Forum » Loža » Razvoj Firefoxa zabredel v resne težave
Razvoj Firefoxa zabredel v resne težave
Thomas ::
> Stars that burn brightest, burn fastest and, thus, have the shortest
lifetimes.
Za koga to velja? Zate al zame?
lifetimes.
Za koga to velja? Zate al zame?
SleepLess ::
Te ce smo ze pri "izrekih", te se bo mogoce veljalo za FF, It's Better to Burn Out than to Fade Away in bo odsel z nekim buumom :>
Drugac pa pomoje bo FF prezivel, ali pa kot je ze nekdo drug omenil, ko se en open source projekt konca se zacne drugi, in tako lahko da se bo namesto FFja razvil kaki se bolj superioren brskalnik. Mogoce pa vse to sploh ni res, hehe :)
Drugac pa pomoje bo FF prezivel, ali pa kot je ze nekdo drug omenil, ko se en open source projekt konca se zacne drugi, in tako lahko da se bo namesto FFja razvil kaki se bolj superioren brskalnik. Mogoce pa vse to sploh ni res, hehe :)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SleepLess ()
64202 ::
Se mi zdi zanimivo, da ni nobeden direktno odgovoril na tole:
> Jest menim, da bo najbrž tega projekta kmalu konec. Tistih 6 bodo nehali s tem, drugi bodo pa težko prišli v njihovo kodo, pa naj bo še tako odprta.
> Se bo pa verjetno pojavil spet kakšen nov brouzer, na ruševinah Netscapea. Pardon, Mozille. Pardon Firefoxa ...
> To menim.
Jaz mislim, da je popolnoma vseeno ali trenutni firefox *project* crkne ali ne. Koda je odprta, program pa prevec "high-profile", da bi kar tako izumrl. Namrec, vsaj eno bad ass firmo vidim, ki bi brez tezav prispevala $$$ ali programerje in bi jim bilo zelo v interesu: Novell. Pa niso edini (kaj pa redhat pa ibm?). Mene ni popolnoma nic "strah" za firefox.
> Jest menim, da bo najbrž tega projekta kmalu konec. Tistih 6 bodo nehali s tem, drugi bodo pa težko prišli v njihovo kodo, pa naj bo še tako odprta.
> Se bo pa verjetno pojavil spet kakšen nov brouzer, na ruševinah Netscapea. Pardon, Mozille. Pardon Firefoxa ...
> To menim.
Jaz mislim, da je popolnoma vseeno ali trenutni firefox *project* crkne ali ne. Koda je odprta, program pa prevec "high-profile", da bi kar tako izumrl. Namrec, vsaj eno bad ass firmo vidim, ki bi brez tezav prispevala $$$ ali programerje in bi jim bilo zelo v interesu: Novell. Pa niso edini (kaj pa redhat pa ibm?). Mene ni popolnoma nic "strah" za firefox.
Brane2 ::
IN ko smo že pri OS " ki bo itak škripnil", a je kdo probal Celestio ?
Sem jo emergeal nekaj dni nazaj in se še vedno igram. Wow.
Za tiste, ki še ne vedo, gre za OpenGL program, ki renderira znana nebesna telesa n kaže njihove trajektorije in izračunava položaj v
željenem trenutku.
Stvar me je impresionirala. Če ima kdo kje kake druge skripte razen priložene "demo.cel", se priporočam...
Sem jo emergeal nekaj dni nazaj in se še vedno igram. Wow.
Za tiste, ki še ne vedo, gre za OpenGL program, ki renderira znana nebesna telesa n kaže njihove trajektorije in izračunava položaj v
željenem trenutku.
Stvar me je impresionirala. Če ima kdo kje kake druge skripte razen priložene "demo.cel", se priporočam...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Marjan ::
> a je kdo probal Celestio ?
Ja, znana zadeva... fajn za pokazat komu...
Ampak on topic - kakor jaz vidim opensource programje - po kvaliteti (večinsko in načeloma) ne prekaša komercialnih programov. Slednje ima kvečjemu za vzor. Ampak - sej pravim - ne velja za vse, so izjeme.
V tej propagandi, ki smo ji priča zadnje čase, je pa treba videt tud prenapihnjenost in enostransko poročanje (primer: Slo-tech novice in "politika").
Ja, znana zadeva... fajn za pokazat komu...
Ampak on topic - kakor jaz vidim opensource programje - po kvaliteti (večinsko in načeloma) ne prekaša komercialnih programov. Slednje ima kvečjemu za vzor. Ampak - sej pravim - ne velja za vse, so izjeme.
V tej propagandi, ki smo ji priča zadnje čase, je pa treba videt tud prenapihnjenost in enostransko poročanje (primer: Slo-tech novice in "politika").
kopernik ::
Jaz razlikujem med dvemi stvarmi :
1. Eno je, da se "demistificira" izvorna koda, torej da se zraven izdelkov doda tudi source. Ni pomembno, ali je ta izdelek zastonj, ali stane x eurov.
2. Druga stvar pa so zastonj izdelki, ki so posledica dobre volje skupine posameznikov ali nekega podjetja.
Metanje obojega v isti koš ni pravilno. Izjave v stilu "open-source izdelki dušijo komercialne izdelke" nimajo nobenega pomena. Kvečjemu bi lahko rekli, da zastonj izdelki dušijo komercialne izdelke. Ali bi FireFox Thomasa kaj manj motil, če ne bi bil open-source, temveč bi bil samo zastonj, toda closed-source ?
Res pa je, da velika večina tistih, ki se zavzemajo za dostopnost izvorne kode, tudi sodeluje (ali kako drugače podpira) pri kakih projektih, katerih rezultat so zastonj orodja in programi.
No, to je samo moje mnenje.
1. Eno je, da se "demistificira" izvorna koda, torej da se zraven izdelkov doda tudi source. Ni pomembno, ali je ta izdelek zastonj, ali stane x eurov.
2. Druga stvar pa so zastonj izdelki, ki so posledica dobre volje skupine posameznikov ali nekega podjetja.
Metanje obojega v isti koš ni pravilno. Izjave v stilu "open-source izdelki dušijo komercialne izdelke" nimajo nobenega pomena. Kvečjemu bi lahko rekli, da zastonj izdelki dušijo komercialne izdelke. Ali bi FireFox Thomasa kaj manj motil, če ne bi bil open-source, temveč bi bil samo zastonj, toda closed-source ?
Res pa je, da velika večina tistih, ki se zavzemajo za dostopnost izvorne kode, tudi sodeluje (ali kako drugače podpira) pri kakih projektih, katerih rezultat so zastonj orodja in programi.
No, to je samo moje mnenje.
lopov ::
Mimogrede, MS se je odlocil da ne bo cakal na Longhorn, pac pa bo IE 7 izsel prej.
http://www.cnet.com/4520-6033_1-5666404-1.html?tag=nl.e497
http://www.cnet.com/4520-6033_1-5666404-1.html?tag=nl.e497
Thomas ::
> Ali bi FireFox Thomasa kaj manj motil, če ne bi bil open-source
Mene FF kot tak nič ne moti. Celo ga (delno) uporabljam.
Jest samo pravim, da zastonjsko deljenje zadev okoli skriva v sebi velike pasti, pa čeprav je na prvi pogled privlačna zadeva. Ima svojo temno plat, ki IMO celo prevlada.
Mene FF kot tak nič ne moti. Celo ga (delno) uporabljam.
Jest samo pravim, da zastonjsko deljenje zadev okoli skriva v sebi velike pasti, pa čeprav je na prvi pogled privlačna zadeva. Ima svojo temno plat, ki IMO celo prevlada.
Bakunin ::
Ne vem... ne štekam jest opensource.
Jest sem tradicionalist v tem pogledu: "Ti mi dej kruh, jest ti ga pa plačam."
Vidim da res ne "štekaš".
Free as free speech not free beer.
Nenazadnje bi FFox lahko prodajali in ne bi bilo v nasprotju z (GPL) licenco.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Bakunin ()
Bakunin ::
> Ima svojo temno plat, ki IMO celo prevlada.
Well young padawan. Do tell me about the dark side.
Well young padawan. Do tell me about the dark side.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Bakunin ()
Thomas ::
Temna stran je sledeča.
Trenutno ne bo nihče skušal narediti komercialnega in uspešnega rivala Windowsom, ker se bo moral spopasti z zastonjskim (oziroma "zastonjskim") Linuxom.
Linux ni toliko Anti MS, proti kateremu imajo njegovi protagonisti sicer toliko povedati, pač pa je strup za vsako idejo tipa: "Začel bom z OS, ki bo sčasoma povozil MS!". Ne samo za OS, še za kaj.
To ni zdravo za kapitalizem in piplčke na Zemlji.
Trenutno ne bo nihče skušal narediti komercialnega in uspešnega rivala Windowsom, ker se bo moral spopasti z zastonjskim (oziroma "zastonjskim") Linuxom.
Linux ni toliko Anti MS, proti kateremu imajo njegovi protagonisti sicer toliko povedati, pač pa je strup za vsako idejo tipa: "Začel bom z OS, ki bo sčasoma povozil MS!". Ne samo za OS, še za kaj.
To ni zdravo za kapitalizem in piplčke na Zemlji.
Bakunin ::
>Trenutno ne bo nihče skušal narediti komercialnega in uspešnega rivala Windowsom, ker se bo moral spopasti z zastonjskim (oziroma >"zastonjskim") Linuxom.
Prosil bi da se drzis pravega naziva - "free" v primeru GPL pomeni svoboden.
In "prava" bitka se vije na podrocju aplikacij in ne na "OSu". Sedaj [2005] delati OS, ki bi konkuriral Polknom je malce "futile".
>Linux ni toliko Anti MS, proti kateremu imajo njegovi protagonisti sicer toliko povedati,
"pro-linux" ni nujno "anti-ms"
in mnozica "anti-ms" je vecja kot mnozica "pro-linux". slednje je lahko podmnozica prve.
Da o "Open source" sploh ne govorimo.
> pač pa je strup za vsako idejo tipa: "Začel bom z OS, ki >bo sčasoma povozil MS!". Ne samo za OS, še za kaj.
Podtikanje besed je tudi strup.
> To ni zdravo za kapitalizem in piplčke na Zemlji.
Verjamem da ni, ampak itak vsi tezimo k nebeskemu miru, kjer bomo blazeni poslusali angelcke na belih oblackih, ki igrajo na harfe.
Pustimo materialni svet za seboj.............or not ?
odloci se - jabolke ali hruske ?
Prosil bi da se drzis pravega naziva - "free" v primeru GPL pomeni svoboden.
In "prava" bitka se vije na podrocju aplikacij in ne na "OSu". Sedaj [2005] delati OS, ki bi konkuriral Polknom je malce "futile".
>Linux ni toliko Anti MS, proti kateremu imajo njegovi protagonisti sicer toliko povedati,
"pro-linux" ni nujno "anti-ms"
in mnozica "anti-ms" je vecja kot mnozica "pro-linux". slednje je lahko podmnozica prve.
Da o "Open source" sploh ne govorimo.
> pač pa je strup za vsako idejo tipa: "Začel bom z OS, ki >bo sčasoma povozil MS!". Ne samo za OS, še za kaj.
Podtikanje besed je tudi strup.
> To ni zdravo za kapitalizem in piplčke na Zemlji.
Verjamem da ni, ampak itak vsi tezimo k nebeskemu miru, kjer bomo blazeni poslusali angelcke na belih oblackih, ki igrajo na harfe.
Pustimo materialni svet za seboj.............or not ?
odloci se - jabolke ali hruske ?
Thomas ::
> Sedaj [2005] delati OS, ki bi konkuriral Polknom je malce "futile".
Nikakor ne. Kot bi leta 1925 izjavil, da se Fordu ne splača delati konkurence z avtomobili. Razvoj NI končan niti za tipkovnice, samo je vprašanje, če zasluži toliko pozornosti. Ne, ker je še veliko drugih stvari. Ampak tudi dizli še niso do konca razviti, niti nobena reč kar jih človeštvo ima, še ni do konca razvita. Niti OS, seveda.
> Pustimo materialni svet za seboj.............or not ?
Šur. Gremo kadit travo v Indijo? Tudi za tja rabiš kakšen tolarček. Vedno si ga, celo leta 1970.
Nikakor ne. Kot bi leta 1925 izjavil, da se Fordu ne splača delati konkurence z avtomobili. Razvoj NI končan niti za tipkovnice, samo je vprašanje, če zasluži toliko pozornosti. Ne, ker je še veliko drugih stvari. Ampak tudi dizli še niso do konca razviti, niti nobena reč kar jih človeštvo ima, še ni do konca razvita. Niti OS, seveda.
> Pustimo materialni svet za seboj.............or not ?
Šur. Gremo kadit travo v Indijo? Tudi za tja rabiš kakšen tolarček. Vedno si ga, celo leta 1970.
Brane2 ::
Temna stran je sledeča.
Trenutno ne bo nihče skušal narediti komercialnega in uspešnega rivala Windowsom, ker se bo moral spopasti z zastonjskim (oziroma "zastonjskim") Linuxom.
Motiš se, težko pa iz tvojega posta razberem a ti misliš Linux ali GNU itd.
Če govoriš o samem Linuxu, obstajajo komercialne variante, ki se celo prav fino prodajajo.
Če je Linux "zastonj", zakaj zaboga bi kdo plačal za komercialno varianto ?
Razlogov je lahko precej, tu bi pokazal zaenkrat le enega- prilagoditev. Kaj storiti, če bi rad imel v svoji napravi sicer nekakšen *nix, a rabiš kakšno ekstra lastnost, ki je vanilla Linux nima ?
Kaj če recimo rabiš determinističen odziv s hudimi časovnimi zahtevami- če hočeš od kernela torej GARANCIJO, da se bo na vsak zunanji dražljaj odzval v recimo najpozneje 100 mikrosekundah ?
Klasični kernel, namenjen hišnim mlinčkom je optimiziran za splošne performanse in zato žrtvuje determinizem. Zato ga ne moreš uporabiti recimo v krmilniku motorja.
Si slišal kdaj za National Instruments ? Če si pogledaš malo podatke o njih, boš ugotovil, da gre za najmočnejšega proizvajalca merilne in krmilne tehnike na svetu. Njihova krmilja in Labview uporabljajo povsod, od domačih razvojnih delavnic preko NASAe do prof. Baltazarja v risankah.
V zadnih generacijah njihovih inštrumentov lahko tako recimo najdeš RTOS, ki je v bistvu Linux združljivi Real Time Unix kernel. Seveda so licenco zanj mastno plačali in jo veselo zaračunavajo v cenah svojih inštrumentov, ki btw SPLOH niso poceni.
Drugih primerov je še veliko.
Osebno sem mnenja da OS ni kar katerikoli program, je veliko več od tega. Ima vlogo in pomembnost ceste.
Njegove lastnosti odločajo o marsičem, lahko celo upravljajo z bodočimi smernicami razvoja naslednjih računalnikov. Tako kot pri cestah, ima tisti ki ga izključno nadzira lahko hudo moč nad njegovimi uporabniki. Računalniki so skozi leta evoluirali v to, kar so danes, ker Windowsi potrebujejo PCja takega kot je danes. Niso torej kar neki program ampak v bistvu ena od dveh bistvenih komponent računalnika, ki kroji prihodnost računalništva že samo zaradi svoje vloge- kvaliteta ni več nujna.
Linux ni toliko Anti MS, proti kateremu imajo njegovi protagonisti sicer toliko povedati, pač pa je strup za vsako idejo tipa: "Začel bom z OS, ki bo sčasoma povozil MS!". Ne samo za OS, še za kaj.
To ni zdravo za kapitalizem in piplčke na Zemlji.
Linux sam in njegovi ustvarjalci se sploh ne ozirajo na M$ kaj dosti, razen ko je treba popiliti kaj v NTFS kernel modulu ali kako Sambo itd. Nisem še slišal, da bi Thorwalds kaj dosti razlagal, da je M$ crap, razen s tehničnega vidika. Drugače tip nima sploh nobenih problemov z uprabo komercialne kode, če je bolj primerna od OS rešitev.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
64202 ::
> Trenutno ne bo nihče skušal narediti komercialnega in uspešnega rivala Windowsom, ker se bo moral spopasti z zastonjskim (oziroma "zastonjskim") Linuxom.
Hm, se mi zdi da bi se moral spopasti z njim, tudi ce bi bil linux closed pa enako razsirjen.
Hm, se mi zdi da bi se moral spopasti z njim, tudi ce bi bil linux closed pa enako razsirjen.
Brane2 ::
64202:
OT, pa vendar. Že dalj časa me matra firbec od kod ti ta nick. Cifra se mi zdi znana, ne spomnim pa se od kod...
OT, pa vendar. Že dalj časa me matra firbec od kod ti ta nick. Cifra se mi zdi znana, ne spomnim pa se od kod...
On the journey of life, I chose the psycho path.
gGiF ::
Stara postna stevilka za Naklo? Vsaj meni je znana po tem :).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gGiF ()
Thomas ::
> Če govoriš o samem Linuxu, obstajajo komercialne variante, ki se celo prav fino prodajajo.
Sej to je pa en nov problem. Prostovoljci zastonj delajo na Linuxu, potem jih pa nekdo prinese okoli. Proda njihovo zastonjsko delo.
Jim piše vsaj kartico iz luxuz linerja na poti okoli sveta, ali pa iz presidential suita nobel hotela?
Sej to je pa en nov problem. Prostovoljci zastonj delajo na Linuxu, potem jih pa nekdo prinese okoli. Proda njihovo zastonjsko delo.
Jim piše vsaj kartico iz luxuz linerja na poti okoli sveta, ali pa iz presidential suita nobel hotela?
Brane2 ::
Prostovoljci zastonj delajo na Linuxu, potem jih pa nekdo prinese okoli. Proda njihovo zastonjsko delo.
Nihče jih ni prinesel okoli. RTOS je pač na novo razvit kernel, ki ponuja "realtime" odziv, ima pa (domnevam) ABI združljiv z Linux jedrom. Nihče ni vzel obstoječega programja in ga zmetal v svoj komercialni program. Le dupliciral del funkcionalnosti (se pravi končnega rezultata, kot ga vidijo aplikacije) in dal nanjo še nekaj svojega...
On the journey of life, I chose the psycho path.
CaqKa ::
Thomas... veš kaj je gandalfar enkrat neotu priporočal...
isto bi lahko jaz zdaj tebi reko.. vsaj glede na tumparijo ki si jo zgoraj povedal.
in kot je gandalfar zgoraj že omenil.. točno vedo v kaj se spuščajo.
isto bi lahko jaz zdaj tebi reko.. vsaj glede na tumparijo ki si jo zgoraj povedal.
in kot je gandalfar zgoraj že omenil.. točno vedo v kaj se spuščajo.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: CaqKa ()
64202 ::
Thomas: V resnici je veliko programerjev pomembnih delov linux "OS-a" placanih za svoje delo na odprti kodi, zaposleni so pa pri firmah kot so red hat, novell, ibm, ...
Projekti z velikim delezem placanih programerjev: linux, gcc, glibc, X, GNOME, KDE, ...
Projekti z velikim delezem placanih programerjev: linux, gcc, glibc, X, GNOME, KDE, ...
Thomas ::
Zdej naenkrat pa Linux ni več nekomercialen, ljudje dobivajo denar za to, da ga razvijajo, kupci ga plačujejo ...
Se pravi samo še reklamirat bi ga bilo treba tako.
Se pravi samo še reklamirat bi ga bilo treba tako.
CaqKa ::
heh.. še ni bilo odprtega predavanja na to temo da bi se opensursarji lahko naučili kako se dela to :>
Dzonson ::
Thomas napisal:
>Evo, najdem en pdf, ki ga preberem. Posebno zanimive pasuse podčrtam z >zeleno. Tisto kar se ne strinjam, podčrtam z redčo, obkrožim diagram ali dva >in ruknem link sem na forum.
na taksnem principu sedaj deluje Microsoft Sharepoint Portal Server 2003. razlika je le, da ne uporablja pdf-jev ampak doc-e
>Evo, najdem en pdf, ki ga preberem. Posebno zanimive pasuse podčrtam z >zeleno. Tisto kar se ne strinjam, podčrtam z redčo, obkrožim diagram ali dva >in ruknem link sem na forum.
na taksnem principu sedaj deluje Microsoft Sharepoint Portal Server 2003. razlika je le, da ne uporablja pdf-jev ampak doc-e
Thomas ::
> taksnem principu sedaj deluje Microsoft Sharepoint Portal Server 2003
No tako, MS očitno gre naprej. Mogoče se komu zdi prepočasi (meni že), toda stvari le napredujejo v komercialnem sektorju. Cool.
No tako, MS očitno gre naprej. Mogoče se komu zdi prepočasi (meni že), toda stvari le napredujejo v komercialnem sektorju. Cool.
gzibret ::
> In "prava" bitka se vije na podrocju aplikacij in ne na "OSu". Sedaj [2005] delati OS, ki bi konkuriral Polknom je malce "futile".
Nikoli ni preozno!
Nikoli ni preozno!
Vse je za neki dobr!
64202 ::
> Zdej naenkrat pa Linux ni več nekomercialen, ljudje dobivajo denar za to, da ga razvijajo, kupci ga plačujejo ...
Uhm, a ni bil prvi distro komercialen? Pa ves cas je bilo razmerje nekje 50-50 komercialni/nekomercialni. Samo da mas danes precej vec sans, da dobis odprtokodni siht.
Uhm, a ni bil prvi distro komercialen? Pa ves cas je bilo razmerje nekje 50-50 komercialni/nekomercialni. Samo da mas danes precej vec sans, da dobis odprtokodni siht.
64202 ::
> Se pravi samo še reklamirat bi ga bilo treba tako.
As in Latest World & National News & Headlines - USATODAY.com?
As in Latest World & National News & Headlines - USATODAY.com?
IgorGrozni ::
Dilema med kapitalskim ˝komercialnim˝ podjetjem za razvoj softwera in OpS ˝nekomercialnim˝podjetjem, kot tudi med obema tipoma SW je IMHO med tem, čemu bolj verjameš in zato zaupaš(kupiš):
1. Kapitalski, skrajno racionalizirani produkciji blaga z opredeljenim ciljem - profitom.
Ki ima organizacijo in vsa sredstva usmerjena v produkcijo konkurenčnega proizvoda in zaradi tega prisiljena v nenehno, časovno skoraj linearno enakomerno posodabljanje produkta ( saj je aplikativni SW podoben morskemu psu, ki bojda, če ne plava, umre!) Konkurenčna prednost je tudi življenska doba blaga (tudi odgovornost zastavljenega kapitala, odnos do uporabnikov, itd. .. vse povezano z trajanjem ).
Ekscesni del take organiziranosti (ekscesni glede na racionalnost) je seveda profit, ki, ko preseže mejno koristnost ( motivacija), postane moteč za racionalnost rabe sredstev ( globalno ). Zato je pravzaprav M$ problematičen in ga ni mogoče obravnavati skupaj v vrsti z drugimi ˝komercialnimi˝ SW. Profit MS monopola je presegel mejno koristnost in ne izhaja več samo iz izdelka.
Torej ali verjameš ciljnemu, urejenemu delovanju ( optimiranemu delovanju) ali pa
2. Kaotičnem delovanju Op.S., proizvodnje, ki dobiva rezultate (SW) iz sicer usmerjenega delovanja posameznikov, le da jih vežejo kaotične vezi.
Kaotična organizacija proizvodnje pa dolgoročno ne zagotavlja konkurenčnega proizvoda ( saj ne zagotavlja dovolj dolge življenske dobe, trajanja, odgovornosti, itd...), same posodobitve pa so bolj podobne evolucijskim( slučajne mutacije) skokom, časovno so nelinearne.
Doba med skoki pa je često predolga za tiste organizacije, ki uporabljajo Op.S rešitve !
In taka je očitno tudi zgodba FF in IE. IE bo obstal, ker ima podporo in odgovornost kapitala(usmerjenost), FF pa bo čakal na evolucijski skok (kaotičnost).
Dobra stran FF( Op.S) je, da je prisilil IE(MS in ostali !) v hitrejše posodabljanje, vzel je nekaj ekscesnega profita, globalna uporaba sredstev bo nekoliko boljša.
Se pa bojim, da imajo prav tisti, ki zagovarjajo ˝komercialni˝SW proti ˝nekomercialnemu˝ SW. Usmerjeno delovanje je doslej proizvedlo boljše rezultate . Seveda jih je tudi evolucija, le nekam počasi.
Op.S.SW bo prevladal nad ˝komercialnim˝ konceptom, samo če se bo sam organiziral kot komercialni, en del se je že ( zato narekovaji) in zato Op.S. tudi še živi.
Dilema je : Ali verjameš Kvaliteti ali Kvantiteti ? Realist ali romantik ?
LP.IgorGrozni
1. Kapitalski, skrajno racionalizirani produkciji blaga z opredeljenim ciljem - profitom.
Ki ima organizacijo in vsa sredstva usmerjena v produkcijo konkurenčnega proizvoda in zaradi tega prisiljena v nenehno, časovno skoraj linearno enakomerno posodabljanje produkta ( saj je aplikativni SW podoben morskemu psu, ki bojda, če ne plava, umre!) Konkurenčna prednost je tudi življenska doba blaga (tudi odgovornost zastavljenega kapitala, odnos do uporabnikov, itd. .. vse povezano z trajanjem ).
Ekscesni del take organiziranosti (ekscesni glede na racionalnost) je seveda profit, ki, ko preseže mejno koristnost ( motivacija), postane moteč za racionalnost rabe sredstev ( globalno ). Zato je pravzaprav M$ problematičen in ga ni mogoče obravnavati skupaj v vrsti z drugimi ˝komercialnimi˝ SW. Profit MS monopola je presegel mejno koristnost in ne izhaja več samo iz izdelka.
Torej ali verjameš ciljnemu, urejenemu delovanju ( optimiranemu delovanju) ali pa
2. Kaotičnem delovanju Op.S., proizvodnje, ki dobiva rezultate (SW) iz sicer usmerjenega delovanja posameznikov, le da jih vežejo kaotične vezi.
Kaotična organizacija proizvodnje pa dolgoročno ne zagotavlja konkurenčnega proizvoda ( saj ne zagotavlja dovolj dolge življenske dobe, trajanja, odgovornosti, itd...), same posodobitve pa so bolj podobne evolucijskim( slučajne mutacije) skokom, časovno so nelinearne.
Doba med skoki pa je često predolga za tiste organizacije, ki uporabljajo Op.S rešitve !
In taka je očitno tudi zgodba FF in IE. IE bo obstal, ker ima podporo in odgovornost kapitala(usmerjenost), FF pa bo čakal na evolucijski skok (kaotičnost).
Dobra stran FF( Op.S) je, da je prisilil IE(MS in ostali !) v hitrejše posodabljanje, vzel je nekaj ekscesnega profita, globalna uporaba sredstev bo nekoliko boljša.
Se pa bojim, da imajo prav tisti, ki zagovarjajo ˝komercialni˝SW proti ˝nekomercialnemu˝ SW. Usmerjeno delovanje je doslej proizvedlo boljše rezultate . Seveda jih je tudi evolucija, le nekam počasi.
Op.S.SW bo prevladal nad ˝komercialnim˝ konceptom, samo če se bo sam organiziral kot komercialni, en del se je že ( zato narekovaji) in zato Op.S. tudi še živi.
Dilema je : Ali verjameš Kvaliteti ali Kvantiteti ? Realist ali romantik ?
LP.IgorGrozni
Sergio ::
BTW, kdo kje vidi resne tezave v razvoju firefoxa? Resno me zanima. Sem prebral linkan clanek, ampak parafrazirat naslov za v Bulvar se mi zdi pa rahlo pod nivojem.
Tako grem jaz, tako gre vsak, kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.
BigWhale ::
Mogoco bi jaz ponovil moje predavanje v Kiberpipi... Da vas ne bo toliko tavalo v temi, okrog open sourca in free software-a.
;>
In ja. Razviti komercialen, 100% komercialen, closed source desktop (x86) operacijski sistem od katerega lahko zivis, torej ga prodajas, nudis support in nadgradnje, je utopicno in neizvedljivo.
Kdor pa misli nasprotno, ga pa vabim, naj mi dokaze, da to ni res. Na svojem ali pa kakem drugem primeru.
Pa offtopic je tole. Gre se za firefox in kako je v nevarnosti. Se strinjam s Serzom... :)
;>
In ja. Razviti komercialen, 100% komercialen, closed source desktop (x86) operacijski sistem od katerega lahko zivis, torej ga prodajas, nudis support in nadgradnje, je utopicno in neizvedljivo.
Kdor pa misli nasprotno, ga pa vabim, naj mi dokaze, da to ni res. Na svojem ali pa kakem drugem primeru.
Pa offtopic je tole. Gre se za firefox in kako je v nevarnosti. Se strinjam s Serzom... :)
borchi ::
In ja. Razviti komercialen, 100% komercialen, closed source desktop (x86) operacijski sistem od katerega lahko zivis, torej ga prodajas, nudis support in nadgradnje, je utopicno in neizvedljivo.
sam če pa maš še par "življensko" pomembnih aplikacij, ki jih zakleneš na to platformo se pa že da životarit. nekaterim ostane celo za žemljo.
al misliš popolnoma na novo nardit OS?
l'jga
Marjan ::
Slo-comp (za razliko od ST) spremlja kar se dogaja z open-source:
Mozilla Suite je mrtev:
http://www.slo-comp.net/news/?newsID=6777
http://www.neowin.net/comments.php?id=27405&category=main
Mozilla Suite je mrtev:
http://www.slo-comp.net/news/?newsID=6777
http://www.neowin.net/comments.php?id=27405&category=main
IgorGrozni ::
BigW: Če misliš name (tema
), priznam, da sem napisal post bolj iz tega kar slutim, kot iz tega kar vem.
Ti bom pa hvaležen za kak link do relevantnega članka ( hm...definicija Op.S,, aplikativni SW, stanje na področju Op.S, SW in perspektive)
Samo to te lepo prosim, ne kakih nekritično apologetskih hvalnic. thx.
LP.IgorGrozni
), priznam, da sem napisal post bolj iz tega kar slutim, kot iz tega kar vem. Ti bom pa hvaležen za kak link do relevantnega članka ( hm...definicija Op.S,, aplikativni SW, stanje na področju Op.S, SW in perspektive)
Samo to te lepo prosim, ne kakih nekritično apologetskih hvalnic. thx.
LP.IgorGrozni
Gandalfar ::
Marjan: samo bloat od mozille so dal v drugi plan. Naslednji Mozilla suite bo pac mel firefox notr.
BigWhale ::
Igor,
Nisem nikogar osebno mislil, samo tako in general sem govoril, ker sem zasledil precej cvetk kar se tice open/free source. :)
Borchi, mislil sem tisto drugo.
Marjan, to kar si poslal je pa v bistvu dobra novica! Eni to vemo. ;)
Nisem nikogar osebno mislil, samo tako in general sem govoril, ker sem zasledil precej cvetk kar se tice open/free source. :)
Borchi, mislil sem tisto drugo.
Marjan, to kar si poslal je pa v bistvu dobra novica! Eni to vemo. ;)
IgorGrozni ::
OK. .... vendar link
, if you be so kind.
Ko si pripravljal predavanje, si gotovo našel kaj dobrega.
LP. IgorGrozni
.... vendar link , if you be so kind. Ko si pripravljal predavanje, si gotovo našel kaj dobrega.
LP. IgorGrozni
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Wikipedija spet pomagala širiti zablodo (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / --Nerazporejeno-- | 14567 (11577) | jype |
| » | Microsoft in EU dogovorila ime (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 23387 (19538) | OwcA |
| » | Direktiva o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 8362 (7088) | borchi |
| » | opensource = free??? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Loža | 12883 (10347) | BigBoss |
| » | Intelektualna lastnina in copyleft (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 15129 (15129) | Exilian |