oddaljeno od sonca, vendar daleč stran od zemlje.

Mogoče bolj splošno.. Ali je prostor-čas ukrivljen le takrat, ko je rezultanta (gravitacijskih) sil različna od nič?

Iz Wikipedije:
In science, the word theory is used as a plausible general principle or body of principles offered to explain a phenomenon.

Poudarek je moj, ker hočem povedati, da je mišljeno možno, ne pa tudi nujno dokazano.
...
In casual speech scientists don't use the term theory in a particularly precise fashion, allowing historical accidents to determine whether a given body of scientific work is called a theory, law, principle or something else.
...
According to the United States National Academy of Sciences:
Some scientific explanations are so well established that no new evidence is likely to alter them. The explanation becomes a scientific theory. In everyday language a theory means a hunch or speculation.

O.

Mislil sem da se mi pogovarjamo o točno določenih zadevah in jemljemo kredibilne linke ne pa iz everyday language ;)

Do singularnosti bi lahko recimo v centru galaksije prišlo zaradi mase galaksije same, ne rabimo dodatnega "izvora"

Tvoje opažanje je povsem točno. Sem to že razlagal tle na Slotechu, pa so prišli eni strici s peno na ustih prav zaradi tega sem, me zmerjat.

Zdej veš, zakaj se mi zdi, da je treba vse znanstvene teorije spustit skozi superinteligenco. Ker so komot zakvačkane.


Ja, dosti zvezd orbitira druga okol druge, pa je črna luknja, gledano od zelo daleč! Od zelo blizu ... pa kaj?

EJ - ne vem. Niti nisem prepričan, da sploh kdo.