» »

Paralelna vesolja - ne samo sci-fi

Paralelna vesolja - ne samo sci-fi

1
2
3

Marjan ::

Ok, to že da smo mi dekoherenčniki, pustmo zdej multiverznike ob strani :D


Torej praviš, da ne poznamo še dosti enačb, da bi opisali, zvedeli kaj je delec v renici... zato ga samo opišemo - njegovo obnašanje v ekstremih poznamo. Ampak, kaj pa sploh še je elektron (naprimer) lahko?

Ali praviš, da je delec le program, ki se izvaja na terenu prostor-čas, in ga mi zaznavamo, kot sem napisal v prejšni vrstici?

(sej sem si že skor sam odgovoru :D :\ )

Thomas ::

Okay Marjan - vzemi še prostorčas na krov - pa si naredu zadnji korak!

Če bi se izrazil nekoliko pesniško, potem bi reku, da Vesolja ne smemo gledati kot predstavo na nekem odru, pač pa gledamo tudi oder kot sestavni del predstave imenovane Vesolje. Pa še nas gledalce zraven, se razume.

Potem pa ta predstava evoluira. Odnosi med biti se spreminjajo. Tvorijo se razni vzorci in za nekatere se pokaže, da so evolucijsko stabilni. Včasih (kmalu po Big Bangu) ni bilo nobenih elektronov. Potem se je pa ta vzorec začel in se izkazal za zelo trdoživega. Podobno kot krokodili, samo vsaj 50 krat bolj. Hm .. kar pa niti ni tako veliko.

Elektron je bitni vzorec ja. In teh frdamanih bitov je - po izračunu Setha Lloyda - 10120. Kako točno zgledajo elektroni, še ne vemo. Ampak to je podobno, kot ne vemo vse o limfnem ustroju krokodilov. To bomo že.

Največji štos cele zadeve je pa MOGOČE ta, da tile biti so pa kar sami sebi substrat.

Ena povezava.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Thomas ::

Kopenhagenska in multiverse interpretacija postavljata v središče opazovalca (človeka oziroma njegovo zavest). To je podobno, kot se je včasih ljudem zdelo, da nebesna telesa krožijo okoli njih.

Vse te tri predstave so naivne. Nobenih multiversov ni, ki bi "krožili" okoli našega laboratorija, kadar delamo vaje.

:D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Sm pogledu video od Smolina, pa vidm, da točno to govori kar ti tukaj na forumu.
Computing, ki ga mi zaznavamo omejeno preko "Screen"a.

OK, kako bi se pa bit izvajal na samemu sebi!??! Possible?

Jest hočem substrat na katerem se izvaja program... ane?!

Thomas ::

Ti hočeš substrat, ja Marjan. In tudi jest se komaj premagam, da ga ne bi hotu. :D


Ampak kako ta background odpada? Spet malo zgodovine. Newtona je zanimalo, kako se telesa obnašajo proti ozadju prostora in časa. V Relativnosti pa se odnosi prenesejo na medsebojno obnašanje teles. Ozadje potem postane bolj sekundarno. Čas je samo še tek (telesne) ure. Ni več ozadje, ampak bolj emergent property teles.


Sej to, da se background pokrajša iz enačb je čudno ja - ampak trend je zgleda tak.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Sem mogu mal premislt...

Torej tudi prostor-čas ni neka forma na kateri bi se odvijale zadeve! No, sej mi postaja čedalje bolj logično (zakaj pa bi bil on izjema).
Je le še en "element", ki ga moramo vpoštevati pri računanju.

Na vprašanje "Kaj pa JE potem sploh svet?" odgovorimo po Wolfram-ovsko: "Program, ki izvaja samega sebe."

Ključna beseda tukaj pa je izvaja samega sebe.

Kaj potem pomeni, da se izvaja?
Po programersko bi razložili, da počne nekaj, kar mu je vprogramirano. Kaj mu je vprogramirano? In kam, če je pa že sam program?

Program, ki izvaja program na samemu sebi! In ta program je on sam.

Skrajno weird.



Dejte tole mal premislt no.

Thomas ::

Tale konj še ni v hlevu. To je že treba priznat.

Ampak kakor da bi Veliki pes res molil taco v to smer.

Bom tele dni se še kaj razpisal o tem.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Hairy ::

Ko so pred mnogimi leti na Danskem zaostrili prometne predpise, so brez dvoma prihranili tisoče življenj. Katerih konkretno?
Kdo bi vedu? Nedoločena zadeva.


Strange again.
Mar ni predpostavka, da je VSE samo "program"?
That is pretty-much deterministic, don't you agree? Pa ce spreminja sam sebe... zopet deterministicno. A je tu "trik" v nekem "nakljucnju"? Booh? Al se bomo spet zgovarjal na Shroedingerjevo macko? Sj se ni noben "pogledal" in je zato nedolocena, al kako? Res ni noben "videl"? Are WE the only observers? Kaj pa macka? A macka pa ni "observer"? Pa tistih tisocero brez dvoma prihranjenih zivljenj tudi ni "observer"? 8-O

Itak.. observer je samo en... "I".

So... how many parallel universes are there? :\

Thomas, in my Universe, your Linear Nature is inherently destructive. Your objective reductions seem pre-mature, static and non-harmonic. Kot zelo kompleksna razprsilna funkcija v mrezo nad "innate" relacijo (ces, naj drugi uganejo tapravo permutacijo :\), ki doloca polno-urejeno mnozico. It would indicate very weak or non-existant Musical Intelligence affecting understanding of complex relations, pattern comparison, spatial intuition, imaginative understanding, similarties and contrasts all produced by Geometrical/Pattern Intelligence... or... just distinct harmonics of Internal vs. External Emotional Intelligence.

Zdaj... al presaltaj na konsistentno, implikativno in racionalno (cause & effect, this follows from that) "razlago" svojih argumentov ter "razumevanje" argumentov ostalih... al pa debata nima smisla. Kvazi-random razprsitve teme na ne-obvladljivo stevilo mikro-(sub)problemov se mi ne zdijo nic drugega, kot zelo dobra "diverzijska" strategija.

It is meta-physical that "describes" the physical... not the other way arround.

PS. prostor-cas 4D + probability = 5D ... + zrcaljenje cez 23-modaln "reality-function" v Relative Hilbert HyperSpace(s) = 10D :D

Thomas ::

> It is meta-physical that "describes" the physical... not the other way arround.

There is no meta-physical.

Da je pa moja razlaga nujno deterministična pa tkole. Morda je, morda ni. Morda je v programu true random.

To je treba še ugotovit. Pa ne da to kej dosti spremeni.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Hairy ::

Morda je v programu true random.


Cosmos is not random so...
... there is no such thing as true random. 8-)

... razn ce ti rata sestavt take "zakone fizike". ;) (I think)

Thomas ::

> Cosmos is not random so...
... there is no such thing as true random.

Morda je, morda ni. Ampak ti praviš da ni. Kako zatorej misliš, da bi lahko predvideli, kdaj bo razpadel radioaktivni atom? Imaš kakšno idejo?

> ... razn ce ti rata sestavt take "zakone fizike".

Taki zakoni fizike so sestavljeni. Ugotavlja se le, če ni vseeno kakšnega determinističnega mehanizma v ozadju. Kot sem rekel - morda je, morda ni. (Po moje da najbrž je).

Ampak trenutno "uradno" stališče je, da JE TRUE RANDOM v subatomskih procesih.

> (I think)

You think, right!

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Odin ::

A ni logično, da če bi bil thrue random, bi moral zakon o ohranitvi informacije odpasti?

undefined ::

Jaz pa sem le mnenja, da nič ni namerno. Vse JE random. Tudi ohranitev informacije ni pomembna. Človek si je le izmislil vse te zakone fizike in matematike, da je s svojim preprostim umom lažje dojemal kar se dogaja okoli njega. To je recimo tko, kot da bi poskušal prevest analogni signal v digitalnega (kar tudi že delamo). Lahko se mu ZLO približamo, vedno več in več stopenj ("stopničk" natančnosti determinacije, gostota vzorcev), ne moremo pa nikoli poustvariti realnega analognega signala, kot je v naravi. Enako je z vsem ostalim, kar obstaja.

Skratka, read my signature. :)

Thomas ::

Odin,

> A ni logično, da če bi bil thrue random, bi moral zakon o ohranitvi informacije odpasti?

Zelo dobro vprašanje!

Ne samo, da zakon o ohranitvi informacije preživi true random, saj se tudi ta random potem zabeleži, kakršen že se zgodi - celo orto kvantna mehanika ga potrebuje, da ne gre too wild vse skupaj.

Sicer pa jest mislim, da true randoma ni. Toda to NI prevladujoče razmišljanje. Ni uradno.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

drejc ::

Moje osebno mnenje (bolj hitra opazka dogajanja na podrocju astronomije, moderne fizike in računalništva) je, da odgovori na vprasanja o paralelnih vesoljih, črnih luknjah, hiper- in pod- prostorih ležijo v matematiki. Zakaj točno, ne vem. Znano dejstvo pa je, da smo si le z uporabo nam najbolj abstraktne vede (=matematike), lahko razlagali skoraj vse nam znane pojave v zivi in nezivi naravi. Tistih, ki si jih pa se nismo, si jih pa se bomo...najbolj zanimiv pojav je namrec, da kar smo v matematiki dokazali v mozganih, smo isto stvar lahko aplicirali, ali vsaj uporabili v fiziki, sele mnogo stoletij(tisocletij) kasneje.

IMHO

Marjan ::

drejc:
Se kar strinjam. Sej zarad tega so pa matematiki mal jezni na fizike, ker jim vse zrušjo >:D.
Sej ne, ubistvu je matematika in logika vse kar imajo fiziki v rokah.
Ampak zaenkrat, dokler neki v fiziki ni potrjeno in dokazano, ponavadi obstaja kup matematičnih rešitev, ki jih večino sploh _ne_moremo_ razumeti, potem ko to fiziki razvozlajo je ponavadi vse razumljivo Homo Sapiensu. Zanimivo ane?


Thomas: Še zmeri čakam - Kako je zdej z Wolframom, pa ne rečt, da je padu. Kako on razloži bit, ki sam sebe izvaja? Jest te njegove teorije calculating-a nisem zašteku u bistvu, čeprov mi je všeč sama po sebi.
Se da razložit vesolje kot celoto, ali nek omejen prostor, ki je izoliran od ostalega, ko pa hočeš pogledat kaj se dogaja na osnovnem nivoju, je pa skrajno weird, kot sem že povedu.


Hairy: Slovensko prosim :D :\

drejc ::

morm mal popravt ene izrecene stvari...

Marjan:

Matematiki nimajo razloga biti jezni na fizike, ker jim fiziki nic ne podrejo (matematika != fizika).

Kvecjemu so fiziki jezni na matematike, ko morajo kako snov(knjigo) predelat in jim matematiki navrzejo se vse mozne dokaze, cez katere se morajo sprehoditi, da jim je vsaj mal jasno zakaj racunajo.

Aja, tm ko govoris o uporabi matematike in logike... matematika ze vkljucuje logiko(del diskretne matematike), tako kot vkljucuje topologijo, analizo, numerično analizo, algebro... tako, da primerjava logike in matematike je kot jabolko in sadje (jabolko je inkluzija sadje, obratno ne).

... pa brez zamer, sam ene stvari je blo treba popravt.

Marjan ::

Tisto sem se hecal, da jim vse zrušijo, no...

Vendar je možno da se zgodi da matematiki včasih samo še računajo in ne vedo več kaj računjo (ali se pa samo meni:8))
Ali pa to, da tisto, kar se izračuna se ne da razumet. To se pa dogaja.

Čeprov je treba povedat, da je matematika najbolj eksaktna veda kar jih je. In zelo mogočno orodje.

Jest sem napisal celo pregovor:
Matematika je najčudovitejše orodje kar ga je človeštvo spravilo skupaj.

(po kolesu ;)

Tako, da mi noben matematik ne more očitat, da imam kaj proti njim :\

(Pfff, ne vem zakaj danes tolk o sebi govorim, sorry)

Thomas ::

Marjan,

> (Pfff, ne vem zakaj danes tolk o sebi govorim, sorry)

Ja, če blo samo to. Poleg tega zastavljaš še zaguljena vprašanja!

> Kako je zdej z Wolframom, pa ne rečt, da je padu.

Ne, Wolfram ne more past. Po definiciji ne. Četudi bi bil naš svet newolframovski, bi lahko našli kakšen CA avtomat, ki ga posnema do potankosti. Potem je že to izomorfizem in Wolfram ima spet prav.


> Kako on razloži bit, ki sam sebe izvaja?

On - ne vem, če se kaj posebej trudi okoli tega. Najboljša razlaga je pa - tuneliranje. Tako kot si elektron izposodi energijo, da premaga oviro, si tile biti kar jih je, morda izposodijo substrat.

To je ena možnost.

Druga možnost bi bila recimo ta, da substrata sploh ne rabijo. Za bite v vsakdanjem življenju mislimo, da morajo imeti substrat. Očitno je tako. Razen seveda, če so substrati ki jih poznamo, tudi iz bitov. Potem so tudi tele črke vklesane v bitni substrat. V nič bolj "konkretnega".

Obe možnosti pa znata biti tudi kar lepo ekvivalentni!

> Jest te njegove teorije calculating-a nisem zašteku u bistvu, čeprov mi je všeč sama po sebi.

Po moje misliš, da je še nekej več, kar si zaštekov. Veličina je, se mi zdi v tem, da tega ni.

No - instant Wolfram (Fredkin):

"Nekje" je en algoritem, ki se izvaja. Prižiga in ugaša bite in znotraj teh bitov zadeve zgledajo tako, kot pač izgledajo. Prižiganje in ugašanje gre po nekem še neznanem (najbrž enostavnem) algoritmu.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Thomas:
> "Nekje" je en algoritem, ki se izvaja. Prižiga in ugaša bite in znotraj teh bitov zadeve zgledajo tako, kot pač izgledajo. Prižiganje in ugašanje gre po nekem še neznanem (najbrž enostavnem) algoritmu.


Ja, hudiča - "nekje"! Kaj nej zdej to pomen??!

Kdo narekuje, prižig, ugasnitev bita. Kdo, kako, in zakaj tako.

Jest edini spas vidim v medsebojnem vplivanju enega bita na drugega. Ampak smo spet tam - Kakšna pa je povezava med dvema bitoma, kako si izmenjata informacijo? Če pravimo, da te povezave ni...!

Vemo samo, da si jo izmenjata po nekakšnem redu. Če pa ni reda lokalno na Planckovi dolžini, mora biti pa na višji instanci nek red. No, ta red bi pa lahko bil zapisan prav v teh 1, 0 bitih. To je res.


Jaz čedalje bolj nujno vidim uvoz substrata, ki je(!!) sam program, ki:
(a) narekuje kako se bodo biti _na_njem_ ugašal in prižigal,
ali pa
(b) narekuje kako si bodo medsebojno izmenjevali informacije.


To nekako je povzetek mojega razmišljanja. Imamo osnovni program na katerem se igrajo biti.


No, bom pa zapisal še kaj ti biti izvajajo:

Svet je EM valovanje, zraven imamo pa še nekakšno materijo.

Povzročitelj EM valovanje je gibajoč naboj.

Kaj torej imamo: kvarke in leptone: 6 + 6 = 12 delcev.

Če biti izvajajo samo teh 12 delcev je to en zelo simpl programček. Pa še upoštevat je treba, da najbolj pogosti so samo eni štirje delci.

No, tukaj je morda sploh zavajujoče govorit o delcih. Bolj pametno je govorit o lastnostih teh delcov, ki jih pa spet ni veliko (naboj, masa, spin, sila na drugega...).

Ima kdo kej za pripomnit, dodat, negirat moje hipoteze? :\

undefined ::

> > "Nekje" je en algoritem, ki se izvaja. Prižiga in ugaša bite in znotraj teh bitov zadeve zgledajo tako, kot pač izgledajo. Prižiganje in ugašanje gre po nekem še neznanem (najbrž enostavnem) algoritmu.

Ja, če je to res, potem tudi Bog obstaja. Jaz pa v to žal ne verjamem. :)

Thomas ::

Marjan,

> Jest edini spas vidim v medsebojnem vplivanju enega bita na drugega

Celularni avtomati ja.

Da pa vplivajo .. bi bilo pa dobro definirat. Ena ura kaže 12, druga pa bije vedno, ko prva kaže 12.

Gre za vpliv? Ne, gre kvečjemu za skupni vzrok.

Nekako tako žmigajo biti Vesolja, kot bijeta in kažeta tisti dve uri.

Sicer je pa v vsakem elektronu bitov celo reč. Mogoče 1060 - ali celo več.

:)

Iceman "nekje" je delovno ime za "kar tule".

Kako si izpeljal Boga iz tega?



:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Thomas:
> Ne, gre kvečjemu za skupni vzrok.

Ja, ta vzrok mora pa IMHO ležat v programskem substratu. Ki sem ga napovedal zgoraj.


> Sicer je pa v vsakem elektronu bitov celo reč. Mogoče 10^60 - ali celo več.

Ma, kje si jih pa tolk dobil?? Kaj bojo pa počel?

Kako pa je s temi biti čist iz mehanskega stališča? Forbiden question? >:D ;)

undefined ::

> Kako si izpeljal Boga iz tega?

Thomas, kot sem rekel. Če univerzum ne deluje po logiki "true random", potem je zadaj Bog. Zato sam raje verjamem v prvo, kot v drugo.

Spomni se kar je rekel Einstein: "Nekdo je moral bit zadaj, da je poskrbel, da vse deluje v tako lepem taktu. Bog."

No, jest še zmer pravim temu naključje, pa naj Einstein reče kar če. :)

Thomas ::

Marjan - čas je za Moneta. Sam rajš kej drugega. Drugo soboto sem spet kosec dost blizu tebe. Lahko bi se najdla na kofetu, pa da se zmenva tole. Mimgrede.


IceMan - to cenim pri tebi, da se avtoritet ne ustrašiš. Einstein bi bil ponosen nate.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Ok, Monet like zadeva. ZS.

BigWhale ::


Kar se tice vesolja, paralelnih vesolj in sploh vsega, se meni najbolj dopade tale misel...

"Obstaja teorija, ki pravi, da, ko nekdo ugotovi zakaj je vesolje nastalo in kdo ga je ustvaril, se bo vse skupaj iznicilo in nastalo bo nekaj popolnoma drugacnega in novega... Obstaja pa tudi neka druga teorija, ki pravi, da se je vse to ze zgodilo..."

Taken from HHGTTG :)

--
BigW!

Marjan ::

Thomas, vseeno pa lahko poveš kje si dobil 10^60 bitov na kvark.
!?

Thomas ::

Ocena je približna. Površino elektrona v kvadratnih Planckovih dolžinah moraš deliti s 4 in dobiš bite. Ker je Planckova konstanta "narobe" definirana. "Morala" bi biti dvakrat večja in vse formule prirejene temu.

Iz koliko bitov je Zemlja?

Cca. milijarda kvadratnih kilometrov (sicer pol manj, ampak nima veze) je 1015 kvadratnih metrov je 1085 bitov.

Seth Lloyd misli, da so večinoma prazni tisti bitki in je v resnici precej manj. Komaj v celem Vesolju milijonkrat toliko.

Ampak to je debata kako velika je slika. Kot nezguben jpeg ali kot nezgubna targa? Stvar pogleda.

:)

p.s.

Toliko bitov na proton pa ni kot sem rekel - precej manj. 1040. Toliko kot sem rekel zgoraj bi jih bilo, če bi šlo s kubom radiusa - ampak gre le s kvadratom. My bad.

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Marjan ::

Thomas

Se pravi, da je bitov natako toliko kot je kvadratnih plankovih dolžin na površini osnovnega delca!?

Zanimivo. A to sledi iz tega, da je osnovni delec "screen", ki se izvaja?

Kaj je pa v notranjosti delca? Ni bitov? Spet forbiden question?



Sem mal zračunu:

(a) Delec velikosti kvarka (tudi elektron) se izvaja iz 10^33 bitov.

(b) Delec velikosti protona, nevtrona (ki je velikosti 1000x(a)) pa se izvaja iz 10^39 bitov.

Thomas ::

Ja ... to bo bolj natančen izračun!

> Zanimivo. A to sledi iz tega, da je osnovni delec "screen", ki se izvaja?

JA. Pa kjerkoli že ta screen narediš. Več zajameš, večji je screen. Ampak bolj na ven greš, manj detajlov o dogajanju imaš na screenu, ker ta raste samo s kvadratom, volumen pa s kubom.

Beckensteinova limita pove, koliko informacije gre lahko "skozi" posamezen screen. Oziroma iz njega izhaja - ista stvar.

> Kaj je pa v notranjosti delca? Ni bitov?

Notranjosti "ni". Geometrija je definirana z informacijskim pretokom. Notranjost je "emergent property" te geometrije.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Kdo bi utegnil pripomniti - in prav bi imel - da če seštejemo površino vseh Planckovih screenov okoli elementarnih delcev kateri so v Zemlji, ta daleč presega milijardo kvadratnih kilometrov. Da torej vsota bitov na "zemeljski površini" ni zdaleč enaka vsoti bitov na površini elementarnih delcev (ali celo skal) v notranjosti Zemlje.


Na screenu, ki mu rečemo Zemljina površina so skoraj vsi biti ugasnjeni. Kot redka slika, ki jo lahko zelo zakomprimiramo, tako kot lahko Zemljo skomprimiramo v črno luknjo veliko kot golf žogica. Na površini (horizontu dogodkov) te črne luknje so pa biti zelo random prižgani in ugasnjeni. Podobno kot če pogledamo bitno strukturo jpeg ali zip datoteke.

Če vržemo še Luno v to črno luknjo, se ji površina poveča za kakšen kvadratni centimeter - ravno toliko, da se tja skomprimirajo vsi biti, ki so v Luni.

Kaj praviš Marjan. Al pa kdo drug?

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Maria ::

Nimam na to, je pa nekaj, ki se veže na naslov teme.

Ravno v pon. je bila zvečer oddaja od ugotovitvi (verjetno že pred časom), da je hitrost širjenja galaksij sorazmerna z velikostjo črne luknje sredi te galaksije, po znani logiki ''sevanja'' črnih lukenj in da so galaksije posledica dejavnosti črnih lukenj. Kako se ta ugotovitev sklada s singularnostjo nastanka vesolja?

Maria

Marjan ::

Thomas!

Na prvi videz se mi ta teorija o bitnih screenih ne zdi zelo doterana v vseh smereh.
Ne vem, bi jo moral bolj naštudirat.

Sem pa zihr, da med večino fizikov (še?) ni sprejeto tole. Ziher je bolj med programerji ;) (-je bil mišljen smajli ;)


Ja, na uč že zgleda tole mistejka - da je količina bitov na večji površini manjša kot seštevek tistih v notranjosti. Pa vendar:
(1) to je res samo v 3D prostoru, pri kakih višjih dimenzijah bi se mogoče površine celo ujele
(2) je pa prav, da je calculating v Zemlji večji kot na površju, sej mi ne vemo (ali bi lahko vedeli?) kaj se do potankosti dogaja znotraj lupine dokler je ne odpremo


Hehe, ti govoriš o komprimiranosti, jest govorim o gostoti (in pravim, da je to eden redkih podatkov (pa še ta relativen), ki jih vemo o lastnostih snovi).
Zanimivo -> večja gostota, večja komprimiranost podatkov.


Jah, zna bit, da je ta bitna teorija celo pravilna. Edino kar je pri vsem čudno (me malo moti) je, da nima nekega predstavljivega fizikalnega ozadja.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Marjan ()

Thomas ::

Maria ... to bi bilo pa čudno. Sem skeptičen še pa še.

Marjan,

Kvantni screen (Zemlje) je 2D. Naguban je pa mestoma bolj kot morje. V kdo ve koliko D.

To je sicer fizikalna teorija - ki se pa šele počasi prijemlje.

Takoimenovana Kvantna gravitacija - v nastajanju.

:)

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Maria ::

Ja, poglej na RTV stran, mogoče pa je video za dol dobit.

Maria

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: Maria ()

Marjan ::

Sej na kvantno gravitacijo pa vsi čakamo. Bomo vidli koliko bo imela skupnega s CA, calculating-om...

A praviš, da je ta bitna scena že izvleček iz QG ?

Nice!

Thomas ::

Maria,

Tiste galaksije, ki se od nas oddaljujejo hitreje, so od nas dlje.

Če bi zdej imele še večje črne luknje čimdlje so - potem smo pa tam! V središču sveta!

Zakaj pa nismo že zdaj, ko se od nas oddaljujejo tembolj HITRO, čimdlje so? A ni to isto?

Če napihuješ balonček (Vesolje) na katerem so enakomerno narisane pike (galaksije), bo iz vsake pike (galaksije) izgledalo, da se bolj oddaljeni oddaljujejo hitreje. Če so pa pike, ki so bližje tebi dejansko bolj svetle (manj snovi v črnih luknjah), potem SI v središču sveta. Ker drugi tega ne morejo tako videt.

En odstotek možnosti pa dam, da je tako.

:)


Marjan,

Da naredimo Singularnost, tegale vsega niti ne rabmo vedet. Bomo pa zvedli pol ure po njej!

:))
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Ma si pa pesimist. Jest upam, da bo teorija o kvantni gravitaciji v petih letih skoraj popolnoma znana.

Sej tolk na hard pa tud ne more bit. Jest stavim, da se nekaj podobnega dogaja kot EM.

Thomas ::

Ja no ja ... v destletju ali dveh bi po moje odpletli - ja. Ampak 5 let ... si pa optimist!

:D
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Maria ::

> Če bi zdej imele še večje črne luknje čimdlje so - potem smo pa tam! V središču sveta!
> Zakaj pa nismo že zdaj, ko se od nas oddaljujejo tembolj HITRO, čimdlje so? A ni to isto?

Drži, da brez vedenja ali so v središčih vseh galaksij črne luknje in samo z vedenjem, da je hitrost oddaljevanja sorazmerna z oddaljenostjo, da je težko določiti relativno razliko hitrosti oddaljevanja v enem in drugem primeru in posledično določiti ali je trditev v vezi s črnimi luknjami v vsaki galaksiji točna.

Vendar ugotovitev sorazmerne korelacije hitrosti širjenja galaksij z velikostjo črne luknje je bila eksperimentalno določena. Oddaja je Obzorja, ponovitev v petek ob 12:50 SLO RTV. Bom še nekrat pogledala.

Meni presentljivo je bilo to, da trdijo, da so glavni vzrok za nastanek= rojstvo galaksij črne luknje znotraj galaksij in da črna luknja po določenem času preneha.

Moje vprašanje je bilo: kdaj ta proces po velikem poku prične in ali ta ugotovitev kaj spreminja osnovni scenarij nastanka vesolja.

Maria

p.s. Je morda kdo gledal?

Thomas ::

Horizon je najvišja kvaliteta oddaj - ja.

Bom pogledal v petek in povedal svoje mnenje.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Nisem še gledal, bom tud jaz v petek.

Thomas:
> Ampak 5 let ... si pa optimist!

Veš koliko znanstvenikov se danes po svetu ukvarja izključno z gravitacijo?! Pravijo, da je to zadnje veliko vprašanje v fiziki.
Veš, da se puljo ko norci, izmenjava mnenj pa tudi poteka. Tko, da ne vidim razloga zakaj ne bi doumili.
Ti gravitacijo mečeš čist v drug predal al kaj?

Thomas ::

Ne, ne - jo ne.

Jest mislim da mora na koncu tud gravitacija izhajat nekako iz telih bitov. Tako kot vse.

Smolin mi je zaenkrat daleč najbolj všeč. Pa 'tHooft. Je pa res, da tadva in njima podobni hodijo precej po svoje. Kaki Hawking!

Smolin recimo smatra čas za realen. Vesolje se mu pa zdi, da je iz dogodkov, ne iz stvari. Stvari (snov) so le rezultat dogodkov, ki se dogajajo v času, ki je realen. Oziroma dogodki dogajajo tudi (realni) čas. Za nekakšno evolucijo oblik (form) gre. Extended Darwin! :D


Samo ni rečeno, da bodo potem odločilne eksperimente že kmalu izvedli. Se zna zavlečt.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

OwcA ::

Gh0st je v temi Galaksije so črne luknje zapisal pričujoče misli, ker pa tu potega podobna razšprava (če se ne motim, govorite o isti oddaji), prestavljam sem:
Nekaj dni nazaj sem gledal oddajo, kjer so povedali kao najnovejše odkritje, da naj bi bile galaksije v bistvu posledica črnih lukenj. To se je meni zdelo sicer že kar dolgo časa logično. Kakor so že oni povedali je razlog za doslej nepojasnjen pojav vrtenja galaksij. Črna luknja na sredini galaksije privlači pline, ki se zgoščajo in tako se rojevajo zvezde. OK ql.

Ampak znano je tudi to, da se Andromeda in naša galaksija približujeta. A je to mogoče zaradi tega, ker se membrane in p-brane med njima krčijo zaradi črnih lukenj?

A je možno, da je rob vesolja na ustju vsake črne luknje? Da je dejanska oblika vesolja zelo popačena in nepravilna? Ker se lahko prostor-čas ob masivnem telesu ukrivi, ravno tako se potem svetloba odkloni.

Predstavljajmo si, da imamo že zelo napredno tehnologijo potovanja po vesolju. Možno je da bi mi potovai po ukrivljenem prostor-času, pa tega sploh nebi vedeli oziroma čutili. Teorija o inflaciji vesolja kot exponento širjenje potem kmalu ne bo več držala.

Možno je (po moji teoriji), da bi bila singularnost ob vsaki črni luknji, dokler ne bi pošle vse "zaloge" materiala v vesolju in bi črne luknje začele požirati same sebe, se pravi bi se prostor tako skrčil, da bi na koncu nastala ena orjaška črna lunkja, ki bi pomenila tudi konec časa -- singularnost.

Kaj mislite vi misleci?
Tokrat me lahko do konca skritizirate, ker je vse moje razmišljanje...:) :O
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

Gh0st ::

No u bistvu sem hot načet še debato o potovanju u času in neki o Richardu Feynmanu in njegovi teoriji mnogoterne zgodovine delca. Ampak če vam tko ustreza....:8)
you might start believe in Gh0st stories. you're in one. :)

Thomas ::

> Nekaj dni nazaj sem gledal oddajo, kjer so povedali kao najnovejše odkritje, da naj bi bile galaksije v bistvu posledica črnih lukenj.

Ma to sem jest malko skeptičen. Naše Sonce recimo, nič ne ve, če je v središču galaksije črna luknja ali pa en (dodatni) milijon zvezd, ki blodijo tam. Gravitacijsko gledano - ni razlike. In gravitacijsko gledano, so te črne luknje - nepomembne za galaksijo.


> To se je meni zdelo sicer že kar dolgo časa logično. Kakor so že oni povedali je razlog za doslej nepojasnjen pojav vrtenja galaksij.

Ja ne vem, ne vem. Tukaj se skriva ena takoimenovana temna masa, ki drži galaksije skupaj. Ta bi lahko bila iz črnih lukenj - ja. Ne pa iz središčne supermasivne. To pa ne. Ta je premajhna, pa čeprav je padlo milijardo zvezd že vanjo.


> Črna luknja na sredini galaksije privlači pline, ki se zgoščajo in tako se rojevajo zvezde. OK ql.

Njena gravitacija ne sega prav daleč. Ne more zvleči kaj dosti nase. Dvomim.


> Ampak znano je tudi to, da se Andromeda in naša galaksija približujeta. A je to mogoče zaradi tega, ker se membrane in p-brane med njima krčijo zaradi črnih lukenj?


Huh! Dvomim. Gravitacijski privlak ju vleče skupaj. Ampak k temu črni luknji prispevata manj kot 1%.


> A je možno, da je rob vesolja na ustju vsake črne luknje?

To pa ja. To je pa zelo možno.

>Da je dejanska oblika vesolja zelo popačena in nepravilna?

Yes, sir. Tako je.

> Teorija o inflaciji vesolja kot exponento širjenje potem kmalu ne bo več držala.

Bi rad, da bi bilo tako. Se bojim pa da ni tako. Žal. Inflacija je (žal) kozmološko dejstvo.


> Možno je (po moji teoriji), da bi bila singularnost ob vsaki črni luknji

Bi bila kvečjemu v središču. Ampak središča pa ni!!! Črne luknje so samo screen!

> dokler ne bi pošle vse "zaloge" materiala v vesolju in bi črne luknje začele požirati same sebe, se pravi bi se prostor tako skrčil, da bi na koncu nastala ena orjaška črna lunkja, ki bi pomenila tudi konec časa -- singularnost.

Bodo vseeno prej izhlapele, preden se bodo združile.

Pa če jih ne bo inflacija raztrgala že prej. No, samo njihove plašče, saj samo iz teh 2D screenov so.




samo moje razmišljanje

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Marjan ::

Zdej mi pa ta bitna teorija ne da miru... :\

Vsak delec je 2D screen na katerem se igrajo biti.

Jest mislim, da kljub temu rabimo substrat, ki bi moral biti seveda program v pravem pomenu besede. In na njem so ti 2D screeni, ki si morajo nekako izmenjevat informacije (o naboju, masi...) to bi lahko počel samo substrat.


Ali ti praviš, da kroglic na vodi ni, so itak stopljene z ozadjem.
?

Thomas ::

Vsak elementarni delec in sploh je povsem arbitrarno, kje postaviš tisti screen. Tudi okoli avtomobila.

(Sferični) screen emulira (screene) v svoji notranjosti.

Svet je mreža dogodkov, nad njimi se izvaja evolucija. Ja, evolucija.

Tvoja pripomba, da bi moral nek substrat prenašati informacije med (q)biti na po screenih, pa ima težo. Nedvomno.

Ni pa nujno, da to mora tako tudi biti.

Predvsem, na tem gradbišču so še zidarji, odri so še postavljeni, teorija še ni fertik.

Le osnovne konture bodoče stavbe se že kar dobro vidijo.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Gh0st ::

>> Huh! Dvomim. Gravitacijski privlak ju vleče skupaj. Ampak k temu črni luknji prispevata manj kot 1%.

Gravitacijski privlak česa? Obeh galaksij, kot masivnih teles? Ne vem, ampak meni se vse bolj zdi, da so membrane napete med tema dvema galaksijama vedno manjše, tako se skupaj z membranami krči tudi prostor-čas.
you might start believe in Gh0st stories. you're in one. :)
1
2
3


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Teorija vsega (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Loža
21620429 (15878) Pithlit
»

Nelokalnost (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
26910537 (5804) Yggdrasil
»

Konec vesolja (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
1209665 (7674) CaqKa
»

Zakaj so galaksije ploščate? (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
544204 (3357) Thomas

Več podobnih tem