Forum » Loža » opensource = free???
opensource = free???
Matek ::
Debata iz novice Odprtokodno pivo se nadaljuje tukaj.
Gigabit
pecorin
Gigabit
Saša
BigWhale
Gigabit
Cimek
Gigabit
minmax
Gigabit
Brane2
Gigabit
Brane2
Gigabit
minmax
Gigabit
Gundolf
Gigabit
Gundolf
minmax
Matthai
MadManMato
Gigabit
"Odprtokodno pivo"
Kaj to pomen, da bomo zdej lahk pil zastonj pir?
pecorin
gigabit to pomeni, da je recept dostopen vsem.
Gigabit
Pol se pa pisc novice ni dobr izrazil. Jz sm že mislil, da je v tem posebnem piru kaka odprta koda in bo zdaj za vse zastonj, tko k Linux.
Sm že hotel vprašat v kerem odprtokodnem baru ga strežejo.
Saša
To understand the concept, you should think of ``free'' as in ``free speech,'' not as in ``free beer.''
BigWhale
Gigabit, ce ti niso jasni pojmi odprta koda, free software in se kak drug, potem raje ne stresaj neumnosti. Samemu sebi skodis.
Gigabit
Zakaj, a zato k mi je ob naslovu te novice koncept odprte kode že skor postal všeč, pol pa zvem da le ni nč zastonj? Sam seb bi škodil le, če bi moral še plačat.
Cimek
Gigabit, da te novica pritegne že po naslovu le-ta ponavadi vsebuje metafore
Gigabit
Stara finta komerciale ja, sam nism pa tega od poštenih odprtokodcev pričakval. Še največi monopolisti kej tazga ne nardijo.
minmax
gigabit: ... če novice nekdo noče razumet, se bo potrudil in je ne razumel ne glede na to kako je napisana.
to več pove o bralcu kot o novici.
Gigabit
Ja itak. To pove, da hočm novico oz njen naslov razumet tko k je napisan. Ti pa men hočš dopovedat, da jo morm razumet drugač, tko kt si jo ti predstavlaš.
Brane2
In kaj ti spet ni jasno ?
Ta pir lahko dobiš v obliki recepta na siteu (Gentoo,LFS etc), ki ga potegneš k sebi, zoptimiziraš glede na svoje pogoje (banje, temperature, dobavljive sestavine) ali ga pa naročiš zapakiranega direkt pri avtorju (Fedora, Suse etc).
Pri tem je treba vedeti, da ti avtor, ki ti je dal recept, NI dolžan še OpenSource pira, avtor OS pira pa ti JE pa dolžan še recept zanj, ČE GA ZAHTEVAŠ. Za ta recept ti lahko zaračuna kvečjemu kritje razumnih stroškov pošiljanja in kopiranja recepta, če je do njih prišlo.
Če se ne motim, si to tudi dobil. Kaj ti še manjka ?
Gigabit
Pir v obliki recepta? Jz ga mam rajš v obliki tekočine.
Brane2
Potem ga dobš pri Laškem/Unionu ali v kaki drugi varianti.
Gigabit
Ja, sam to pa ni več odprtokodno, pa tud free ne.
minmax
gigabit: nihce ne trdi, da je union odprtokoden. pivo iz novice je. njegova koda torej recept, je odprta, torej je pivo odprtokodno. to je vse o cemer govorita tako naslov novice kot vsebina.
... ah zdaj bom pa nehal. kot sem rekel, ce noces razumet pac ne bos.
Gigabit
Pisc novice je omenjal odprtokodno pivo in kot tako sm pričakval, da je free. Union že itak vemo da to ni, k je monopolist pr nas.
Gundolf
Gigabit, še enkrat poglej kaj je Saša napisal:
To understand the concept, you should think of ``free'' as in ``free speech,'' not as in ``free beer.''
To je namreč koncept odprte kode.
Recept za pivo pač. Če pričakuješ da bo samo pivo zastonj potem je to tako kot da bi pričakoval, da boš skupaj z zastonj distribucijo linuxa zastonj dobil še mašino, na kateri ti bo laufal.
Gigabit
Sploh ne, sej odprtokodnih mašin še ne poznamo. V naslovu novice pa točn piše "Odprtokodno pivo", se prav tko k odprtokodni linux al pa firefox.
Gundolf
Se pravi ne razumeš konceptov free speech in free beer? Ok.
minmax
gigabit, če ti ne poznaš odprtokodnih mašin še ne pomeni, da ne obstajajo.
www.opencores.org
zadevo so med drugim štartali slovenci. pa to ni edini projekt odprtokodnih mašin.
če prej nisi razumel kaj je odprta koda prav, se zgodi, nihče ne ve vsega. upam, da zdaj razumeš.
Matthai
Odprtokodno ne pomeni brezplačno - vsaj ne vedno. Je pa res, da imajo v Kiberpipi včasih poleg brezplačnih predavanj tudi brezplačne pomaranče.
MadManMato
Gigabit, vidim kaj tebe moti. Odprtokodni software takoj dojemamo kot brezplačen v vseh pogledih, v resnici pa je brezplačna zgolj koda sama. Ker program ni nekaj konkretnega, je še najbolj konkretna stvar pri celotni zadevi pakiranje in navodila. Brezplačno kodo različnih programov (ali gre za Linux ali za kaj drugega) nekateri proizvajalci pogosto posnamejo na cedejke, zapakirajo v škatle in napišejo še kaka navodila ter zadevo prodajo po določeni ceni, ki ni visoka, saj ni treba plačevati programerjem, odgovornim za delo, le stroške razpečevanja in pisanja navodil si pokrijejo.
Isto je z odprtokodnim pivom, le da si je koncept težje predstavljati, ker je pivo že tako ali tako konkretna stvar. Tukaj gre za odprtokodnost v obliki recepta za pivo, kot so ti že mnogi napisali. Recept je pri pivu ključna zadeva, bistvo in ideja piva, brez katerega te pijače ni. Ponavadi se ta recept seveda trži, zanj se plačujejo licence in od njega proizvajalec dobi profit, ko ti kupiš pivo v trgovini. Pri odprtokodnem pivu pa je ta del brezplačen. Nek proizvajalec ga lahko zvari in prodaja, ti boš za to pivo odštel le ceno pločevinke/steklenice, malo vode, hmelja, ječmena in kvasa. Plačal boš zgolj te surovine, ki niso brezplačne in jih je proizvajalec logično zaračunal, tako kot zaračuna škatlo, cd in navodila proizvajalec, ki na cd posname odprtokodni program.
Surovine v obeh promerih z odprtokodnostjo izdelka nimajo nič. Če ti nekdo posname Linux na zlat cd, ki stane 500.000 SIT, imamo na slo-techu še vedno pravico napisati novico Odprtokodni linux, pa čeprav ga ne moreš dobiti, brez da odšteješ denar za tisti CD.
Bolje ispasti glup nego iz aviona.
- spremenil: Matek ()
BigWhale ::
NE, NE, NE, in NE!
Pozabite na ZASTONJ, BREZPLACNO in FREE OF CHARGE!
Izbijte si te stvari iz glave.
Odprta koda, torej free software je PROST (SVOBODNO) programje. Ker imate PRAVICO in OBVEZO, da software uporabljate, spreminjate in redistribuirate, vse dokler obdrzite enake pravice in pogoje, pod katerimi ste programd obili (razen, ce v licenci ne pise kako drugace)
FREE != zastonj
FREE != brezplacno
FREE = PROST
Torej prosto dostopno, prosto za uporabo, prosto za spreminjanje in razsirjanje, med strankami, prijatelji in sovragi. AMPAK pod taksnimi pogoji, da se ne stepejo z obstojeco licenco!
Se komu kaj ni jasno?
Pri pivu je pa odprt recept. In to je to. Nihce ti ne bo dal zastonj piva. Zastonj piva ni. Zapomni si to. NI GA. Nikjer.
Tudi ni zastonj programske opreme. Je pa prosta programska oprema in odprto kodna programska oprema. To pa je. Je pa slednja bistveno cenejsa oz zaprtokodne programske opreme. Ponavadi in v vecini primerov.
Pozabite na ZASTONJ, BREZPLACNO in FREE OF CHARGE!
Izbijte si te stvari iz glave.
Odprta koda, torej free software je PROST (SVOBODNO) programje. Ker imate PRAVICO in OBVEZO, da software uporabljate, spreminjate in redistribuirate, vse dokler obdrzite enake pravice in pogoje, pod katerimi ste programd obili (razen, ce v licenci ne pise kako drugace)
FREE != zastonj
FREE != brezplacno
FREE = PROST
Torej prosto dostopno, prosto za uporabo, prosto za spreminjanje in razsirjanje, med strankami, prijatelji in sovragi. AMPAK pod taksnimi pogoji, da se ne stepejo z obstojeco licenco!
Se komu kaj ni jasno?
Pri pivu je pa odprt recept. In to je to. Nihce ti ne bo dal zastonj piva. Zastonj piva ni. Zapomni si to. NI GA. Nikjer.
Tudi ni zastonj programske opreme. Je pa prosta programska oprema in odprto kodna programska oprema. To pa je. Je pa slednja bistveno cenejsa oz zaprtokodne programske opreme. Ponavadi in v vecini primerov.
Myth ::
Kak ni? Jaz sem dobil pivo brezplačno od kolega, ki ga je sam naredil doma, torej zvaril. Torej recept je imel , ne vem če je bil prost (free) ali ne, pivo pa je tudi zastonj , saj je od prijatelja. 
¤ Space is Mystery. And Myth is on Earth. ¤
poweroff ::
Kakšna bi bila razlika med npr. Linux pivom in M$ pivom? Oba kupiš in popiješ. Vendar za Linux pivo veš katere substance so notri, saj je recept zanj odprtokoden, torej javen. Pri MS pivu pa tega ne veš, ker sta recept in sestavine za MS pivo tim. "poslovna skrivnost".
Za običajnega "pijanca", ki mu je važno le, da se ga čim bolj "usuje" je seveda vseeno katero pivo pije. Tisti z bolj izbranim okusom pa bomo z veseljem vedeli kaj pijemo...
Za običajnega "pijanca", ki mu je važno le, da se ga čim bolj "usuje" je seveda vseeno katero pivo pije. Tisti z bolj izbranim okusom pa bomo z veseljem vedeli kaj pijemo...
sudo poweroff
Kaboom ::
kein freibier für Schröder ? 
uhm ... moram hitro pogledat na opensource recepte če je gor recept za pivo Smoothflow. ŠE lažje pa bi bilo če ve kateri pivopivec kje v sloveniji ga prodajajo.
v angliji sem ga pil. Tetleys Smoothflow Beer 1 pint 3.4 funta. v mariboru v english pubu sprašujem če ga imajo -nimajo ... pa pač vprašam katera angleška piva pa imate? -"nobena"
uhm ... moram hitro pogledat na opensource recepte če je gor recept za pivo Smoothflow. ŠE lažje pa bi bilo če ve kateri pivopivec kje v sloveniji ga prodajajo.
v angliji sem ga pil. Tetleys Smoothflow Beer 1 pint 3.4 funta. v mariboru v english pubu sprašujem če ga imajo -nimajo ... pa pač vprašam katera angleška piva pa imate? -"nobena"
Če se zatakne - pritisni močneje. Če se zlomi - bil je skrajni čas za nakup novega.
christooss ::
Razlika med linbeer in m$beer je to da recept za prvega dobis na internetni strani drugega pa na emuli
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo
nicjasno ::
cHRü$tooß.....
Nisi nic razumel..... RECEPT = KAKO je stvar sestavljena.... Razen nekega leaka od win2k sourcekode na emuli ne bos dobil izvorne kode M$ izdelkov in ne bos vedel kako so sestavljeni.
Nisi nic razumel..... RECEPT = KAKO je stvar sestavljena.... Razen nekega leaka od win2k sourcekode na emuli ne bos dobil izvorne kode M$ izdelkov in ne bos vedel kako so sestavljeni.
www.nicjasno.com | www.vsejasno.com
CaqKa ::
FREE != zastonj
FREE != brezplacno
FREE = PROST
Se komu kaj ni jasno?
ja.
zakaj pišeš free namesto open?
torej
OPEN != zastonj
OPEN != brezplačno
OPEN = Prost (odprto vsem na pogled)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: CaqKa ()
Thomas ::
Recept zraven servirane pijače.
To meni deluje dokaj socialistično. Radnička klasa, trudbenici, koji neposredno u produkciji pune flaše ... njima čast.
Točno tako pravi Kitajska KP. Priznava stroške švasanja ladje, ne pa načrta. Načrt za ladjo ni nič.
Meni ti koncepti niso brezpogojno všeč. Razvoj je nič, kopanje jarkov je vse. Zelo Maoistično ali Leninistično izpade tole gibanje. Kar je slabo v toliko, da razvoj se s tem zatira. Ideološko.
To meni deluje dokaj socialistično. Radnička klasa, trudbenici, koji neposredno u produkciji pune flaše ... njima čast.
Točno tako pravi Kitajska KP. Priznava stroške švasanja ladje, ne pa načrta. Načrt za ladjo ni nič.
Meni ti koncepti niso brezpogojno všeč. Razvoj je nič, kopanje jarkov je vse. Zelo Maoistično ali Leninistično izpade tole gibanje. Kar je slabo v toliko, da razvoj se s tem zatira. Ideološko.
Brane2 ::
Odvisno s katere strani gledaš na stvar.
Recept pijače te niti ne zanima vedno. Lahko da si vajen komercialnih pirov in tudi tega ocenjuješ tako- po okusu v ustih- brez ideologije.
Poleg tega, koliko ti koristi recept ? Če ga dobiš, si lahko ta pir sam narediš. Če bi ga rad prodajal, si lahko kvečjemu konkurenca tuipu, ki ti je dal recept za ta pir. Lahko recept izboljšaš in če pir piješ sam, ti tudi izboljšave ni treba dati nikomur.
Če misliš pir pro/dajati okrog moraš deliti tudi recept, da drugi lahko gradijo dalje na njem.
Če ti to ni všeč, pač naredi povsem svoj recept in ne uporablaj splošnega dobra pa je.
Saj nihče ni reku, da je OS pir edino taprav. Jaz recimo pijem Union in Laškega. Union ob mesnih jedeh, Laško brez vsega.
Zaenkrat mi ne pade na pamet, da bi sam čaral s sodi, termostati, cevmi in kemijo in delal OS pir.
Je pa tak pristop v določenih situacijah lahko dober. Recimo za folk, ki iz hobija dela pir. Več glav več ve in to bi bil način za masovno paralelno testiranje receptov, ki bi lahko koristilo vsem hobistom.
Ni bistvo tega prijema "da načrt ladje ni vreden nič". Prej nasprotno- načrt ladje je vreden veliko. Toliko, da ga je treba dati na razpolago vsem. Če bi bil vreden nič, nikogar ne bi zanimal.
Recept pijače te niti ne zanima vedno. Lahko da si vajen komercialnih pirov in tudi tega ocenjuješ tako- po okusu v ustih- brez ideologije.
Poleg tega, koliko ti koristi recept ? Če ga dobiš, si lahko ta pir sam narediš. Če bi ga rad prodajal, si lahko kvečjemu konkurenca tuipu, ki ti je dal recept za ta pir. Lahko recept izboljšaš in če pir piješ sam, ti tudi izboljšave ni treba dati nikomur.
Če misliš pir pro/dajati okrog moraš deliti tudi recept, da drugi lahko gradijo dalje na njem.
Če ti to ni všeč, pač naredi povsem svoj recept in ne uporablaj splošnega dobra pa je.
Saj nihče ni reku, da je OS pir edino taprav. Jaz recimo pijem Union in Laškega. Union ob mesnih jedeh, Laško brez vsega.
Zaenkrat mi ne pade na pamet, da bi sam čaral s sodi, termostati, cevmi in kemijo in delal OS pir.
Je pa tak pristop v določenih situacijah lahko dober. Recimo za folk, ki iz hobija dela pir. Več glav več ve in to bi bil način za masovno paralelno testiranje receptov, ki bi lahko koristilo vsem hobistom.
Ni bistvo tega prijema "da načrt ladje ni vreden nič". Prej nasprotno- načrt ladje je vreden veliko. Toliko, da ga je treba dati na razpolago vsem. Če bi bil vreden nič, nikogar ne bi zanimal.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Brane2 ::
Recept zraven servirane pijače.
Ne nujno. Samo če to zahtevaš, recimo v stilu " kelner, račun prosim. BTW. Tale pir je bil pa dober. Lahko dobim recept ?"
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Thomas ::
Trenutno razmerje "intelektualnega kapitala" proti "materialnemu kapitalu" je v prid prvega, kar močno.
Štos je narediti Union pivo, receptura je pomembnejša od samega procesiranja po proceduri. Zgolj procesira lahko že "vsak", samo slehernikove recepture so obupne, nihče noče piti tistih scalnic brez dobrega recepta.
Mi je pa jasno, da je ravno intelektualni kapital na udaru "gibanja odprte kode". Da ga več ne bi bilo, da bi bila le še materialni kapital in delo nekaj vredna.
To je zanimivo.
Štos je narediti Union pivo, receptura je pomembnejša od samega procesiranja po proceduri. Zgolj procesira lahko že "vsak", samo slehernikove recepture so obupne, nihče noče piti tistih scalnic brez dobrega recepta.
Mi je pa jasno, da je ravno intelektualni kapital na udaru "gibanja odprte kode". Da ga več ne bi bilo, da bi bila le še materialni kapital in delo nekaj vredna.
To je zanimivo.
Gandalfar ::
Thomas: ja, ravno to je fajn. Ker kot sam pravis: Zgolj procesira lahko že "vsak" - in s tem dajes monopol posameznikom, ki ga morda ne izkoriscajo optimalno v prid druzbe.
Brane2 ::
Mi je pa jasno, da je ravno intelektualni kapital na udaru "gibanja odprte kode". Da ga več ne bi bilo, da bi bila le še materialni kapital in delo nekaj vredna.
Kot vem, recimo Linusu & kernel co. sploh ne gre finančno slabo, čeprav delajo OS. Gre za drugačno filozofijo, to je vse- ne nujno boljšo.
Kernel je tako recimo OS, pa vendar je osnovni del ekipe stalen. Kdo drug bi bil bolj primeren za delo na tem ?
Nekdo, ki stvar prvič vidi ali ljudje ki dihajo source kodo kernela in datasheete berejo ob zajtrku namesto nočne kronike ?
Bilo je kar nekaj čustvenih trenutkov okrog kernela, pa je Linus folku lepo pojasnil, da se nimaj kaj usajat.
V katermkoli trenutku lahko skopirajo katerikoli kernel na svoj server in ga sami po svoje razvijajo dalje- brez zamere.
Kernela bi se lahko lotil kdorkoli drugi, pa se ni. Zakaj ne ? Zato, ker razvijalcem pridobljeno znanje služi kot kapital. Saj source je na voljo, ampak je subtilna razlika med tem a imaš tistih 100 Mb sourcea na disku ali pa v glavi.
Stallman še sedaj nekaj sanja o tistem Mach kernelu, ki ga razvijajo že stoletje pa še ni shodil. Videti je, da razvoj nečesa takega ni trivialen, tudi če je vse Open Source itd...
Linus je zelo verjetno ravno zaradi tega dobil delo (pa najbrž še kaj) v Transmeti, drugi pa so se tudi podobno znašli.
Tu gre samo za to, da ti je znanje predhodnikov bolj dosegljivo-cenejše kot sicer, vendar je tak tudi tvoj rezultat.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Thomas ::
> s tem dajes monopol posameznikom, ki ga morda ne izkoriscajo optimalno v prid druzbe.
Vsak kapital najbolje izkoriščaj v *svoj* prid! Le tako boš tudi največ koristil drugim, se reče družbi.
Če se pa pojavijo razsodniki, ki bi "bolje usmerjali kapital drugih", potem imamo pa državni ali kakšen drug intervencionizem. Ni neposredno dokazano, da bi v neki *zelo* zmerni močno škodil.
Ampak točno smo pa videli, da veliko tega intervencionizma zaduši rast kapitala. Ljudje ne bogatijo, morda celo nasprotno.
To je pogled z desne.
Z leve stvari zgledajo drugače, jasno. Kapital je (nujno ?) zlo, treba ga je čimbolj omejiti.
Vsak kapital najbolje izkoriščaj v *svoj* prid! Le tako boš tudi največ koristil drugim, se reče družbi.
Če se pa pojavijo razsodniki, ki bi "bolje usmerjali kapital drugih", potem imamo pa državni ali kakšen drug intervencionizem. Ni neposredno dokazano, da bi v neki *zelo* zmerni močno škodil.
Ampak točno smo pa videli, da veliko tega intervencionizma zaduši rast kapitala. Ljudje ne bogatijo, morda celo nasprotno.
To je pogled z desne.
Z leve stvari zgledajo drugače, jasno. Kapital je (nujno ?) zlo, treba ga je čimbolj omejiti.
Thomas ::
Pa še moj osebni pogled, ki ni niti lev niti desen:
Fantje, ne se preveč špilat! Že zaradi hitrega razvoja tehnologije stvari niso preveč stabilne. Poleg tega, so zelo komplicirane, jest osebno jih ne razumem čisto - priznam! Bi vam bil hudo hvaležen, če ravno red finalnimi brzicami ne prevrnete čolna.
Fantje, ne se preveč špilat! Že zaradi hitrega razvoja tehnologije stvari niso preveč stabilne. Poleg tega, so zelo komplicirane, jest osebno jih ne razumem čisto - priznam! Bi vam bil hudo hvaležen, če ravno red finalnimi brzicami ne prevrnete čolna.
Brane2 ::
Jaz vse skupaj vidim samo kot drugačen teren za igro. Teren, kjer je trenje med izmenjavo idej zelo majhno in je izmenjava zelo lahka.
To je tako pozitivno kot negativno.
Pozitivna stvar je, da so startne ideje za neko razmišljanje zelo poceni in jih dobiš z majhnim vložkom in brez izgub trenja v sistemu. Po drugi strani pa ravno zaradi nikakršnega trenja nimaš solidne opore, ko bi rad svoje ideje plasiral. Kakorkoli že, igrišče je enako za vse igralce.
Gre torej za dve različni igri- kot recimo nogomet in hokej.
Vzemi kot primer svoj evolucijski softver (Criticall ?). Koliko ljudi je na STju ? Ogromno. Kolikšen odstotek od teh pozna zadevo- mislim res razume stvar ? Bolj malo. Številka folka ki bi lahko vzela tvoj SW in takoj naredila z njim nekaj pametnega je še manjša.
Ni zadosti samo kup inofrmacij, rabiš še možgane in voljo da jih razumeš. Ravno zaradi tega si ti tu referenca za to tematiko. Ti se ukvarjaš s tem. ne pravim sedaj da OS-aj svojo zadevo, samo razlagam svojo perspektivo, zakaj je v določenih situacijah taka stvar lahko uspešna.
To je tako pozitivno kot negativno.
Pozitivna stvar je, da so startne ideje za neko razmišljanje zelo poceni in jih dobiš z majhnim vložkom in brez izgub trenja v sistemu. Po drugi strani pa ravno zaradi nikakršnega trenja nimaš solidne opore, ko bi rad svoje ideje plasiral. Kakorkoli že, igrišče je enako za vse igralce.
Gre torej za dve različni igri- kot recimo nogomet in hokej.
Vzemi kot primer svoj evolucijski softver (Criticall ?). Koliko ljudi je na STju ? Ogromno. Kolikšen odstotek od teh pozna zadevo- mislim res razume stvar ? Bolj malo. Številka folka ki bi lahko vzela tvoj SW in takoj naredila z njim nekaj pametnega je še manjša.
Ni zadosti samo kup inofrmacij, rabiš še možgane in voljo da jih razumeš. Ravno zaradi tega si ti tu referenca za to tematiko. Ti se ukvarjaš s tem. ne pravim sedaj da OS-aj svojo zadevo, samo razlagam svojo perspektivo, zakaj je v določenih situacijah taka stvar lahko uspešna.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Thomas ::
Sej poznate Muro. Preživela bo toliko, kolikor bo lansirala svoje FANCY znamke.
Tisti Primorci, ki pa v Prekmurju šivajo neke FANCY znamke, od nevemkoga vse, pa sploh ne morejo dobiti dovolj šivilj, tako da jih vozijo z Madžarske!
Če bi tile šivali z "odprtimi kroji", so takoj brez dela.
Got it now?
Tisti Primorci, ki pa v Prekmurju šivajo neke FANCY znamke, od nevemkoga vse, pa sploh ne morejo dobiti dovolj šivilj, tako da jih vozijo z Madžarske!
Če bi tile šivali z "odprtimi kroji", so takoj brez dela.
Got it now?
Gandalfar ::
Bi vam bil hudo hvaležen, če ravno red finalnimi brzicami ne prevrnete čolna.
Kako lahko to storimo? Razvoj je neizogiben. Poslusajoc na tvoje mantre je samo vprasanje casa kdaj bo prislo do Dogodka in pri tem lahko mi po tvoji logiki zadevo samo upocasnimo. Ustaviti pa nikakor ne moremo.
Zakaj bi se nas torej bal? Toliko pa res se nisi star, da bi se bal da do tvoje smrti ne bo prislo do Dogodka?
Gandalfar ::
Thomas: nope. Oni _ze_ sivajo z odprtimi kroji. V tem primeru z BSD kroji, ker ko odkupijo kroj lahko z njim vse pocnejo, verjetno.
Ce pa imajo pogodbo, ki pravi da iz teh papirjev pa lahko naredjo samo N oblek. Potem morajo pa vse skupaj zazgat pa je to naceloma ovira, ker imajo omejeno velikost obrata ceprav bi lahko se kdo delal. Pa magar iz Madzarske. Vsaj ena preskrbljena druzina manj.
Ce pa imajo pogodbo, ki pravi da iz teh papirjev pa lahko naredjo samo N oblek. Potem morajo pa vse skupaj zazgat pa je to naceloma ovira, ker imajo omejeno velikost obrata ceprav bi lahko se kdo delal. Pa magar iz Madzarske. Vsaj ena preskrbljena druzina manj.
Brane2 ::
Če bi tile šivali z "odprtimi kroji", so takoj brez dela.
Fino. Torej v njihovi situaciji in zanje OS "ne pali".
Pač se ne bodo lotili tega. Tu bi se dalo sedaj nardit študijo o njihovi industriji, stopnji tehnike itd a to v bistvu tu ni preveč relevantno. Glavno je da zanje tu in sedaj OS ni videt kot prava rešitev.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Thomas ::
OS za tekstilce ne špila. Pade intelektualna lastnina, pa lahko tekmujejo le še s Kitajci, kdo bo naredil več cunj za dolar. Le da gre vedno manj za tekmo neposredno s Kitajci, pač pa bolj s stroji, ki jih Kitajci uvažajo z Laškega.
Padec intelektualne lastnine bi tudi pomenil, da se Lahom ne splača več razvijat novih strojev za Kitajce, saj jih lahko vsak Kitajski inštitut skopira iz enega primerka kolikor hoče. Bomo ostali kar na doseženem potem.
OS ne špila niti v farmaciji. Zakaj bom razvijal nova zdravila, če bodo generiki, kot Krka, takoj prišli na tržišče s cenenimi kopijami?
Če bomo takrat, ko se bo avtomatizacija začela *drastično* poznati, družba lastnikov, potem smo nadomestili sužnje s stroji, ki delajo za nas. Atene brez sužnjev, torej.
Če pa bo koncept intelektualne lastnine padel, da bodo le profesionalci vzdrževali nelastnino, bomo pa postali ena taka velika delavnica, oziroma stanovanjski blok, kjer vlada hišnik.
Profesionalci so pa skoraj neomajno prepričani, da njihova manufaktura mora in bo ostala za večno. No, ne bo, tako ali tako.
Padec intelektualne lastnine bi tudi pomenil, da se Lahom ne splača več razvijat novih strojev za Kitajce, saj jih lahko vsak Kitajski inštitut skopira iz enega primerka kolikor hoče. Bomo ostali kar na doseženem potem.
OS ne špila niti v farmaciji. Zakaj bom razvijal nova zdravila, če bodo generiki, kot Krka, takoj prišli na tržišče s cenenimi kopijami?
Če bomo takrat, ko se bo avtomatizacija začela *drastično* poznati, družba lastnikov, potem smo nadomestili sužnje s stroji, ki delajo za nas. Atene brez sužnjev, torej.
Če pa bo koncept intelektualne lastnine padel, da bodo le profesionalci vzdrževali nelastnino, bomo pa postali ena taka velika delavnica, oziroma stanovanjski blok, kjer vlada hišnik.
Profesionalci so pa skoraj neomajno prepričani, da njihova manufaktura mora in bo ostala za večno. No, ne bo, tako ali tako.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
poweroff ::
OS za tekstilce ne špila. Pade intelektualna lastnina, pa lahko tekmujejo le še s Kitajci, kdo bo naredil več cunj za dolar. Le da gre vedno manj za tekmo neposredno s Kitajci, pač pa bolj s stroji, ki jih Kitajci uvažajo z Laškega.
"Seveda, smo za enake možnosti za vse in enake pravice za vse, vendar le dokler Kitajci (ali pa črnci) nimajo enakih možnosti, da bi svoje pravice uveljavili."
Ali so neokonzervativci res za svobodno ekonomijo in demokracijo se vidi na vprašanju Kitajske. Ali naj uvedemo svetovno demokracijo in svetovno vlado, kjer bo imel vsak enak demokratičen glas?
Hja, ideja je že kul, ampak Kitajcev je 1 milijarda in nas lahko preglasujejo...
Ali smo za odpravo trgovinskih ovir? Ja, smo, vendar je na Kitajskem delovna sila zelo poceni.. treba je hitro uvesti razne patentne zaščite in druge omejitve. Kaj pa, ko se bodo tisti Kitajci, ki študirajo v ZDA in v Evropi vrnili domov in svoje znanje razvijali doma in ne v tujini? No, potem se bo pa tudi razvoj začel prenašati na Kitajsko. Sicer je res, da imajo trenutno v tujini boljše pogoje. Vendar se da raziskovalno opremo kupiti in uvoziti na Kitajsko, prav tako pa se Kitajci hitro učijo organizacije. V končnem je vse samo vprašanje časa in denarja (ki ga pa s poceni delovno silo tudi hitro služijo).
Ko se bo to zgodilo - me zanima koliko časa bomo potem še poslušali neokonzervativne in neoliberalistične mantre!
Na zgornjo trditev bi Mrkaić rekel, da če so naše delavke tako komot, da se jim ne ljubi delati za nižje plačilo oz. drugačne pogoje (no, on bi rekel da se jim ne ljubi delati konkurenčno), oziroma če so tako komot, da se jim ne ljubi prekvalificirati - potem naj se pač industrija preseli na Kitajsko. S stališča kapitala je selitev na Kitajsko povsem smiselna in upravičena. Kapitala pa se menda ne sme omejevati - pravi neoliberalistična ideologija. Torej? Je kje problem?
Neoliberalistov beg Kapitala in proizvodnje na Kitajsko pač ne bi smel motiti, ne? In če kapitalisti delajo v svoj prid, koristijo celotni družbi, ne? Briga nas za Prekmurje - naj živi Kitajska.
Ali pač zdaj kar nenadoma ne več?
Čedalje bolj se sprašujem, če ni neoliberalistična ideologija v svojem temelju rasistična.
"Seveda, smo za enake možnosti za vse in enake pravice za vse, vendar le dokler Kitajci (ali pa črnci) nimajo enakih možnosti, da bi svoje pravice uveljavili."
Ali so neokonzervativci res za svobodno ekonomijo in demokracijo se vidi na vprašanju Kitajske. Ali naj uvedemo svetovno demokracijo in svetovno vlado, kjer bo imel vsak enak demokratičen glas?
Hja, ideja je že kul, ampak Kitajcev je 1 milijarda in nas lahko preglasujejo...
Ali smo za odpravo trgovinskih ovir? Ja, smo, vendar je na Kitajskem delovna sila zelo poceni.. treba je hitro uvesti razne patentne zaščite in druge omejitve. Kaj pa, ko se bodo tisti Kitajci, ki študirajo v ZDA in v Evropi vrnili domov in svoje znanje razvijali doma in ne v tujini? No, potem se bo pa tudi razvoj začel prenašati na Kitajsko. Sicer je res, da imajo trenutno v tujini boljše pogoje. Vendar se da raziskovalno opremo kupiti in uvoziti na Kitajsko, prav tako pa se Kitajci hitro učijo organizacije. V končnem je vse samo vprašanje časa in denarja (ki ga pa s poceni delovno silo tudi hitro služijo).
Ko se bo to zgodilo - me zanima koliko časa bomo potem še poslušali neokonzervativne in neoliberalistične mantre!
Na zgornjo trditev bi Mrkaić rekel, da če so naše delavke tako komot, da se jim ne ljubi delati za nižje plačilo oz. drugačne pogoje (no, on bi rekel da se jim ne ljubi delati konkurenčno), oziroma če so tako komot, da se jim ne ljubi prekvalificirati - potem naj se pač industrija preseli na Kitajsko. S stališča kapitala je selitev na Kitajsko povsem smiselna in upravičena. Kapitala pa se menda ne sme omejevati - pravi neoliberalistična ideologija. Torej? Je kje problem?
Neoliberalistov beg Kapitala in proizvodnje na Kitajsko pač ne bi smel motiti, ne? In če kapitalisti delajo v svoj prid, koristijo celotni družbi, ne? Briga nas za Prekmurje - naj živi Kitajska.
Ali pač zdaj kar nenadoma ne več?
Čedalje bolj se sprašujem, če ni neoliberalistična ideologija v svojem temelju rasistična.
sudo poweroff
BigWhale ::
> zakaj pišeš free namesto open?
Zato, ker vecina ljudi ne razume razlike med open source in free software. Free software je podmnozica open source-a. Open source je mnogo vec.
Vecina software-a je Free Software, saj je to cel GNU. To je torej software pod Licenco GPL. So pa se druge licence, recimo BSD licenca ali pa XFree licenca, ki sta tudi open source licenci ampak drugacni od GPL licence.
Open source ni nujno free software, free software pa je vedno open source.
Zato, ker vecina ljudi ne razume razlike med open source in free software. Free software je podmnozica open source-a. Open source je mnogo vec.
Vecina software-a je Free Software, saj je to cel GNU. To je torej software pod Licenco GPL. So pa se druge licence, recimo BSD licenca ali pa XFree licenca, ki sta tudi open source licenci ampak drugacni od GPL licence.
Open source ni nujno free software, free software pa je vedno open source.
BigWhale ::
Tlacenje 'open source' ideologije tja kjer ni smiselno, v bistvu nima smisla. Recimo v tekstilu in farmaciji.
V racunalnistvu pa open source precej dobro deluje. Ce ne bi, potem ne bi bil prisoten ze 20+ let v industriji.
V racunalnistvu pa open source precej dobro deluje. Ce ne bi, potem ne bi bil prisoten ze 20+ let v industriji.
CaqKa ::
>>> Open source ni nujno free software, free software pa je vedno open source.
hum?
ok zdaj pa mi razloži razliko med free software in freeware.
hum?
ok zdaj pa mi razloži razliko med free software in freeware.
Meamoto ::
Kakšna bi bila razlika med npr. Linux pivom in M$ pivom? Oba kupiš in popiješ. Vendar za Linux pivo veš katere substance so notri, saj je recept zanj odprtokoden, torej javen. Pri MS pivu pa tega ne veš, ker sta recept in sestavine za MS pivo tim. "poslovna skrivnost".
Za običajnega "pijanca", ki mu je važno le, da se ga čim bolj "usuje" je seveda vseeno katero pivo pije. Tisti z bolj izbranim okusom pa bomo z veseljem vedeli kaj pijemo...
Pa kaj ni mogoče bolj pomembno kakšen okus ima kot pa kaj je noter?
Za običajnega "pijanca", ki mu je važno le, da se ga čim bolj "usuje" je seveda vseeno katero pivo pije. Tisti z bolj izbranim okusom pa bomo z veseljem vedeli kaj pijemo...
Pa kaj ni mogoče bolj pomembno kakšen okus ima kot pa kaj je noter?
Thomas ::
> Neoliberalistov beg Kapitala in proizvodnje na Kitajsko pač ne bi smel motiti, ne?
Nas niti najmanj ne moti. Podpiramo jo.
Vendar nas ne moti niti, da "tukaj" se pa delajo reči, ki jih Kitajci (še) ne znajo. Ker so rezultat desetletnega ali več razvoja. Tega Kitajcem ne bi šenkal nič bolj, kot bi oni za nas zastonj delali.
Nacionaliziranje vse intelektualne lastnine pomeni, da bodo intelektualni produkti kot kruh v Rominiji 20 let nazaj. Ali žito v Ukrajini pred 70 leti. Ne bo nikjer dobiti.
Nas niti najmanj ne moti. Podpiramo jo.
Vendar nas ne moti niti, da "tukaj" se pa delajo reči, ki jih Kitajci (še) ne znajo. Ker so rezultat desetletnega ali več razvoja. Tega Kitajcem ne bi šenkal nič bolj, kot bi oni za nas zastonj delali.
Nacionaliziranje vse intelektualne lastnine pomeni, da bodo intelektualni produkti kot kruh v Rominiji 20 let nazaj. Ali žito v Ukrajini pred 70 leti. Ne bo nikjer dobiti.
Thomas ::
> Pa kaj ni mogoče bolj pomembno kakšen okus ima kot pa kaj je noter?
Se ne morem bolj strinjat. Kaj je notri, je pomembno samo za proizvajalce, zdravstveno inšpekcijo in znanstvene firbce. Trenutni koncept zaščite intelektualne lastnine vse to omogoča.
Union mi garantira neko visoko stopnjo okusnosti in podobnih lastnosti. Le tako lahko preživi na tržišču.
Ko se to razsuje, je pivo z okusom mlake - vsakdanja stvar - če ga je sploh dobiti.
Se ne morem bolj strinjat. Kaj je notri, je pomembno samo za proizvajalce, zdravstveno inšpekcijo in znanstvene firbce. Trenutni koncept zaščite intelektualne lastnine vse to omogoča.
Union mi garantira neko visoko stopnjo okusnosti in podobnih lastnosti. Le tako lahko preživi na tržišču.
Ko se to razsuje, je pivo z okusom mlake - vsakdanja stvar - če ga je sploh dobiti.
Brane2 ::
Jest tud pravim hum?
Free Software govori o svobodah in se nasploh ukvarja z ideologijo. Nekako v stilu "ves softwer bi moral biti Free Source in bi moral biti pod GPL licenco"
Open Source pa govori o posledicah- v stilu "glej, za ta program pa dobim tudi izvorno kodo. Fino. Sedaj lahko spremenim modul XYZ in prilagodim stvar za naše stroje."
Open Source movement se ukvarja z dejstvom- da je izvorna koda dostopna in uživa v v tehničnih posledicah tega.
Ti imaš lahko program z izvorno kodo, ki ni Free Source, ker ne odgovarja GPLu...
Recimo da imaš komercialni program, kateremu prilagaš izvorno kodo. Stranka si lahko recimo scompila in predeluje program po mili volji in tudi tal ga lahko okrog, vendar take kopije recimo lahko scompilajo in poženejo samo pri tebi licencirane stranke.
To bi bilo skorajda nekako tako kot pri glasbi danes. Kupiš CD in si ga lahko skopraš za svoje potrebe in počneš v privatnosti svojega doma karkol hočeš z njim. Tudi kopijo lahko daš kolegu, ki si že lasti original (zakaj bi to počel ? Recimo da ima spraskan original), vendar ne moreš talat kopij okrog folku, ki originala ni plačal.
S tem pa kršiš GPL, ker omejuješ uporabnika. Dobil je kopijo sourcea, vendar je ne sme scompilat, pognat, spreminjat in talat naprej.
Gre torej za Open Source, saj je izvorna koda prosto dostopna (brez podpisovanja NDA-jev itd), ki pa ni Free Source.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Thomas ::
Brane,
Jasno. OS za stranke, je včasih samo dodatna kvaliteta. Včasih je pa samo še več kaosa, ker nadobudni uporabnik šele lahko prav zajebe. Kakor pač kdaj. Včasih je dobro, včasih slabo, apak stvar unih dveh, kupca in prodajalca.
Free software je pa dobra stvar. Tako kot free klobase in pivo. Plača nekdo jih.
Jasno. OS za stranke, je včasih samo dodatna kvaliteta. Včasih je pa samo še več kaosa, ker nadobudni uporabnik šele lahko prav zajebe. Kakor pač kdaj. Včasih je dobro, včasih slabo, apak stvar unih dveh, kupca in prodajalca.
Free software je pa dobra stvar. Tako kot free klobase in pivo. Plača nekdo jih.
Gandalfar ::
Plača nekdo jih.
Temu nihce ne ugovarja. Ampak, ce recimo davkoplacevalci za nekaj placajo .. mar ne bi bilo prav, da imajo do tega tudi dostop?
Brane2 ::
Union mi garantira neko visoko stopnjo okusnosti in podobnih lastnosti. Le tako lahko preživi na tržišču
Saj Union je kul, ampak ko si lahko privoščim skok do Kratochwilla, zvrnem krigel njihovega temnega.
Oni (in še kdo) svoj pir varijo sami. Ker jim to ni primarna dejavnost, domnevam da delajo na neki OS osnovi, vsaj nekaj s čemer so začeli, je bilo splošno znanega.
Seveda ga ponujajo kot closed source (ali pa ne, nisem vprašal), vendar tudi v tem primeru imajo korist od OS-a, ki jim je zagotovil neko osnovo, kateri so dodali svoje značilnosti. Temu bi se v računalništvu reklo BSD licenca, open source- no strings attached. ;o)
On the journey of life, I chose the psycho path.
CaqKa ::
ja ampak očitno je razlika med "free" pri free software in freeware. ker za freeware ni nujno da je odprtokodn. pri freeware to pomeni da je zastonj (v stilu nekdo že plača).
>>> Vecina software-a je Free Software, saj je to cel GNU. To je torej software pod Licenco GPL. So pa se druge licence, recimo BSD licenca ali pa XFree licenca, ki sta tudi open source licenci ampak drugacni od GPL licence.
potem pa bomo vzeli open source pivo, ga mikroskopsko spremenili, ga zaprli in začeli tržit..
oziroma.. pod kakšno licenco je toto pivo? (bsd like, gpl like? al se še nsio zjasnili? (navijam za to možnost ))
>>> Vecina software-a je Free Software, saj je to cel GNU. To je torej software pod Licenco GPL. So pa se druge licence, recimo BSD licenca ali pa XFree licenca, ki sta tudi open source licenci ampak drugacni od GPL licence.
potem pa bomo vzeli open source pivo, ga mikroskopsko spremenili, ga zaprli in začeli tržit..
oziroma.. pod kakšno licenco je toto pivo? (bsd like, gpl like? al se še nsio zjasnili? (navijam za to možnost
)) Brane2 ::
Free software je pa dobra stvar. Tako kot free klobase in pivo. Plača nekdo jih.
Res je, vendar ni vedno tako brezupno videti. Kar nekaj folka solidno služi na tem.
Recimo Hans Reiser. Tip se je specializiral za filesisteme. Naredil je danes že slavni ReiserFS3 (in upam da bo kmalu rodil že tega Reiserja4 ;o).
Stvar je AFAIK Open Source, vendar ga za to plačujejo. Bogati naročniki, kot je vojska, izdelovalci clusterjev itd mu plačujeo za svoje "glasbene želje" v stilu dodaj "XY opcijo" in te stvari postanejo del javno dostopnega sistema. Tako se stalno izboljšujejo in privabljajo nove stranke, od katerih nek del reče "matr, tale stvar pa dela. Vendar rabim za svoje potrebe samo še opcijo WYG. Kolk bi me to stalo ?"
Se pravi, stranke se strinjajo s tem, da je plod njihovih naročil dostopen tudi drugim, če to zanje pomeni nižjo ceno razvoja- saj programer štarta vedno z višje OS osnove in stranka plačuje samo za implementacijo novih stvari.
Poleg tega je tako cel projekt stalno na očem vseh, ki ga skozi upoorabo testirajo in izpostavljajo mnogim situacijam, ki ga neko zaprto testiranje ne bi nikoli moglo...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Meamoto ::
Temu nihce ne ugovarja. Ampak, ce recimo davkoplacevalci za nekaj placajo .. mar ne bi bilo prav, da imajo do tega tudi dostop?
Tako pri pivu kot pri software-ju imaš dostop do tistega, kar si plačal. Če si kupil licenčne windowse, imaš popoln dostop do njih, in če si v kafiču naročil pivo, imaš ravno tako popoln dostop do njega, ne?
Nimaš pa dostopa do postopka izdelave, to je res. Osebno ti lahko rečem da me koda windowsov ali linuxa ne zanima prav dosti, če je stvar uporabna za moje potrebe, kar pa se tiče piva, sem imel priložnost si ogledati (in zavohati) postopek izdelave piva, in rajši živim naprej v ignoranci in pijem Laško.
Tako pri pivu kot pri software-ju imaš dostop do tistega, kar si plačal. Če si kupil licenčne windowse, imaš popoln dostop do njih, in če si v kafiču naročil pivo, imaš ravno tako popoln dostop do njega, ne?
Nimaš pa dostopa do postopka izdelave, to je res. Osebno ti lahko rečem da me koda windowsov ali linuxa ne zanima prav dosti, če je stvar uporabna za moje potrebe, kar pa se tiče piva, sem imel priložnost si ogledati (in zavohati) postopek izdelave piva, in rajši živim naprej v ignoranci in pijem Laško.
BigWhale ::
> hum?
> ok zdaj pa mi razloži razliko med free software in freeware.
Precej je ze Brane povedalm kar se tice Open Sourca in Free Software-a.
Se razlika med Free Software in Freeware.
(Mater vam, kaj vas pa ni bilo v Kiberpipi zadnjic. Sem VSE to povedal in razlozil! ;>)
Free software je software pod licenco GPL.
Freeware je pa so pa programi, ki so sicer prosti za razsirjanje ampak poleg ni izvorne kode in se jih ne da spreminjati in spremenjene potem distribuirati.
---
Thomas:
Open source je vedno added value. Ce pa uporabnik kaj zajebe zaradi tega, je sam kriv. Realno gledano so pa stvari taksne, da 90% ljudi niti ne ve kaj je izvorna koda programa, 5% jih sicer ve kaj je to ampak nimajo kaj s tem pocet, 2% pa mogoce, mogoce se celo kaj pocne s to izvorno kodo. :)
Takih, ki zaradi izvorne kode kaj zajebejo je prekleto malo. Pogovarjamo se v promilih, ce sploh. Gledamo seveda povprecnega uporabnika.
----
Brane:
> Temu bi se v računalništvu reklo BSD licenca, open source- no
> strings attached. ;o)
Ja, to Microsoft zelo dobro pozna... ;)
> ok zdaj pa mi razloži razliko med free software in freeware.
Precej je ze Brane povedalm kar se tice Open Sourca in Free Software-a.
Se razlika med Free Software in Freeware.
(Mater vam, kaj vas pa ni bilo v Kiberpipi zadnjic. Sem VSE to povedal in razlozil! ;>)
Free software je software pod licenco GPL.
Freeware je pa so pa programi, ki so sicer prosti za razsirjanje ampak poleg ni izvorne kode in se jih ne da spreminjati in spremenjene potem distribuirati.
---
Thomas:
Open source je vedno added value. Ce pa uporabnik kaj zajebe zaradi tega, je sam kriv. Realno gledano so pa stvari taksne, da 90% ljudi niti ne ve kaj je izvorna koda programa, 5% jih sicer ve kaj je to ampak nimajo kaj s tem pocet, 2% pa mogoce, mogoce se celo kaj pocne s to izvorno kodo. :)
Takih, ki zaradi izvorne kode kaj zajebejo je prekleto malo. Pogovarjamo se v promilih, ce sploh. Gledamo seveda povprecnega uporabnika.
----
Brane:
> Temu bi se v računalništvu reklo BSD licenca, open source- no
> strings attached. ;o)
Ja, to Microsoft zelo dobro pozna... ;)
BigWhale ::
PS: Caqka,
> ja ampak očitno je razlika med "free" pri free software in freeware.
> ker za freeware ni nujno da je odprtokodn. pri freeware to pomeni da > je zastonj (v stilu nekdo že plača).
Ja. Free Software ni 'free of charge' ampak je 'free as a bird'... svoboden.
Pa saj bi vam ze morala biti jasna fraza, 'free as in speech not as in beer'. :)
> ja ampak očitno je razlika med "free" pri free software in freeware.
> ker za freeware ni nujno da je odprtokodn. pri freeware to pomeni da > je zastonj (v stilu nekdo že plača).
Ja. Free Software ni 'free of charge' ampak je 'free as a bird'... svoboden.
Pa saj bi vam ze morala biti jasna fraza, 'free as in speech not as in beer'. :)
Thomas ::
> Recimo Hans Reiser.
Brez pripomb nanj in na njegov biznis model.
Ni pa to free. Ali navidez free, ker plača država.
Brez pripomb nanj in na njegov biznis model.
Ni pa to free. Ali navidez free, ker plača država.
Thomas ::
Ne, država nima kaj podpirat monopolne industrije in se nima kaj it "pet projectsov" z denarjem drugih.
Prosim, tale je svoboden trg, tam tekmujte!
Prosim, tale je svoboden trg, tam tekmujte!
BigBoss ::
Ena bistvena razlika je med "odprtim receptom za pivo" in "odprtim programom", ki vas, se mi zdi, vse meša.
Za izdelat pivo po (kateremkoli, pa tudi odprtem) receptu potrebuješ material (ki ga moraš plačat), stroje, delo, skladišče in prevoz, da ga dostaviš do stranke. in v ceni piva je ta strošek večina cene. Zelo malo je tistega "tvojega dela"
Za izdelat (ali uporabit) program, ki je odprtokotden pa je skoraj ves strošek izdelava. Prenos, hranjenje in material je minimalen strošek, če sploh, stroj pa je stroj, ki ga ne upraobljaš samo za varjenje piva ampak še za marsikaj (gledanje filmov i.pd.).
Zato ne moremo primerjati odprtosti kode z odprtostjo recepta za pivo. Odprtost kode neposredno omogoča uporabo veliko več ljudem, kot pa odprtost recepta za pivo.
Če bi bili recepti za pivo odprti, bi od tega največ pridobili tisti, ki imajo največ denarja, ki ga lahko vložijo v stroje, material in izdelajo dobro pivo. Celo dopolnjevat in izboljševat recept in dat naprej v uporabo bi se jim splačalo, če bi tako delali vsi. Saj jim ne bi bilo prav veliko konkurenčnih. S tehnologijo (ki jo lahko z večjim vložkom plačajo) bi namreč lahko po istem receptu delali enako ali boljše pivo kot drugi in to ceneje. Poleg tega je pri neelektronskih izdelkih problem, da je potrebno za manjšo dodelavo piva, ki jo zna narediti nekdo, recimo v indiji, polizdelek dostaviti do indije in izdelek pripeljati nazaj, s tem pa se zadeva podraži in ni več konkurenčna.
Pri odprtosti kode je problem (s strani gigantov a'la MS) prav ta, da pri izdelavi ni odločilen vložek v stroje in material. Važna je količina pameti in dela. Dostava "polizdelkov" kamorkoli ni problematična. Če Gigant (kdo neki ?) sprosti svojo kodo, ne more biti več konkurenčen. Pika. Združeni programerji sveta so prehuda konkurenca.
Primerjave med neelektronskimi izdelki in programjem so torej povsem nepotrebne, netočne in neumestne, ker niti ko "primer" ne vodijo nikamor. Mogoče marsikomu celo zamegljujejo stvari.
Res pa je, da sem na par MS-jevih žurkah pil "free beer"
p.s. Osebno mislim, da je trenutno pomembnejše od odprtosti kode ( pa ne da bi bila nepomembna) odprtost znanja. Tu se pa zaletimo v patente - pa ne bi sedaj in tukaj o tem.
Za izdelat pivo po (kateremkoli, pa tudi odprtem) receptu potrebuješ material (ki ga moraš plačat), stroje, delo, skladišče in prevoz, da ga dostaviš do stranke. in v ceni piva je ta strošek večina cene. Zelo malo je tistega "tvojega dela"
Za izdelat (ali uporabit) program, ki je odprtokotden pa je skoraj ves strošek izdelava. Prenos, hranjenje in material je minimalen strošek, če sploh, stroj pa je stroj, ki ga ne upraobljaš samo za varjenje piva ampak še za marsikaj (gledanje filmov i.pd.).
Zato ne moremo primerjati odprtosti kode z odprtostjo recepta za pivo. Odprtost kode neposredno omogoča uporabo veliko več ljudem, kot pa odprtost recepta za pivo.
Če bi bili recepti za pivo odprti, bi od tega največ pridobili tisti, ki imajo največ denarja, ki ga lahko vložijo v stroje, material in izdelajo dobro pivo. Celo dopolnjevat in izboljševat recept in dat naprej v uporabo bi se jim splačalo, če bi tako delali vsi. Saj jim ne bi bilo prav veliko konkurenčnih. S tehnologijo (ki jo lahko z večjim vložkom plačajo) bi namreč lahko po istem receptu delali enako ali boljše pivo kot drugi in to ceneje. Poleg tega je pri neelektronskih izdelkih problem, da je potrebno za manjšo dodelavo piva, ki jo zna narediti nekdo, recimo v indiji, polizdelek dostaviti do indije in izdelek pripeljati nazaj, s tem pa se zadeva podraži in ni več konkurenčna.
Pri odprtosti kode je problem (s strani gigantov a'la MS) prav ta, da pri izdelavi ni odločilen vložek v stroje in material. Važna je količina pameti in dela. Dostava "polizdelkov" kamorkoli ni problematična. Če Gigant (kdo neki ?) sprosti svojo kodo, ne more biti več konkurenčen. Pika. Združeni programerji sveta so prehuda konkurenca.
Primerjave med neelektronskimi izdelki in programjem so torej povsem nepotrebne, netočne in neumestne, ker niti ko "primer" ne vodijo nikamor. Mogoče marsikomu celo zamegljujejo stvari.
Res pa je, da sem na par MS-jevih žurkah pil "free beer"
p.s. Osebno mislim, da je trenutno pomembnejše od odprtosti kode ( pa ne da bi bila nepomembna) odprtost znanja. Tu se pa zaletimo v patente - pa ne bi sedaj in tukaj o tem.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigBoss ()
Thomas ::
> No. Potem pa naj bo koda, ki jo placa drzava, na voljo tudi meni, davkoplacevalcu.
Še kruha bi na ta način. Pa masla in kaviarja, pa šampanjčka da poplaknem vse skupaj. Vmes bi jedel prekajenega lososa.
Glede na višino davkov ... ne bi smelo biti problem.
Ne, država naj ne bo gospodarski subjekt, to naj ne bo njena naloga. Že zaradi tega ne, ker smo videli, da ne gre najboljš.
Zdej pa - zakaj točno pa ne?
Ker če prepustiš barantanje kramarju in stranki, se bota nekako že zmenila. Če pa se nek Svet modrih (partijcev) na državnem nivoju odloča, kako naj se zmenita vsak kramar in vsaka stranka ... se "državi" zmeša. Ne sfolga vsega tega dela. Nima ne dost CPU, ne dost časa, ne dost podatkov. Potem ga pa serje in kmalu manjka limon, praška, zakovic za ladje ... vsega. Ljudje se s "črnim" trgom sicer znajdejo. Ampak zakaj se ne bi kar s svobodnim trgom?
Še kruha bi na ta način. Pa masla in kaviarja, pa šampanjčka da poplaknem vse skupaj. Vmes bi jedel prekajenega lososa.
Glede na višino davkov ... ne bi smelo biti problem.
Ne, država naj ne bo gospodarski subjekt, to naj ne bo njena naloga. Že zaradi tega ne, ker smo videli, da ne gre najboljš.
Zdej pa - zakaj točno pa ne?
Ker če prepustiš barantanje kramarju in stranki, se bota nekako že zmenila. Če pa se nek Svet modrih (partijcev) na državnem nivoju odloča, kako naj se zmenita vsak kramar in vsaka stranka ... se "državi" zmeša. Ne sfolga vsega tega dela. Nima ne dost CPU, ne dost časa, ne dost podatkov. Potem ga pa serje in kmalu manjka limon, praška, zakovic za ladje ... vsega. Ljudje se s "črnim" trgom sicer znajdejo. Ampak zakaj se ne bi kar s svobodnim trgom?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
> Osebno mislim, da je trenutno pomembnejše od odprtosti kode ( pa ne da bi bila nepomembna) odprtost znanja.
Eden ma visoke hiše in veliko blaga. Drug ma spet (še več) znanja.
Ali se strinjamo, da so te hiše zaščitene za zakoni, pa blago tudi, da mu ga ne smejo drugi kar tako odnesti?
Če se ... a znanje naj se pa razdaja kar zastonj okoli?
Potem bodo kmalu vsi gradili le še hiše. Raziskoval ne bo nihče več. Pa tudi znanje o graditvi hiš bo počasi izginilo.
Eden ma visoke hiše in veliko blaga. Drug ma spet (še več) znanja.
Ali se strinjamo, da so te hiše zaščitene za zakoni, pa blago tudi, da mu ga ne smejo drugi kar tako odnesti?
Če se ... a znanje naj se pa razdaja kar zastonj okoli?
Potem bodo kmalu vsi gradili le še hiše. Raziskoval ne bo nihče več. Pa tudi znanje o graditvi hiš bo počasi izginilo.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Java bo placljiva (strani: 1 2 )Oddelek: Programska oprema | 16694 (8658) | opeter |
| » | Kritična ranljivost v GnuTLS neodkrita skoraj devet let (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Varnost | 29533 (25091) | jype |
| » | Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR (strani: 1 2 3 4 … 8 9 10 11 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 68677 (57641) | Icematxyz |
| » | Se linux trži?Oddelek: Operacijski sistemi | 1561 (1239) | christooss |
| » | Intelektualna lastnina in copyleft (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 15379 (15379) | Exilian |