» »

Konec kapitalizma? (zeitgeist addendum napovedal ekonomski propad?)

Konec kapitalizma? (zeitgeist addendum napovedal ekonomski propad?)

««
22 / 28
»»

donfilipo ::

Niso odvisnosti nek nepremagljiv bavbav! Problem je, ker so v psihiatriji in predvsem laičnih podpornikih, heroji filozofi kot je Freud in ne toliko kemiki s Frankensteinovskimi eksperimenti. Je pa tudi res, da ti kemiki do sedaj niso imeli dovolj preciznega izvijača, in so sanjske bukve, boljše od terapije z elektriko, kladivom in šusi z derivati opija in sličnih;(( Na žalost pa po večini ne pomagajo in so izredno efikasne samo pri zelo premožnih in nervoznih meščanih. Ko vidijo račun, so ZDRAVI;((

Psihologija in tudi psihiatrija so vede, ki bodo svojo pravo 'atomsko' obdobje šele doživele. Hudo nevarno, pa tudi polno napredka. Realnega. Podobno se bojim velja tudi za sociologijo. In takrat bodo te vede ideoloških izkrivljanj v veliki meri rešene!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Vajenc ::

Ti hočeš sedaj dopovedati da bi bil človek vedno nezadovljen, če te prav razumem. Daš mu vse dobrine na račun odvzetih slabih navad?
Verjetno bi se marsikatera družina rajši odpovedala kajenju, pitju da bi lahko nahranila svoje otroke in bi živeli kot v primeru kot ga opisuješ ti.
Ko bi "marsikatera družina" bila spet sita, bi jo MTV spet premamil. Okapijev primer deluje v S.Koreji, kjer si večina ljudi ne predstavlja, kaj vse si nudijo njihovi južni bratje.

In človek je po svoji nravi konstantno nezadovoljen. Reševanje problemov je vendar nek način in bistvo življenja ;)
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

T-h-o-r ::

"kjer si večina ljudi ne predstavlja, kaj vse si nudijo njihovi južni bratje."

si in se zavedajo, da na jugu živijo precej bolje
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

donfilipo ::

Severna koreja ima spaka, ki se mu reče socializem. Ta je dokazano, v obliki diktature nekega megalomanskega osla, slabši sistem od demokratičnega, ali celo avtoritarnega kapitalizma. Ker ta dva ustvarita veliko več dobrin, pri tem pa niti teoretično ni možno, da bi vse zaužili 'požrešni kapitalisti', je hitro jasno zakaj v socializmih večje pomanjkanje. Vsem je postavljena ena taka psihološka vaba, bazirana na pohlepu in utemeljena s povsem možnim pomanjkanjem. Socializem v tej obliki, je poleg tega, da je osovražen pri velekapitalu, in s tem avtomatsko na osi zla:), tudi dejansko v bistvu dolgoročno gledano, pavšalno ne popravi standarda ljudi.

Socializem ne uvede prave kolektivne lastnine, ker je ta praktično nemogoča (to bi pomenilo pravico do prodaje:), ampak birokratsko državno. Ampak tudi kapitalizem ima često povsem nepregledna lastništva. Bistvena razlika je, da ta, čeprav so 'nepregledna', so na prodaj (in s tem na trgu), v dobršnem delu. Svoboden trg, s pogajanji za ceno, je v sistemih, ki poznajo denar, edina primarna zahteva za dobro funkcioniranje!!! Socializem kljub temu, da v sobivanju s kapitalizmom nikakor ne more zagotoviti 100% zaposlenosti, to ponavadi z ustavo predpiše in na podlagi tega skuša graditi najpravičnejšo socialno državo;(( Delavci, ki običajno ne ločijo procenta od obrestne mere, naj bi soodločali pri pomembnih strateških odločitvah. Ko to ne gre, o teh odločajo škofi komunizma. Če bi gledali s točke starega platona, ki je v dialogu 'Politeia', prvi pokazal komunizmom sorodne stvore, se začnejo krepko mešati funkcije kraljev filozofov, s funkcijami razreda storitev, proizvajalcev in celo varuhov. In jasno. Nihče ne dela zastonj, kot je v utopiji sanjal Platon;((

In tako imamo neprestano tekmo med kapitalizmi in socializmi, kjer pa jasno komunistični škofi tudi najprej podležejo skušnjavi elite v kapitalizmu, potem pa se počasi vse skupaj lahko drži zgolj s trdim nasiljem in propagandnimi triki.

Socializem je v načelu mimo. Držal naj bi delovala z grobim nasiljem, do iztrebljenja tako imenovanega razrednega nasprotnika, in do začetka pravilnega delovanja planskega gospodarstva, kar naj bi potem odpravilo celo denar. V razmerah, ko se je to poizkušalo uveljavljati, povsem MIMO utopija, da ne govorim, da je bila večinoma tudi tako nasilna, da je človeštvo dosedaj stala tudi največ žrtev!!!
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell

Croc_X ::

@Okapi
Zanimivo. Zgleda da je temu Schmeiser-ju zraslo nekaj GMO semen, ta pa jih je nato zavestno razmnozil in trdil da so njegova, ker so zrasla na njegovi njivi, ne da bi jih on kupil od Monsanta. Po eni strani ima prav, po drugi strani pa vem da Monsanto sciti svoje "interese". Zgleda da je tudi Scmeiser bolj "kapitalist" kot pa sem na zacetku mislil da je XD
Je pa res, da sem o podobnih primerih v zvezi z Monsanto-m, kot je ta s Scmeiserjem, slisal tudi pri drugih kmetih. Nekako dvomim, da so vsi take "barabe" kot Schmeiser, pa jih Monsanto napada na podobne nacine, kakor je meni znano, in to se mi ne zdi prav. Se pa v to ne bom spuscal vec, ker bi bilo potrebno vsak tak primer posebej raziskat, da si lahko ustvaris objektivno menje, to bi pa trajalo predolgo in bi bilo po eni strani tudi nesmiselno. Vseeno hvala za to ;)

To je seveda popoln BS in kaže na osnovno pomanjkanje sposobnosti za logično razmišljanje.

Nekaj kapitalistov, ki služi s prodajo energije, bi bilo verjetno res proti, ampak stokrat več je kapitalistov, ki jim energija predstavlja strošek in ti bi Teslo, če bi prodajal kaj bolj otipljivega od megle, podprli z vsemi štirimi. Morgan in Westinghouse bi bila proti, Ford, Vanderbilt, Carnegie in kompanija pa bi zaradi brezplačne energije še bolj obogateli, in sicer celo iz dveh virov - ker bi si zmanjšali proizvodne stroške in ker bi imeli ljudje več denarja za njihove izdelke.

Lej, tako sem zasledil v nekaj virih, da Tesla ni bil vec financno podprt, ko je njegov investitor ugotovil, da iz te moke ne bo kruha (profita). Vec kot to, kar sem zasledil drugje ne moram govorit. Prav tako ne moram govorit o tem, zakaj ga potem niso podprli drugi investitorji ali kaj takega. Morda za to niso vedeli, ali pa mu takrat niso verjeli, da je kaj takega sploh mogoce in niso zeleli tvegati svojega kapitala za morebiten propadli projekt. Nevem.

Državljani bi gledali MTV in holivudske filme in bi se jim zdelo, da ne živijo odlično, ker so revnejši (zaradi visokih davkov) kot v ZDA, ampak v povprečju bi bili bolj zdravi in bi živeli dlje kot kjerkoli drugje na svetu. Absolutist bi nezadovoljstvo državljanov opazil in bi jih na nek benevolenten način prepričal, da so v resnici oni tisti, ki živijo odlično, ne tisti, ki lahko kupijo 100 vrst čipsa in poceni kokakolo. A bi absolutist delal dobro, oziroma prav, ali ne? A bi državljali živeli odlično ali ne?

A ti to nekako primer Kube? Meni osebno se zdi, da bi v tem primeru absolutist delal prav in da drzavljani zivijo dobro, ceprav tega ne moram zagotovo trditi, ker seveda nisi bolj podrobno opisal kaj drzavljani dobijo in kaj izgubijo (pa tudi ne rabis).
Nevem, v tem kapitalizmu imas, ce tako gledas, potem se bolj poudarjene slabe strani (revni so resnicno revni) in dobre strani (bogati so nesramno bogati), kot pa v primeru kot ga navajas.


@Urby-Kris
Praviš, da nisem svoboden dokler si ničesar več ne želim? Ampak v bistvu je vsa svoboda iluzijal mar ne? Osebno raje živim v iluziji svobode kapitalizma kot kateregakoli kolektivizma.

Ne, nisem tega rekel. Da je svoboda iluzija je pa odvisno kako na to gledas oz. definiras sovobodo. Seveda, ce raje zivis v "svobodi" kapitalizma to je tvoja (zavestna) odlocitev. Zgleda da si zadovoljen s kolicino/obliko svobode, ki jo imamo sedaj, sam pa pravim, da bi lahko bili se dosti bolj svobodni, kot smo trenutno in na tem tudi delam. To je vse.

1. Kapitalizem je namenjen temu, da napredka ne zavira se pravi omogoča.

O tem se da debatirat, ker je stvar tudi odvisna od raznih definicij kapitalizma in napredka, ampak v splosnem se ne strinjam s tabo. V srednjem veku je bila prav tako zelja po napredku, pa ga je cerkev iz takih in drugacinh razlogov zavirala. Danes je podobno, samo da je stopnja/hitrost napredka dosti vecja, kot je bila v srednjem veku, kar pa se ne pomeni, da nebi moral biti napredek v kaksnem sistemu (pri nasi trenutni stopnji razvitosti) se hitrejsi.

2. Kapitalizem avtomobilov na električni pogon ne zavira. Če se ne prodajajo je to zato, ker jih ljudje ne kupujejo. A mogoče jih jutri bodo! Če jih bodo, bo to posledica kapitalizma, oziroma v njem razvitega izdelka.

To ima nekako vec veze s tistim kot je Okapi rekel, kot pa ti pravis. Vprasanje je bolj v stilu: se avtomobili na elektirko ne prodajajo zato, ker jih ljudje ne kupujejo ali pa se ne kupujejo zato, ker se jih ne prodaja? Pomojem je tukaj dosti vecji problem naftni lobij, ki zavira razvoj na tem podrocju, kot pa potrosniki, ki naj nebi bili zainteresirani za nakup takega izdelka.
Sicer pa morda ta primer z elektricnimi avtomobili ni najboljsi. Me pa zanima, kaj pravis na to, zakaj je farmacevtska industrija nehala delati toliko na antibiotikih in so se dosti bolj spustili v proizvodnjo zdravil za kronicne bolezni? Morda zato, kar sem ze prej omenil, da ocitno v antibiotikih ni toliko profita, kot v zdravilih za kronicne bolnike, ki (morajo) jemati ta zdravila celo zivljenje?

3. Kapitalizem je proizvedel že veliko avtomatizacije. Tovarne in kmetije naprimer potrebujejo že veliko manj človeških rok.

Ponavljam. Kapitalizem za moje pojme ni proizvedel avtomatizacije ampak je avtomatizacija posledica razvoja, ki ga je v neki meri omogocil kapitalizem.

4. Če bo nekaj izboljša kakovost življenja bodo to ljudje kupili in podjetje bo zaslužilo. Nevem kdo bi sicer določal kaj "viša kvaliteto življenja"

Niti priblizno. Ljudje bodo danes kupili to, v kar jih oglasevanje preprica! Pa to sploh nima nujno veze z visanjem kvalitete zivljenja! Ce jih oglasi prepricajo v to, da morajo kupiti kavbojke nekega "priznanega" proizvajalca po 5x visji ceni, drugace ne morajo biti srecni, bodo kupili tiste kavbojke namesto da bi kupili normalne kavbojke, ki so po kvaliteti in funkcionalnosti enake onim, 5x drazjim. Pa mi povej, kako ti lahko 5x drazje kavbojke visajo kvaliteto zivljenja (pa pazi, kvaliteta in funkcionalnost cenejsega in drazjega izdelka je enaka!)?
Bi si pa upal trditi, da se da dokaj lepo dolocit, kaj ti zares visa kvaliteto zivljenja in kaj samo navidezno, ali pa ti je sploh ne visa. Cist zrak, voda, kvalitetna hrana, dom, rekreacija, itd... za vse te stvari lahko zagotovo recemo, da nam visajo kvaliteto zivljenja, za "Hello kitty" nalepke ali podobno "sranje" pa zelo dvomim da lahko recemo kaj takega. In seveda za vsem tem je neka logika/formula, po kateri lahko vidimo katere stvari so dejansko potrebne za boljse zivljenje in kater ne, pa se mi trenutno ne da spuscat v to. Lahko ti jo pa predstavim, ce te zanima.

Ker se stvari hitreje pokvarijo jih lahko kupiš ceneje, če pa hočeš bolj vzdržne pa lahko plačaš več. Kapitalizem pa ta napredek najmanj _zavira_. Hočeš anarhijo?

Malo si poglej izraz "planned obsolesence", pa mi povej kaj si mislis o tem. Zame je ta izraz en izmed zelo pomembnih dejavnikov v kapitalizmu. Gre pa se za to, da izdelki naceloma ne bojo proizvedeni nikoli tako kvalitetno ali vzdrzno, kot bi lahko bili, ker je tam morda vec stroskov, je pa od tega definitivno manj profita.

In kdo bo določal kaj ljudje "potrebujejo"? Včasih lahko kupiš tudi kaj kar samo hočeš, če pa ti želiš živeti kot puščavnik pa daj.

Zakaj navajas samo te dve moznosti? Kupis tudi kaj cesar ne rabis nujno, ali pa zivis v bedi (kot puscavnik). Se ti resnicno zdi, da sta to edini dve opciji na voljo? Racionalni potrosnik (in ne skopusni potrosnik) tukaj ne obstaja, ali pa se kaksna druga moznost?
Sem ze prej omenil, da vsi potrebujemo cist zrak, vodo, hrano... za prezivetje, recimo mode kot take pa ne. Je take stvari resnicno potrebno posebaj dolocat (bog ne daj z zakoni) ali pa se lahko do takih zakljuckov pride zgolj z logicnim razmisljanjem?

Hrana je pomebna, a ne? Pa ne stradamo čeprav jo imajo v rokah pohlepni kapitalisti.

Mi ne, ker imamo sreco da smo se tu rodili, kaj pa Africani? Oni ne stradajo? Sicer pa se hrana vedno bolj drazi, ceprav bi se morala zaradi domnevnega velicastnega kapitalizma ceniti. Kako to?


@nevone
Zdej te pa ne razumem. Najprej trdiš da nafta zavira napredek, potem te pa skrbi, kaj bo, ko jo zmanjka. To bi po tvoje bil najmanjši problem, oziroma bi celo pospešilo napredek.

Ampak ne si delat iluzij, da bo z električnimi vozili kaj drugače, kot je s temi na nafto. Spet bo eden jokal. Vedno kdo joka. Bodo na tapeti akumulatorji in tisti, ki jih proizvajajo, ali pa kaj jaz vem kaj, vedno se kaj najde.

Ne, ne trdim, da nafta zavira napredek. Trdim da ga zavirajo naftni lobiji na dolocenem podrocju. Pomankanje nafte bi definitivno pospesilo napredek na drugih podrocjih, ampak vprasanje kaksne posledice bi imelo to na nase zivljenje, ki pa je zelo odvisno od nafte.
Elektricna vozila so mi vsec zato, ker se dajo napajat iz obnovljivih virov, napram motorjem z notranjim izgorevanjem. Vem, da se danes elektrika proizvaja v elektrarnah, ki prav tako izpuscajo razno svinjarijo v zrak, ampak elektricni avto lahko napolnis tudi na soncne celice prakticno brez kakrsnegakoli vpliva na okolje. Kar se tega tice, bo z elektricnimi vozili drugace. Se pa zavedam, da nam tudi ta vozila nebi resila vseh problemov na podrocju transporta recimo.

Kapitalizem premalo poudarja, da mora biti lastna sebičnost takšna, da ob skrbi zase nastane tudi kaj dobrega za druge. Ko nekaj proizvedemo in prodamo, to ni korist samo zase, ampak tudi za tistega, ki je lahko naš izdelek kupil.

Vredu, lahko reces da kapitalizem to premalo poudarja, ampak meni se zdi to se vedno ena izmed slabosti kapitalizma in mi tudi zaradi tega ta sistem in vsec.

Kar se pa tice vajine debate z Okapijem glede potrosnistva se pa strinjam z njim. Namrec tudi meni se zdi, da bi se veliko problemov lahko resilo z racionalnim/racionalnejsim potrosnistvom. Ce ze moramo ziveti v takem sistemu, bi bilo dobro saj to, da ne kupujemo stvari vsepovprek, tudi takih, ki jih sploh ne rabimo, ampak smo jih kupili samo zato, ker so nas oglasevalci tako prepricali. Lej ena zelo dobra stran racionalnega potrosnistva je v ustvarjanju dosti manj neuporabnih stvari in posledicno dosti manjsemu onasnazevanju nasega planeta! Poleg tega pa, ce porabis manj virov za proizvodnjo neuporabnih produktov, ti posledicno ostane vec virov za proizvodnjo uporabnih produktov, ne? In ce ti ostane vec virov, so ti tudi cenejsi, kar se bolj omogoca (oz. manj zavira) razvoj, ki je odvisen od teh virov, ne? Torej z dosti vidikov se mi zdi racionalno potrosnistvo zelo smiselno. Se pa tudi ne strinjam s tvojim vidikom, da racionalnejse potrosnistvo zavira razvoj, ali pa ga pripravi celo do nazadovanja. Prej obratno, kot sem ze rekel.



Pa se na hitro bi dodal, da se poizkusajmo zadrzat kakrsnihkoli zaljivih besed do sogovornikov (pa ni vazno kako butasto je nekdo "pribil"), ker take besede zelo hitro zelo znizajo kvaliteto in nivo debate.

nevone ::

Kar se pa tice vajine debate z Okapijem glede potrosnistva se pa strinjam z njim. Namrec tudi meni se zdi, da bi se veliko problemov lahko resilo z racionalnim/racionalnejsim potrosnistvom. Ce ze moramo ziveti v takem sistemu, bi bilo dobro saj to, da ne kupujemo stvari vsepovprek, tudi takih, ki jih sploh ne rabimo, ampak smo jih kupili samo zato, ker so nas oglasevalci tako prepricali. Lej ena zelo dobra stran racionalnega potrosnistva je v ustvarjanju dosti manj neuporabnih stvari in posledicno dosti manjsemu onasnazevanju nasega planeta!

Preveč ste orientirani na "ubogega" potrošnika, ki je bil še do včeraj takorekoč lačen, danes se pa že zmrduje nad 5% izdelki, ki se mu zdijo odveč.

Poleg tega pa, ce porabis manj virov za proizvodnjo neuporabnih produktov, ti posledicno ostane vec virov za proizvodnjo uporabnih produktov, ne? In ce ti ostane vec virov, so ti tudi cenejsi, kar se bolj omogoca (oz. manj zavira) razvoj, ki je odvisen od teh virov, ne?

Dvomim, da bi sprostitev tistih 5% virov, ki so sedaj po tvoje neracionalno izrabljeni, kaj bistveno doprineslo k napredku.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

innerspace ::

Malenkost offtopic..

Je kdo prebral tole: ?
The End of Poverty @ Wikipedia

Pod enakim imenom sem nasel tudi:
http://www.imdb.com/video/screenplay/vi...
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Mipe ::

nevone, to bi se dalo podebatirati o tem, katera sredstva so neracionalno izrabljena... Imaš stranišče na štrbunk? Se kopaš v kadi? Kupuješ kramo v majhnih količinah/embalažah? Potem je pa tista cifra precej večja kot 5%. Ko gre za naše vrle šolarčke, cele malice mečejo stran pa to.

Thomas ::

Če pripeljem češnje iz Čila z avionom k nam, se vsem to zdi nekakšno "oškodovanje Matere Narave". Potrata.

Ni res. Trg vedno pove, kaj je neracionalna poraba in kaj ni. Mati Narava je pa pravljično bitje iz risanke Supermedo. Eni ste to preveč gledal in ste ko un ki je bral Sveto pismo. "Mislite" da liki not res obstajajo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Je kdo prebral tole: ?
The End of @ Wikipedia...
Po kratkem izvlečku soditi knjigo je sicer nepravično, ampak takole na prvi pogled je precej brezveze. Za začetek je napačna že definicija skrajne revščine (pod 1 dolar zaslužka na dan). Ker nek amazonski indijanec ali domorodec z Andamanskih otokov ali Irian Jaye, ki sploh nima stikov s civilizacijo, ne zasluži nič, ampak skrajno reven je samo v očeh zahodnega opazovalca. Živi v svoji koči, ki se mu zdi čisto spodobna, v glavnem ni lačen, in ima večino dobrin, ki jih želi imeti (ker drugih niti ne pozna).

Na drugi strani je na milijone revežev v razmeroma bogatih državah (Brazilija, Indija ...), ki morda celo imajo službo in nekaj zaslužijo, ampak živijo v barakarskih slumih ali celo kar na ulici.

Poleg tega praktično nobena država, niti najbolj revna, ni tako revna, da ne bi sama mogla saj za silo poskrbeti za svoje najrevnejše državljane, samo državno premoženje bi morali malce drugače prerazporediti.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Okapi ::

Trg vedno pove, kaj je neracionalna poraba in kaj ni.
Manjši zajeb je samo ta, da včasih pove prepozno. Na Velikonočnih otokih je trg povedal, da je sekanje dreves za prevoz velikih kipov neracionalna poraba. Ampak prepozno, ko je že zmanjkalo dreves za kanuje. In to ni edini primer.

O.

innerspace ::

Thomas> Trg vedno pove, kaj je neracionalna poraba in kaj ni

Thomas, bi se strinjal, da je neracionalno porabljat gorivo za transport dobrin, ki so ekzistencialno nepomembne za cloveka(neko lokalno druzbo), ko hkrati ves, da obstaja lokalna ponudba, katera ne potrebuje toliko goriva za prilezt v hladilnik? Kaj si mislis o podpiranju lokalne proizvodnje ali kmetijstva?
Btw, mati narava je lahko tudi misljena kot naravni resursi, skrb za naravo pa zavedanje o koncnosti teh resursov.
Zakaj bi podpiral vecjo potrosnjo, ce to ni v nikogarsnjo korist? Pardon, nekdo ali nekaj ima vseeno korist, cene tega nebi bilo.


Okapi> samo državno premoženje bi morali malce drugače prerazporediti.


Verjetno se gre za to v knjigi in 'dokumentarcu'. Kar se tice definicije revscine, pa je ta posledica kapitalisticnega misljenja, kjer denar oznacuje pozicijo cloveka. V kapitalizmu ni druge revscine kot denarne(materialne).
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

Thomas ::

Na Velikonočnih otokih je trg povedal, da je sekanje dreves za prevoz velikih kipov neracionalna poraba.


Trg je povedal, ja. Zmanjkalo je dreves. Poraba je bila pa državna, oziroma plemenska. Svobodnega trga niso imeli.

Kaj si mislis o podpiranju lokalne proizvodnje ali kmetijstva?


Mislim, da ima podivjani kapitalizem boljšo rešitev. Bistveno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Okapi ::

Svobodnega trga niso imeli.
Ker si si to pravkar izmislil, ali imaš kakšen link, kjer bi kaj takega pisalo? Problem je bil ravno v tem, da niso imeli državnega nadzora in je vsak lastnik dreves z njimi počel, kar se mu je zdelo v danem trenutku najbolj koristno, pri tem pa ni razmišljal, kaj bo to pomenilo za njegove potomce.

Mimogrede, dreves v resnici niso iztrebili zaradi prevoza kipov, ampak za kurjavo, hiše, čolne, orodje ... Kipe so začeli množičneje delati šele potem, ko je gozda praktično že zmanjkalo in se je začela jeba, morda v upanju, da jim bodo bogovi pomagali.

O.

innerspace ::

Thomas> Mislim, da ima podivjani kapitalizem boljšo rešitev. Bistveno.

Po cem bi bila 'podivjana' resitev dejansko boljsa? Cenovno verjamem, da bi slo, razvojno(kulturno) mocno dvomim, okoljsko(viri) pa nikakor.
Vsaj ne na nacin, ki ga furamo zdaj. Potrebovali bi bistven proizvodni in transportni napredek. Tudi sistemski, kar pomeni da kapitalizem (po mojem) ne zdrzi v sedanji obliki.

Kaj pa je ta sistemski leap, je treba pogruntat.
Donate BTC here: 35KR84u3rXN3in1kCw9YHRz4WF3r5kfFF4

nurmaln ::

Podpiranje lokalnega kmetijstva ima samo eno potencialno korist in sicer da če na brzino pride do pomanjkanja hrane, da imamo zagotovljeno lastno hrano, ker drugi nam je ne bi hoteli več prodajat.
Vse ostale ideje o podpiranju ubogega kmeta, pa preprečevanje brezposelnosti na podeželju pa tko naprej so pa bedarije.
"I will be quoted in someone's signature,
even if I have to do it myself!" - nurmaln

Croc_X ::

Preveč ste orientirani na "ubogega" potrošnika, ki je bil še do včeraj takorekoč lačen, danes se pa že zmrduje nad 5% izdelki, ki se mu zdijo odveč.

Hja, o teh 5% bi se dalo zelo veliko razpravljati, ker noben od nas nima kaksnih konkretnih podatkov, kaj vse je odvec in kaj ne (pa se vsak bi to po svoje definiral), tako da bolje, da se sploh ne spuscamo v te stevilke.
Sicer pa, ce se mi prevec usmerjamo na "ubogega" potrosnika, na kaj bi se bilo pa po tvoje bolj smiselno usmerjat?

Thomas> Mislim, da ima podivjani kapitalizem boljšo rešitev. Bistveno.

Po cem bi bila 'podivjana' resitev dejansko boljsa? Cenovno verjamem, da bi slo, razvojno(kulturno) mocno dvomim, okoljsko(viri) pa nikakor.

Dobro povedano.
Thomas, samo pomisli, katere cesnje/jagode bi ti raje jedel. Tiste iz Cila, ki so stare saj en teden, ce ne vec in za transport in skladiscenje katerih je bilo potrebnega veliko energije, ali domace/lokalne cesnje/jagode (po podobni, mogoce nekoliko visji ceni), ki so stare dva do tri dni in so prepotovale najvec 50 km? Bos rekel, da je tu smiselno gledat izkljucno na ceno? Da ce so proizvodi iz Cila par centov cenejsi (ocitno te kvaliteta ne zanima), da zaradi cene kupis raje tiste, kot domace, ne glede na to, kaksen ucinek ima pridelava in transport enih in drugih cesenj/jagod? Meni se to se zdalec ne zdi smiselno.

Podpiranje lokalnega kmetijstva ima samo eno potencialno korist in sicer da če na brzino pride do pomanjkanja hrane, da imamo zagotovljeno lastno hrano, ker drugi nam je ne bi hoteli več prodajat.

Sam bolj razmisljam v tej smeri. Ce se karkoli zgodi s transportnim sistemom ali pa naceloma tudi z distribucijo elektrike ali komunikacijami, se vedno dosti lazje prezivis, ce se lahko zanasas na lokalno proizvodnjo, kot na hrano z druge strani nasega planeta. Poleg tega pa gre tu se za nekaj, na kar se res redko kateri potrosnik obregne (zato ker se ljudje ne zavedajo prave pomembnosti tega). Namrec hrana (predvsem sadje in zelenjava), ki stoji ze en teden in vec (zaradi transporta recimo) se zdalec nima toliko hranilnih vrednosti, kot hrana stara najvec dan, dva, tri. Tako da vi morda mislite, da jeste zdravo hrano, samo zato, ker jeste zelenjavo, ampak ce je ta hrana ze na pol "razgrajena" od te hrane nimate veliko koristi. (malo off-topic ampak ok :P )

Sicer me pa zanima zakaj pravis da: "Vse ostale ideje o podpiranju ubogega kmeta, pa preprečevanje brezposelnosti na podeželju pa tko naprej so pa bedarije." ?

Gandalfar ::

Thomas, samo pomisli, katere cesnje/jagode bi ti raje jedel. Tiste iz Cila, ki so stare saj en teden, ce ne vec in za transport in skladiscenje katerih je bilo potrebnega veliko energije, ali domace/lokalne cesnje/jagode (po podobni, mogoce nekoliko visji ceni), ki so stare dva do tri dni in so prepotovale najvec 50 km? Bos rekel, da je tu smiselno gledat izkljucno na ceno? Da ce so proizvodi iz Cila par centov cenejsi (ocitno te kvaliteta ne zanima), da zaradi cene kupis raje tiste, kot domace, ne glede na to, kaksen ucinek ima pridelava in transport enih in drugih cesenj/jagod? Meni se to se zdalec ne zdi smiselno.


In ce si za pridelavo domacih jagod porabil 5x toliko energije (ne cene!), kot jo je bilo potrebno v cilu + pripeljati. Se ti se zmeraj zdi smotrno razmetavati energijo, da so locovori happy?

Okapi ::

Problem pri čilskih češnjah je, da v ceno niso všteti nekateri stroški, ki bi morali biti, in ki so (morda) všeti v domače češnje. Predvsem so tu mišljeni stroški za onesnaževanje okolja, za zdravstveni nadzor, manj škodljiva škropiva (manj škodljiva za ljudi in za okolje) in podobno.

O.

Gandalfar ::

Dobro in to vstejemo in je se zmeraj ceneje in manj energije kot lokalne. Jih se vedno nocemo uzivat?

Okapi ::

Zakaj jih ne bi? Če so enako dobre, seveda. Koliko energije je zanje porabljeno, je v vsakem primeru vseeno, dokler je pošteno plačana.

O.

nevone ::

Hja, o teh 5% bi se dalo zelo veliko razpravljati, ker noben od nas nima kaksnih konkretnih podatkov, kaj vse je odvec in kaj ne (pa se vsak bi to po svoje definiral), tako da bolje, da se sploh ne spuscamo v te stevilke.

In ravno zato nima pomena omejevati proizvodnjo. Ker bi vsak po svoje postavil te omejitve in nazadnje je vprašanje kaj ostane in kdo je nazadnje tisti, ki odloča kaj je smotrno in kaj ne. Če se izdelek kupuje potem ni odveč, če se ne se ga pa itak sčasoma neha proizvajat.

Sicer pa, ce se mi prevec usmerjamo na "ubogega" potrosnika, na kaj bi se bilo pa po tvoje bolj smiselno usmerjat?

Seveda, na potrošnika se je treba usmerjat. Samo ne tako da mu manjšaš izbiro. Lahko ga osveščaš, če se ti zdi da ga je zajela potrošniška mrzlica in se ji ne zna pametno upreti in troši več kot v resnici zmore zaslužit. Lahko ponudiš izdelke, za katere misliš, da so ustreznejši. Ni pa pametno vse pripeljat na najmanjši skupni imenovalec, ko je vse prilagojeno najšibkejšemu členu.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

CaqKa ::

v vsakem primeru se bo zato da češnje iz točke čile premaknemo na točko slovenija porabili več energije, kot če jih iz slovenije premaknemo na drug konec slovenije.
al kako nekateri tukaj računate porabljeno energijo?

nevone ::

v vsakem primeru se bo zato da češnje iz točke čile premaknemo na točko slovenija porabili več energije, kot če jih iz slovenije premaknemo na drug konec slovenije.
al kako nekateri tukaj računate porabljeno energijo?


Vedno gre za celoten paket ponudbe, ne samo za eno postavko.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

CaqKa ::

nevone je izjavil:

v vsakem primeru se bo zato da češnje iz točke čile premaknemo na točko slovenija porabili več energije, kot če jih iz slovenije premaknemo na drug konec slovenije.
al kako nekateri tukaj računate porabljeno energijo?


Vedno gre za celoten paket ponudbe, ne samo za eno postavko.

o+ nevone

s tvojega pisanja ne razberem ali mi oporekaš ali ne. lahko malo bolj jasno napišeš kaj si želela povedat?

jaz sem se le obregnil ob gandalfarjev post ki se je nanašal izključno na porabo energije.

nevone ::

s tvojega pisanja ne razberem ali mi oporekaš ali ne. lahko malo bolj jasno napišeš kaj si želela povedat?


Energenti so samo ena postavka. Cena pa je odvisna od večih parametrov.

Poleg tega cena prevoza ne vključuje samo stroška gole energije oziroma goriva. En prevoznik lahko za svojo storitev zaračuna več kot drugi, en obiralec češenj zaračuna dražje kot drugi ..., na podlagi tega se oblikuje končna cena, ki je lahko kljub višji porabi energentov sumasumarum nižja. Vsak v verigi pač prispeva in zaračunava svoje "adute".

Sicer so pa naše češnje lahko cenejše, problem je, da zorijo samo 2 meseca v letu. In če jih ljudje želijo jesti pozimi, zakaj jim ne bi to bilo omogočeno, če nekdo najde računico v tem, da jih priskrbi.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

CaqKa ::

no kot sem rekel, sem se obregnil ob ganlafarjev post ki se je predvidevam nanašal na trajnostni vidik. v vidiku porabe energije. energija v naravi "obstaja" , dočim si je denar in trgovanje izmislil človek.

btw.. a misliš da v slo nebi uspeli uredit umetne klime, ki bi omogočala da bi češnje rasle tudi pozimi?

bolj zanimiv bi bil odgovor na vprašanje ki prihaja iz takšne iztočnice, torej ali je energijska bilanca pri prenosu češenj iz čil boljša kot pa umetna klima v lokalnem okolju?

nevone ::

btw.. a misliš da v slo nebi uspeli uredit umetne klime, ki bi omogočala da bi češnje rasle tudi pozimi?

bolj zanimiv bi bil odgovor na vprašanje ki prihaja iz takšne iztočnice, torej ali je energijska bilanca pri prenosu češenj iz čil boljša kot pa umetna klima v lokalnem okolju?


Sem takoj za, da nekdo zgradi kaj podobnega. Samo mi imamo problem, ker pri nas ni domačih investorjev. Vsi večji projekti so v rokah bank, ki pa tudi ne morejo vedno pravilno oceniti, kateri projekt je dober in bo prosperiral in kateri ni.

Ampak drugače pa, ja, treba je delat na novih stvareh. Gojilnice sadja in zelenjave so prav gotovo dobra stvar.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

sprasujem ::

Me prav zanima, kaj bi bilo, če bi na "vso" državno zemljo posadili sadno drevo primerno okolju,klimi. Mešana zasaditev različnih vrst sadnih dreves, sadja, kostanja, lešnikov
itd itd....

nevone ::

Me prav zanima, kaj bi bilo, če bi na "vso" državno zemljo posadili sadno drevo primerno okolju,klimi. Mešana zasaditev različnih vrst sadnih dreves, sadja, kostanja, lešnikov


Glavni hec je v tem, da zgradiš klimatsko primerne objekte v katerih gojiš sadje in zelenjavo. Da odpade riziko toče, suše in drugih vremenskih neprilik. Da imaš pridelke skozi celo leto in ne samo v sezoni, kot to veleva mati narava.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

sprasujem ::

Jaz Nevone sploh ne bi toliko kontroliral zadeve (Lahko pa) Ker če bi res zasadili vso državo, bi fatalna klima bila samo lokalnega značaja, manj usodna.

Ker slogan: SLOVENIJA - SADNA DIVJINA niti ne bi bil napačen.

Oziroma bi bil tega zelo vesel.

Hočem reči da bi bilo boljše podajati upanje v naravo, ker je altruistična,pa hkrati pri njej prosti trg velja vsak dan. Narava je najboljši sistem (bolj kot kapitalizem, socializem (z nič monopola)) in bolj altruistična kot Jezus. Je le treba njen sistem podpreti in ne rušiti.

Zgodovina sprememb…

nevone ::

Hočem reči da bi bilo boljše podajati upanje v naravo, ker je altruistična,pa hkrati pri njej prosti trg velja vsak dan. Narava je najboljši sistem (bolj kot kapitalizem, socializem (z nič monopola)) in bolj altruistična kot Jezus. Je le treba njen sistem podpreti in ne rušiti.


Če bi bila narava res tako altruistična, se ljudje že v preteklosti ne bi obračali od nje stran.

Mar resno verjameš, da ljudje v predindustrijski dobi niso bili nikoli v stiski, in to prav zaradi narave?

Mar misliš, da si je stisko izmislil človel sam iz mazohističnih vzgibov? Stisko mu je vgradila narava, da se je bolj učinkovito boril za preživetje, sama kvaliteta življenja je pa naravi v drugem planu.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

sprasujem ::

Če bi bila narava res tako altruistična, se ljudje že v preteklosti ne bi obračali od nje stran.


Mislim da je narava do vseh enaka. Edini sistem, ki je časovno daljši od človeka in njegovih konstruktov je narava. Edini sistem ki je zaslužen za človekov nastanek in njegovo trajanje.

Jaz vidim da se ljudje poskušajo vrniti k naravi. Monopolisti nimajo tega namena.

Mar resno verjameš, da ljudje v predindustrijski dobi niso bili nikoli v stiski, in to prav zaradi narave?


Ljudje so bili vedno v stiski zaradi drugih ljudi in ne zaradi narave.


Mar misliš, da si je stisko izmislil človel sam iz mazohističnih vzgibov? Stisko mu je vgradila narava, da se je bolj učinkovito boril za preživetje, sama kvaliteta življenja je pa naravi v drugem planu.


Seveda si je človek sam izmislil stisko iz mazohističnih vzgibov. Narava je dala človeku razum, svobodo. Le ta se lahko sprevrže.

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

zakaj jim ne bi to bilo omogočeno, če nekdo najde računico v tem, da jih priskrbi.
Ja, samo vračunani bi morali biti vsi stroški. Verjetno se strinjaš, da ni etično jesti (ali uvažati) češenj, ki so jih obirali sužnji in so zato cenovno konkurenčne. Enako pa velja za češnje, pri katerih pridelavi so brez zadržkov in brezplačno uničevali naravo, svinjali morje pri prevozu ...

Na drugi strani pa je seveda lahko celo zelo etično jesti uvožene češnje, saj lahko na račun zmanjšuješ revščino in lakoto v manj razvitih državah.

Vse je skratka odvisno, ali so v ceno uvoženih češenj pošteno vračunani vsi dejanski stroški.

O.

nevone ::

Seveda si je človek sam izmislil stisko iz mazohističnih vzgibov. Narava je dala človeku razum, svobodo. Le ta se lahko sprevrže.


Torej se človek tudi lahko vsak trenutek odreče stiski? Zakaj se potem ne? Saj ima razum, svobodo.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

sprasujem ::

Torej se človek tudi lahko vsak trenutek odreče stiski? Zakaj se potem ne? Saj ima razum, svobodo.


Ker se vsak dan človeka pumpa s strahovi, se ga zavaja.

Zato pa so cigani najbolj osovražen (svoboden) narod na svetu. Ker jih boli k.... za vse.

nevone ::

Ker se vsak dan človeka pumpa s strahovi, se ga zavaja.


Če ima razum in je svoboden se ne bo pustil zavajati.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

Matako ::

CaqKa je izjavil:


btw.. a misliš da v slo nebi uspeli uredit umetne klime, ki bi omogočala da bi češnje rasle tudi pozimi?


Ja zrihtaj, an? Zrihtaj, pa bomo videli!
/\/\.K.

sprasujem ::

Če ima razum in je svoboden se ne bo pustil zavajati.


S tako filtriranim dotokom informacij je danes zelo težko. Človek za razliko od živali ima upam tudi razum. Žival se lepo znajde v naravi tudi brez razuma da opravi svoj cikel. In ja narava je toliko altruistična da daje človeku celo možnost razuma oz nerazuma uničiti naravo .

Človek seveda nima samo razuma. Ima tudi čustva. V vsakem primeru potencialno eksplozivna kombinacija v pozitivnem in negativnem pomenu.
Vendar še enkrat; narava človeku pomaga.

Zgodovina sprememb…

nevone ::

Človek seveda nima samo razuma. Ima tudi čustva.


Seveda ima. Ampak vse to mu je vgradila narava. Tudi negativa čustva. Ni si jih človek izmislil in vgradil sam. Z razumom je samo dojel, kaj se z njim dogaja, a še vedno ni sam izključni stvarnik in oblikovalec svojega življenja.

Vendar še enkrat; narava človeku pomaga.


Do neke mere, a mu zna tudi krepko metati polena pod noge.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

sprasujem ::

Ni si jih človek izmislil in vgradil sam. Z razumom je samo dojel, kaj se z njim dogaja, a še vedno ni sam izključni stvarnik in oblikovalec svojega življenja.


Ja, zato ker ni edini stvarnik.

Do neke mere, a mu zna tudi krepko metati polena pod noge.

Nič do neke mere. Večinoma.

nevone ::

Nič do neke mere. Večinoma.


Strinjava se torej da ne absolutno.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

sprasujem ::

Upam da se strinjava, da je narava najboljši dolgoročni sistem. Zato se vanjo splača vlagati veliko bolj kot pa v katerikoli družbeni sistem.

Narava je najbližji primer, kjer se doseze harmonija (in ne nek red:prisiljen po monopolu) znotraj kaosa.

Zgodovina sprememb…

CaqKa ::

ne.
splača se vlagati v družbeni sistem, ki bo znal v naravo vlagati. ampak vlagati je tak glup kapitalistični izraz.
vlaganje je tukaj v smislu znanja in mindseta.

sprasujem ::

CagKa
Če te že moti moja razlaga. Opišimo naravo kolikor se da realno in uveljavimo njene principe (lastnosti) v družbeni sistem.

para! ::

Torej, ker obstaja nekaj ljudi, ki nimajo denarja in nekaj ljudi, ki ga imajo (po mnjenju nekaterih) preveč, je najbolje za vse, da se denar ukine?

Kako pa naj potem kupim recimo kruh? A vi mislite, da se meni v življenju ljubi pogajati s pekom ali mi bo dal kruh ali ne? Ali pa, da se mi ljubi razmišljati o tem, kaj bi želel imeti pek, da bi mi dal kruh in potem to dejansko izdelati?

Ne, tudi gojit pridelkov na svoji njivi in potem od tega živeti se mi ne ljubi in tega nočem počet. Hočem v trgovino in tam kupit kar pač želim glede na to, kar ponujajo.

Nehte se hecat fantje, denar je čisto v redu zadeva in služi svojemu namenu. Če ga želi kdo več, naj več (ali drugače) dela, da ga imajo pa nekateri ogromno pa res ni problem normalnih ljudi.

lp
Death before dishonor!

Lonsarg ::

Kakršno koli reševanje problemov rabi najprej primarni problem rešen. In sicer cel svet mora biti ena država, z enakimi plačami, dodatki za brezposelne itd, vs enako po celem svetu do centa. Potem pa se lahko naprej pogovarjamo, ampak mislim da bi že to rešilo večino problemov.

para! ::

Hehe, ja najprej je treba rešit primarni problem, ki ga ni možno rešit, to je izjava dneva...

Kako boš prisilil delodajalca, da delavca plača 300 enot, če ponuja 100 enot, in za teh 100 enot delavec hoče delat? In predvsem zakaj bi šel in težil v tem primeru? Ker se ti zdi, da je nefer, ker na drugem koncu sveta za isto delo dobijo plačano 300 enot? Kaj, če bi potem kar tistim, ki imajo več, plače poenotil na najnižji faktor v branži?

Tako neumnega predloga pa res že dolgo ne. Ker, če nek denar ni tvoj, tudi ne moreš določat kako se z njim ravna. Ne ti, ne nihče drug.

lp
Death before dishonor!

Lonsarg ::

Kaj recimo eni države preprečuje, da se odloči, da je recimo Kitajska valuta v resnici še enkrat toliko vredna, kot je trenutna vrednost na trgu? Zakaj se EU tega ne odloči? To je vse umetno, nobene narave trga ni, zakaj je Kitajska valuta tako cenejša, sam umetno so se zmislil, da bo cenejša.

Kar hočem povedati je, na kitajskem delavec ni cenejši sploh. Sam zaradi nerealno postavljenih vrednosti valut je navidezno tako.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Lonsarg ()

para! ::

Trg onemogoča, da se država kar odloči, da odslej je pa njena valuta toliko več vredna. Uvoz/izvoz, predvsem izvoz, zna zaradi tega trpeti, če se ne motim. Sploh pa, če izvede Kitajska dvig valute, bo pa kapitalist spustil mezdo.

Lahko sprejmejo na Kitajskem zakon, da morajo njihovi delavci imeti točno do centa enako plačo kot ekvivalentni delavci v Ameriki. Ampak, potem sploh ne bojo imeli dela, ker nihče pri zdravi pameti ne bo tam postavljal tovarn.

Bojo pa lahko cel dan gojili riž, to pa. Glede na predlog o ukinitvi monetarnega sistema v tej temi, se mi zdi, da bi marsikdo želel ravno to.

:)

lp
Death before dishonor!
««
22 / 28
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Demokratični socializem (strani: 1 2 3 437 38 39 40 )

Oddelek: Problemi človeštva
1989264565 (215940) Mr.B
»

Težave in rešitve, zakaj je kapitalizem uničil človeštvo. (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )

Oddelek: Problemi človeštva
40896882 (83524) T-h-o-r
»

Komunizem + demokracija = možno? (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
9214479 (10240) jype
»

Karl Marx je imel prav (strani: 1 2 3 412 13 14 15 )

Oddelek: Problemi človeštva
73193616 (84178) LordTado
»

Capitalism: A Love Story [2009] by Michael Moore (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
10214985 (13493) donfilipo

Več podobnih tem