Težave in rešitve, zakaj je kapitalizem uničil človeštvo.

A. Smith> Tole je precej dolga razlaga, kako je Amerika zabluzila. Upam, da jo bo kdo pogledal, ker gre za precej soliden eye-opener.

Ne more rast v nedogled, če je hkrati tudi vpletena v vojne po celem planetu.

A. Smith je 13. feb 2013 ob 22:54 izjavil:

Obujam temo.

Tole je precej dolga razlaga, kako je Amerika zabluzila. Upam, da jo bo kdo pogledal, ker gre za precej soliden eye-opener.

Evo,to je to,tu se lepo vidi da bo-je socijalizem pokopal ZDA in ne trdi kapitalizem.

Pravzaprav so "skandinaviji" za naše razmere skrajno neoliberalni. Recimo reforma trga dela, ki se pri nas pripravlja, bo 10x manj liberalna, kot imajo ŽE ZDAJ npr. na Švedskem. Da o neenakosti, ki je tam dosti večja, kot pri nas, sploh ne govorimo. Oziroma, kot je zapisal JPD:

Pred kratkim sem pisal o sveži študiji Can't We All Be More Like Scandinavians? (Acemoglu, Robinson in Verdier, 2012), ki preprosto sprašuje: če je blaginja večja v bolj blagi obliki kapitalizma, kot je skandinavski socialdemokratski tip, zakaj potem tega institucionalnega sistema ne prevzamejo tudi ZDA? Zakaj vse države ne prevzamejo enakega tipa kapitalizma? Njihov odgovor je dokaj preprost: ker inovacije zahtevajo posledično večje donose inovatorjev in s tem večje družbene razlike, zato vse družbe tega potenciala ne morejo ali ne želijo doseči. Ali drugače rečeno, nekatere države se morajo zaradi bolj egalitarističnega institucionalnega sistema odpovedati večji inovativni dinamiki, vendar to ni problem, dokler lahko te nove tehnološke rešitve prevzemajo od drugih. In takšna delitev sveta med grobim in blagim kapitalizmom je optimalna za svet.

Skandinavske države so se temu modelu maksimalne enakosti že odpovedale. V preteklem desetletju in pol so prav Skandinavske države največ vlagale v raziskave in razvoj in daleč najbolj povečale stopnjo inovativnosti (sploh v evropskem merilu). Toda to je imelo svoj davek ali, če hočete, svoje korenine v povečani neenakosti. Če pogledate spodnje podatke OECD, boste videli, da so prav nekatere Skandinavske države najbolj povečale stopnjo neenakosti v zadnjih dveh desetletjih (povečanje Ginijevega koeficienta). Torej so za večjo inovativnost žrtvovale malce enakosti.

Skandinavske države dajati kot primer neenakosti je zgrešeno. Nekateri očitno mislijo, da bodo z obračanjem besed kaj dosegli. Not gonna happen.

Pravzaprav so "skandinaviji" za naše razmere skrajno neoliberalni.

To ne drži: v skandinaviji imajo zelo visoke davke in zelo visok delež delovne sile v JS, kar je (oboje) natanko nasprotno od tega za kar si prizadevajo neoliberalci.

Sicer pa mislim da obstajata dve skupni točki s tem kar neoliberalci zagovarjajo: prva je nizka stopnja korupcije in delovanje pravne države, druga pa je relativno visoka stopnja ekonomske svobode. To pa za skandinavske države vsekakor drži.

A. Smith je 15. feb 2013 ob 13:27 izjavil:

bluefish je 14. feb 2013 ob 19:17 izjavil:

Ni problem v neenakosti, če tudi spodnji sloj solidno živi.

Jaz neenakost podpiram prav zato, da bi sčasoma tudi nižji sloj solidno živel.

Heh, to je pa nekoliko komičen argument. Zmerna neenakost ni problematična, ampak to kar se dogaja v neoliberalnih državah ni zmerna neenakost, ampak zelo visoka in pretirana neenakost. V tem primeru revni v resnici nimajo nič od napredka, zato ker gre vse v roke najbogatejših. Trend, ki ga v teh državah lahko vidimo je ta, da so bogati vedno bolj bogati, revni pa vedno bolj revni.

Vendar po drugi strani je tako kot sem že napisal - človek potrebuje relativno malo da preživi,

To ni res. Potrebuješ zelo veliko, da preživiš, razen, če ti je vseeno, koliko časa živiš.

vendar danes se povsod bombardira ljudi, da potrebuješ "ajpad, da si in", Rebelde zvezek, da nisi čudak med sošolci, itn. Ustvarjanje potreb zato, da se počutiš manjvrednega kot nek kreten v reklami, ki je obkrožen s parimi silikon, kolagen, botox frfuljami. To potrebuješ, to kar ima on, ampak,... prvo ti je treba samopodobo porušiti, ti vcepiti občutek pomanjkanja, čeprav si "uravnotežen". Capitalism on a higher level...

Vsi ti produkti, ki jih kao ne potrebujemo, so samo spremljevalci razvoja, ki pa je potreben za preživetje.

o+ nevone

Vajenc> Hladen tehnokratski pogled tega seveda ne vidi.

Samo dokler se tehnokrati ne znajdejo v delovnem taborišču sredi Sibirije.

Saj ne vsi. Žal kljub velikemu razkoraku v količini bogastva še vedno srednji sloj prispeva daleč največji delež sredstev za dobrodelne namene, a se tudi ultra bogataši počasi spreminjajo v radodarneže, v glavnem zaradi tistih nekaj, ki to počnejo zelo glasno (ljudje kot npr. Bill Gates) - še vedno pa daleč prepočasi, da bi lahko preprečili nasilno revolucijo (ali dve, ali tri).

Kamran> A misliš, da to res počnejo, ker jim je mar ? Ah daj no, to je modna muha vseh zdolgočasnežev, ki ne vedo kam bi se dali oz. da bi se pisalo o njih/delalo reportaže na E!

Ne vem kaj je E!, a v resnici me bogati ljudje ne zanimajo.

Kamran> TV. Lindsey Lohan nobeden ne povoha več, pa se je "lizala" z "dyke deeđaj-evko", pijana vozila, itn. Naj gredo tako kot Peter Opeka po smetišču brskati.

Pojma nimam kdo je Lindsey Lohan ali Peter Opeka.

Bill Gates in Warren Buffett sta na primer razmeroma skromna človeka, ki se z vso resnostjo lotevata investicij za zmanjševanje socialnih razlik (oziroma revščine na splošno). Obadva redno tarnata nad dejstvom, da kljub svojemu obscenemu bogastvu ne moreta prispevati toliko, kot prispeva svetovni srednji sloj. Razočarana sta tudi, ker se večina obsceno bogatih ljudi sploh ne ukvarja s težavami, ki jih lahko rešuješ samo z znatnimi denarnimi sredstvi, zato se trudita takšne ljudi prepričat, da se glede tega bolj potrudijo.

Bill Gates in Warren Buffett sta na primer razmeroma skromna človeka, ki se z vso resnostjo lotevata investicij za zmanjševanje socialnih razlik (oziroma revščine na splošno). Obadva redno tarnata nad dejstvom, da kljub svojemu obscenemu bogastvu ne moreta prispevati toliko, kot prispeva svetovni srednji sloj. Razočarana sta tudi, ker se večina obsceno bogatih ljudi sploh ne ukvarja s težavami, ki jih lahko rešuješ samo z znatnimi denarnimi sredstvi, zato se trudita takšne ljudi prepričat, da se glede tega bolj potrudijo.

Buffet naj se raje zavzema, da se pusti zanič banke propasti. Če ne bi zlobiral, da se njegovo Berkshire bailouta tako kot nekatere druge, bi se njen propad tudi zgodil. Če enkrat začne po tem principu delati, bo naredil več, kot s svojo dobrodelnostjo.

Ne potrjuje, ker funkcionira kvečjemu pri njih in še kaki drugi naciji.

S primeri lahko pričnemo na lastnem pragu in se pomikamo po Evropi.

A. Smith je 16. feb 2013 ob 13:46 izjavil:

1. Pri kom po tvojem NE funkcionira?

2. Obstaja veliko primerov, ki kažejo na (več kot očitno) povezavo med državo, ki preveč prerazdeljuje in gospodarskim zatonom. Najbolj kričeči primeri so seveda S. Koreja, PIIGSS, sledijo ZDA (glejte tisti filmček, zaboga), Japonska in še mnogo drugih.

Poglej svetovno gospodarstvo in njegove probleme kljub liberizaciji trga v zadnjih 20 ali več letih. Ne deluje.

Investira se v velika podjetja in banke. Vemo pa, da podjetja in banke skrbijo le zase. Redi se ta debele, vzame se malim z argumentom, da je tako potrebno za 'zagon gospodarstva'. Ampak ne deluje.

Treba je ravno obratno: investirat je treba v male, ker veliki že znajo sami poskrbet zase. Če investiraš v male, iz njih zrastejo potem tudi veliki. Na ta način torej zares investiraš v gospodarstvo v celoti. Tudi Avstrijsko gospodarstvo temelji na malih in srednjih podjetjih.

Ko investiraš v male temu rečemo sociala, ampak to v resnici ni sociala, to je logika.

Zakaj smo toliko obsedeni z 'hitro gospodarsko rastjo'? Veliki močni hrast je rasel počasi.

S. Koreja ni nič drugega kot skrb za ta velike na račun malih v imenu 'komunizma', ki nima nič zveze s tisto prvo idejo komunizma. Enako se dogaja z neoliberalizmom. Daje se ta velikim (njim všečni zakoni in predpisi) v imenu 'svobodnega trga', ki nima nič s svobodnim trgom.

Poglej trenutno stanje gospodarsva in poglej razmerje med bogatimi in revnimi, ki se je v zadnjih letih le še povečalo. Ali je povezavo res tako težko videti in izvleči zaključke iz tega?

Nisem podrobno prebral celotne teme, tako da upam da ne bom ponavljal stališč od koga drugega.

Dokler bo na svetu veljal prost trg, drug sistem kot kapitalizem ne more biti konkurenčen. Socializem lahko deluje samo v primeru, da gre cel svet na socializem, drugače ga začne kapitalizem slej kot prej prehitevati. To se je že zgodilo od 2. svetovne vojne do 1990 (v Severni Koreji se še dogaja) in upam da se pri nas ne bo dogajalo še enkrat. Gonilo razvoja je ustvariti čim več za čim manjše plačilo. Če nam je všeč ali ne, tako je. Zato pa ima Kitajska 7% gospodarsko rast. Delajo 60 ur na teden za 300 EUR na mesec. Kako naj bo Evropski delavec temu konkurenčen? Včasih smo imeli več znanja od Kitajcev, zato smo si lahko privoščili dokaj lagodno življenje, sedaj se pa stvari spreminjajo. Ker Evropa in ZDA stagnirata, oziroma ne sledita Azijskim trendom. Po mojem bodo ZDA še nekaj časa držale korak, kratkoročne rešitve za Evropo pa preprosto ne vidim. Vsaj ne družbeno sprejemljive. Kot sem rekel, če bi delali 10 ur za isto plačilo bi šlo, ampak to v socialistični Evropi ne gre skozi.

Dejansko je po mojem lažje na zeleno vejo spraviti Slovenijo kot Evropo (s tem mislim da obstajajo ukrepi, ne pa tudi soglasje sindikatov, javnosti...). V Sloveniji je rezerv ogromno. Problem je v tem, da jih je veliko povezanih z našo mentaliteto, česar se ne da spremeniti na hitro. Smo predvsem narod prepisovalcev, delavcev na črno, babice (ali pa celo starši) pa vnukom še danes pravijo: "Uči se, da ne boš rabil delati". Narod s takšnim razmišljanjem bo še dolgo časa reven. Enostavno se bo potrebno sprijazniti, da bo potrebno delati več. 2. problem je majhnost Slovenije in močna prepletenost politike z gospodarstvom. Majhnost gre z prepletenostjo z roko v roki, saj v Sloveniji skoraj vsak vsakogar pozna. Zato pri nas veliko prej pride do korupcije, ter do zaposlovanja slabih kadrov na račun naši/vaši razmišljanja.

Kar se tiče realnih ukrepov, je predvsem pomembno, da se delavce bolj motivira. Pri nas je tako, da je delavec preveč zaščiten in zato nima neke resne motivacije da bi delal dobro. Javni sektor bi se dalo z lahkoto popraviti. Najprej bi bilo potrebno ukiniti razdelitev plačilnih razredov glede na izobrazbo, ker to prinaša samo fotokopiranje diplom. Plača naj bo narejena glede na delovno mesto. Delavci bi morali imeti teste uspešnosti. V šolstvu bi moral profesor dobiti dodatek, če bi se njegov razred na mednarodnih tekmovanjih dobro odrezal, če bi se matura pisala nadpovprečno. Fakultete bi dobivale bonuse, če bi bili aktivne v raziskavah...

3. Državno lastnino bi morali v velikem obsegu prodati, ker se drugače ne da presekati korupcije na relaciji država-podjetja. Koncesioniranje zasebnega šolstva bi morali biti ukiniti, da bi se lahko razvilo pravo zasebno šolstvo. Šole bi morale imeti tudi precej proste roke pri načrtovanju programa. Minimalna plača se ne sme zvišati vsaj naslednjih 10 let, razlike med plačami pa se morajo povečati, ker bi na tak način zvišali motivacijo delavcev po napredovanju.

4. Čim manj subvencioniranja države. Država naj bo "vitka", z nizkimi davki, ter čim manj vmešavanja v gospodarstvo. Trg se naj v večini regulira sam. Subvencije so klasičen primer legla korupcije, uničevanja prostega trga, ter povzročanja inflacije.

Upam da ne zvenim preveč radikalno kapitalistično, takšno je le moje mnenje.

dstr17_ je 17. feb 2013 ob 00:23 izjavil:

Socialna država je nekaj povsem drugega kot socializem, ne vem kako to da nekaterim razumevanje te razlike povzroča tako neznanske težave.

Upam da ne zvenim preveč radikalno kapitalistično

Ne gre se le za zvenenje, tvoje pisanje je radikalno kapitalistično.

Sej upam da se motim, ampak druge opcije za Evropo ne vidim. Razlika med socializmom in socialno državo pa je v tem, da imajo Skandinavci socialno državo, mi pa imamo socializem.

Kamran> Čeprav eden izmed pobudnikov naj bi bil on, tako da se vse skupaj razvodeni. Najbolje mu paše vloga v tej seriji. :))

Zakaj se ti zdi, da me to zanima?

Nikec3 je 16. feb 2013 ob 23:44 izjavil:

Kar se tiče realnih ukrepov, je predvsem pomembno, da se delavce bolj motivira. Pri nas je tako, da je delavec preveč zaščiten in zato nima neke resne motivacije da bi delal dobro. Javni sektor bi se dalo z lahkoto popraviti. Najprej bi bilo potrebno ukiniti razdelitev plačilnih razredov glede na izobrazbo, ker to prinaša samo fotokopiranje diplom. Plača naj bo narejena glede na delovno mesto. Delavci bi morali imeti teste uspešnosti. V šolstvu bi moral profesor dobiti dodatek, če bi se njegov razred na mednarodnih tekmovanjih dobro odrezal, če bi se matura pisala nadpovprečno. Fakultete bi dobivale bonuse, če bi bili aktivne v raziskavah...

Poznaš mogoče v terciarnem izobraževanju (fakultete, univerze) tiste ankete o pedagoškem delu (profesorjev, asistentov) ? Lahko bi rezultate le-teh za posameznega akademika vezal na variabilni del plače kot vzpodbudo/opozorilo da naj bolje delajo/drugače poučujejo. Seveda bi bilo prvo potrebno spremeniti ta sistem točkovanja, predvsem v časovni razporeditvi. Sedaj namreč (vsaj na moji fakulteti) se te ankete izpolnjuje preden se (prvič !) prijaviš na (katerikoli) izpitni rok, ki je razpisan za dani predmet. Verjetno mi ni treba dodatno navajati kako študentje ocenjujejo-mo naše profesorje... ali ?

Drugo, rezultati vseh teh anket bi morali biti pa javni (nekatere fakultete so to že naredile, druge se temu bojijo kot "sfrigon" križa, česna in blagoslovljene vode).

medenko je 18. feb 2013 ob 16:35 izjavil:

NLB lani pridelal dobrih 300 milijonov izgube, potrebuje jih še 400

Za rešitev primera obstaja več teorij. Po Marxu bi morali bankirji odgovarjati ljudstvu (gulag?), država bi morala rešiti banko, podjetja pa so itak v ljudski lasti, kjer vodilni ravno tako odgovarjajo ljudstvu. Po Keynesu bi morala država v času krize pomagati tako banki kot gospodarstvu, da si slednje hitreje opomore in začne plačevati pufe banki. Po Friedmanu bi država morala znižati obrestne mere, ter tako vzpodbuditi gospodarstvo s pufanjem. Po Hayeku pa se država na noben način in v nobenem primeru ne bi smela vmešavati v gospodarstvo. imo je Keynesova rešitev najboljša za večino ljudi, Hayekova pa najslabša za večino ljudi. Po teoriji je sicer Hayekova varianta, kjer se država v popolnosti umakne iz gospodarstva, najbolj poštena, vprašanje je le koliko vpliva in smisla bi politiki še lahko upravičili za svoje delovanje oz. kdo bi potem vladal? Keynesova intervencija države teoretično ravno tako deluje, izkazalo pa se je, da v praksi takšna politika vzpodbuja špekulante, da nekaznovano ustvarjajo mehurčke, ki neizogibno počijo. Verjetno bi bilo sodelovanje vseh naštetih teorij še najboljša rešitev:
1. banke so v državni lasti z odgovornimi bankirji, ki dejansko odgovarjajo za svoje (ne)delo;
2. država proda svoj delež v ostalem gospodarstvu;
3. država v času krize preko bank pomaga npr. proizvodnim podjetjem z brez obrestnimi krediti, pod zavezo podjetja, da ne bo selilo proizvodnje v druge države;
4. država uvede fleksibilne davke, kjer bi se v primeru krize gospodarstva lahko brez posebne zakonodaje začasno znižalo davke, ki bremenijo podjetja. itd

To kar imamo pri nas v zvezi z bankami je najslabša izbira. Država že desetletja obljublja, da bo prodala svoj delež v bankah. V banke vseeno nastavlja trenutno politično korektne direktorje, ki omogočajo izpeljavo strankarskih ne nujno obetajočih projektov z nizko obrestno mero in slabim zavarovanjem kredita, ki ceno delnic banke vztrajno niža, hkrati pa obremenjuje proračun z državno dokapitalizacijo. Da ne govorim, da državi "kr neke hiše" zaradi tega nižajo bonitetno oceno in s tem višajo stroške obvezne zadolžitve države.

Fifty million people in the U.S.--including one in four children--don't know where their next meal is coming from When Ronald Reagan entered office in 1981, there were only a few hundred emergency feeding programs in America, most of which were traditional soup kitchens. There are now more than 40,000 such programs in America.

spomnim se prejšnji mesec, ko sem šel pokukat na zbor za rep. v mb, kako so tam jamrali, da je socializem v jugi bil kolektivna revščina - do neke mere da, ampak brezdomci in lakota so bili po letu 50 neznanka

Bellatrix je 28. jan 2013 ob 18:29 izjavil:

Rešitev človeštva je v prenovljenem komunizmu. Komunizmu v katerem pravil nebo več določal človek na oblasti, temveč AI, ki bo zasledovala zgolj en cilj - napredek in razvoj skupnosti, ne pa dobička posameznika.

Takole je z idealiziranjem socializma:

An economics professor at Texas Tech said he had never failed a single student before but had, once, failed an entire class. That class had insisted that socialism worked and that no one would be poor and no one would be rich, a great equalizer. The professor then said ok, we will have an experiment in this class on socialism.

All grades would be averaged and everyone would receive the same grade so no one would fail and no one would receive an A. After the first test the grades were averaged and everyone got a B. The students who studied hard were upset and the students who studied little were happy. But, as the second test rolled around, the students who studied little had studied even less and the ones who studied hard decided they wanted a free ride too; so they studied little.. The second test average was a D! No one was happy. When the 3rd test rolled around the average was an F.

The scores never increased as bickering, blame, name calling all resulted in hard feelings and no one would study for the benefit of anyone else. All failed, to their great surprise, and the professor told them that socialism would also ultimately fail because when the reward is great, the effort to succeed is great; but when government takes all the reward away; no one will try or want to succeed.

Da ta "profesor" enači socializem z sistemom, kjer ni nagrajevanja za dobro delo, pomeni da pač ne ve kaj je socializem. Je pa res, da socializmi, ki smo jih imeli niso nagrajevali kaj dosti.

oldguy> Praviš, da "to each according to his needs" ni eden temljnih postulatov socializma?

Malce mešaš ideološke postulate, kar ni nenavadno, ker gre za ideologije, ki so obsceno kompleksne, še posebej glede na to da v resnici sploh ne delujejo.

Tisto izhaja iz komunizma, socializem je veliko bolj praktična pošast.

jype je 28. feb 2013 ob 12:57 izjavil:

oldguy> Praviš, da "to each according to his needs" ni eden temljnih postulatov socializma?

Malce mešaš ideološke postulate, kar ni nenavadno, ker gre za ideologije, ki so obsceno kompleksne, še posebej glede na to da v resnici sploh ne delujejo.

Tisto izhaja iz komunizma, socializem je veliko bolj praktična pošast.

Obenem je tudi multifaced - pomeni, da se postulati kar sami precej mešajo med seboj in rangirajo od nacionalizacije vsega in vsakogar pa do worker-controlled means of production, skupna značilnost pa je predvsem ta, da, kot praviš, v večini ne delujejo.

Manu je 28. feb 2013 ob 13:02 izjavil:

Tisti profesor zgoraj ne ve kaj je socializem.

Ne. Očitno ti ne veš, kaj je socializem, kaj je kapitalizem in kaj komunizem. Profesor je pač izbral praktični, čeprav nekoliko ekstremni primer prikaza delovanja kolektivističnega sistema nagrajevanja. Nič nenavadnega, pri slikovitih zgodbicah, ki služijo zgolj prikazu nekega pointa in kar ta zgodbica definitivno je.

Bi bilo pa fajn, da za razliko od tvojih fantazij uporabljaš uveljavljene definicije pojmov:

Definition of SOCIALISM
1 : any of various economic and political theories advocating collective or governmental ownership and administration of the means of production and distribution of goods
2a : a system of society or group living in which there is no private property
2b : a system or condition of society in which the means of production are owned and controlled by the state
3 : a stage of society in Marxist theory transitional between capitalism and communism and distinguished by unequal distribution of goods and pay according to work done

Definition of COMMUNISM
1a : a theory advocating elimination of private property
1b : a system in which goods are owned in common and are available to all as needed

Definition of CAPITALISM
1 : an economic system characterized by private or corporate ownership of capital goods, by investments that are determined by private decision, and by prices, production, and the distribution of goods that are determined mainly by competition in a free market

Governmental ownership and administration of the means of production and distribution of goods je v popolnem nasprotju s tvojo utvaro, da je socializem:

Manu je 28. feb 2013 ob 13:02 izjavil:

Socializem je investicija v družbo (ne banke in podjetja), v šolstvo, zdravstvo, stanovanjski problem. Iz teh ljudi zainteresirani posamezniki lažje začnejo podjetje, ki lahko zraste v veliko podjetje (ki zna poskrbeti samo zase). Zato ima več, ampak davki, ki jih plačuje gre seveda tam, od koder je podjetnik sam začel.

So, get your facts straight.

jype je 28. feb 2013 ob 13:05 izjavil:

oldguy> Obenem je tudi multifaced - pomeni, da se postulati kar sami precej mešajo med seboj in rangirajo od nacionalizacije vsega in vsakogar pa do worker-controlled means of production, skupna značilnost pa je predvsem ta, da, kot praviš, v večini ne delujejo.

Ja, to drži, niso konsistentni, ne v ideologiji, ne v implementaciji.

Ampak sodobna socialna država nima zveze s socializmom, čeprav ideološki zaslepljenci zelo radi kričijo, da sta javno zdravstvo in izobraževanje ekvivalent socializma.

True. Socialna država in socializem NI eno in isto. Ampak idioti se jasno najdejo povsod.

Manu je 28. feb 2013 ob 13:25 izjavil:

Ni res.

Tisti profesor je udaril mimo, ker ne razume bistva socializma.

Poleg tega tiste definicije, ki si jih prilepil so ideološko obarvane, saj tudi pri nas, ko smo bili v komunizmu je obstajala privatna lastnina. Lahko si kupil hišo in je bila tvoja last, nisi pa mogel kupiti npr. vodnega izvira in ga privatizirati. Definicija za komunizem pa zgoraj navaja "elimination of private property", kar kaže na ideološko obarvanost definicije.

No, pa da slišimo, kaj pa je, po tvoje, ideološko neobarvana in bistvena lastnost socializma, kot jo razumeš ti?

Obenem še na hitro razloži, zakaj je bela nova črna in zakaj je stara definicija črne ideološko obarvana.