Forum » Loža » opensource = free???
opensource = free???
Brane2 ::
Zaradi novh zahtev, razvoja softvere in pogojev.
GPL-2 je v osnovi napisal Stallman, ki ni pravnik, čeprav je imel pravno pomoč.
GPL-3 ne bo bistveno različen od GPL-2. Gre smao za evolucijski korak naprej.
Kar bo pri GPL-3 bistveno različno kot predhodnih licencah, je:
-izpolirana prvna kompatibilnost z različnimi zakonodajami
-boljši, pravni wording, ki se ga bo dalo lažje in bolj nedvoumno prevajat v zakonodaje raznih držav
-konsenz skupnosti. GPL je bil dosedaj pravzaprav stvar FSF-a, torej Stallmana. Sedaj bo FSF kot glava communityja pripravila pogoje za postopek sprejema GPL-3,kjer bo sodelovala OS javnost.
Osnova vsega bo torej javna razprava, ki bo imela za cilj omogočiti vsem glasovom slišnost, tako ideološkim kot pragmatičnim.
Rezultat gotovo ne bo 100% ustrezal vsem, bo pa upajmo nek optimalni presek celotnega interesa.
GPL-2 je v osnovi napisal Stallman, ki ni pravnik, čeprav je imel pravno pomoč.
GPL-3 ne bo bistveno različen od GPL-2. Gre smao za evolucijski korak naprej.
Kar bo pri GPL-3 bistveno različno kot predhodnih licencah, je:
-izpolirana prvna kompatibilnost z različnimi zakonodajami
-boljši, pravni wording, ki se ga bo dalo lažje in bolj nedvoumno prevajat v zakonodaje raznih držav
-konsenz skupnosti. GPL je bil dosedaj pravzaprav stvar FSF-a, torej Stallmana. Sedaj bo FSF kot glava communityja pripravila pogoje za postopek sprejema GPL-3,kjer bo sodelovala OS javnost.
Osnova vsega bo torej javna razprava, ki bo imela za cilj omogočiti vsem glasovom slišnost, tako ideološkim kot pragmatičnim.
Rezultat gotovo ne bo 100% ustrezal vsem, bo pa upajmo nek optimalni presek celotnega interesa.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
poweroff ::
Cman: samo, kaj se MENI v dani situaciji splača?
Kot programerju se mi splača pisanje CSa. Zaslužim enako ali več. Življenje od drobtin (ala support, charity...) me ne zanima.
Ni bilo vprašanje kaj se splača programerju, vprašanje je bilo kaj se splača kupcu izdelka. Firmi recimo. Ali pa - državi.
Sicer je tudi vprašanje kako je če si programer pri MSju... plačan si na uro, ko je kriza, te odpustijo. Ali pa delaš na projektu. Če se izdelek dobro prodaja, smetano poberejo oni, ne ti. Glede na to, da imaš kot programer veliko konkurenco iz Indije so oni (podjetje) tisti, ki postavljajo pogoje.
Lastno firmo težko ustanoviš zaradi patentov. Pa tudi sicer te oni lahko kadarkoli povozijo s svojo velikostjo.
V bistvu ti kar slaba prede, kaj?
če imamo dva izdelka, približno enake kvalitete, eden je zaprt in drag, drugi poceni in odprt - kateri izdelek se mi splača kupiti?
Cenejši izdelek. Manjkajo vam samo programerji, ki bodo poceni ali zastonj delali.
Očitno ne. Dokaz: OpenOffice.org, Firefox, Thunderbird, MySQL, Postgres, KDE, Linux, Baudline,...
No, TO te pa lahko skrbi. Po eni strani imaš konkurenco med Indijci, po drugi strani so ljudje pripravljeni zastonj delati. Ostanejo ti samo visoko specializirani izdelki (ki imajo majhen trg), dolgočasno nalaganje in vzdrževanje sistemov (tukaj imaš spet konkurenco med mularijo, sploh v okoljih, kjer gre vse z enim klikom - Windows), marketing (šolal si se pa za programerja in ne poznaš osnov marketinga - razen, če si se jih sam naučil), ali pa prešolanje. Kriza, ne?
Ampak v čem je problem? Saj gre vse po zakonih kapitalizma. Ti pa zagovarjaš kapitalizem - celo neoliberalno ameriško inačico. Jebeš socialo, ne? Ali pa ti nenadoma kapitalizem ni več všeč?
Kot programerju se mi splača pisanje CSa. Zaslužim enako ali več. Življenje od drobtin (ala support, charity...) me ne zanima.
Ni bilo vprašanje kaj se splača programerju, vprašanje je bilo kaj se splača kupcu izdelka. Firmi recimo. Ali pa - državi.
Sicer je tudi vprašanje kako je če si programer pri MSju... plačan si na uro, ko je kriza, te odpustijo. Ali pa delaš na projektu. Če se izdelek dobro prodaja, smetano poberejo oni, ne ti. Glede na to, da imaš kot programer veliko konkurenco iz Indije so oni (podjetje) tisti, ki postavljajo pogoje.
Lastno firmo težko ustanoviš zaradi patentov. Pa tudi sicer te oni lahko kadarkoli povozijo s svojo velikostjo.
V bistvu ti kar slaba prede, kaj?
če imamo dva izdelka, približno enake kvalitete, eden je zaprt in drag, drugi poceni in odprt - kateri izdelek se mi splača kupiti?
Cenejši izdelek. Manjkajo vam samo programerji, ki bodo poceni ali zastonj delali.
Očitno ne. Dokaz: OpenOffice.org, Firefox, Thunderbird, MySQL, Postgres, KDE, Linux, Baudline,...
No, TO te pa lahko skrbi. Po eni strani imaš konkurenco med Indijci, po drugi strani so ljudje pripravljeni zastonj delati. Ostanejo ti samo visoko specializirani izdelki (ki imajo majhen trg), dolgočasno nalaganje in vzdrževanje sistemov (tukaj imaš spet konkurenco med mularijo, sploh v okoljih, kjer gre vse z enim klikom - Windows), marketing (šolal si se pa za programerja in ne poznaš osnov marketinga - razen, če si se jih sam naučil), ali pa prešolanje. Kriza, ne?
Ampak v čem je problem? Saj gre vse po zakonih kapitalizma. Ti pa zagovarjaš kapitalizem - celo neoliberalno ameriško inačico. Jebeš socialo, ne? Ali pa ti nenadoma kapitalizem ni več všeč?
sudo poweroff
BigWhale ::
> Kot programerju se mi splača pisanje CSa. Zaslužim enako ali
> več. Življenje od drobtin (ala support, charity...) me ne
> zanima.
Koliko svojih programov si ze prodal?
> več. Življenje od drobtin (ala support, charity...) me ne
> zanima.
Koliko svojih programov si ze prodal?
Thomas ::
Take the example of a company whose main business is to provide a Web-based service. Its source code (which these days is usually written in some kind of scripting language) is never intended to be distributed in a binary form. Thus, if the company were to release their software under the GPL, as it currently stands, a competing company would be able to quickly and easily create a modified version of the first company's work, set it up on a public Web server, and start profiting without having to release changes. Thus, the original authoring company is discouraged from making its software free (as in speech), because it would put it at a competitive disadvantage.
Toliko o "zaščiti ki jo nudi GPL2".
Zdej pa dela GPL3. Heh ..
Zdevo naj države lepo nehajo podpirat, pa bo takoj crknla.
Brane2 ::
Ne štekam logiko tega primera.
V čem je scripting language v tem primeru tako drugačen od binarne kode ?
V čem je scripting language v tem primeru tako drugačen od binarne kode ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
hruske ::
Hehe, države OS niso podpirale ko je bil na vzponu, pa je vseeno postal precej razširjen.
Kalkulator nove omrežnine 2024 - https://omreznina.karlas.si/Kalkulator
Gandalfar ::
Thomas: ja, to s spletnimi storitvami je znana stvar. Ce te to moti pac ne uporabi taksne licence. Uporabi eno, ki v primeru spletnih storitev explicitno zahteva da se izvorna koda vrne avtorju/da v javnost.
BigWhale ::
Ja Thomas, spet bluzis no. ;)
Tist 'tvoj' primer je rahlo tupkast. Void je, null. Firma, ki ponuja nek web service ne rabi okrog nobenega software-a posiljat in dajat ven. Saj so ja hudica web service. Software laufa na njihovih streznikih, za njih.
Se vec lahko celo vzamejo nek GPL program, ga predelajo spakirajo in obdrzijo zase. Karseda sebicno ga lahko obdrzijo zase. To jim GPL omogoca. A zdaj se pa bojijo, kaj bo, ce nekdo drug zacne pravtako ponujat isto storitev, vzame isti GPL program, ga bolj prredela in nudi boljso storitev kot oni? Ja, jokajo naj se, pa naj se bolj nafrizirajo tisto svojo verzijo,..
(Dva tislerja vzameta vsak po en kubig smrekovega lesa, pa bo en ven zrezal mizo, dva stola in se omaro, drugi pa samo omaro in mizo... Jah, shit happens..)
Ce pa dajo ven software za njihov lasten web service... ... jah, kaj so ga pa dali ven? Saj jih ni nihce prosil.
PS: Humm, ja hruske je ze povedal. Open source je prisel do sem kjer je zdaj BREZ drzavnih pomoci in podobih zadev.. ;)
Tist 'tvoj' primer je rahlo tupkast. Void je, null. Firma, ki ponuja nek web service ne rabi okrog nobenega software-a posiljat in dajat ven. Saj so ja hudica web service. Software laufa na njihovih streznikih, za njih.
Se vec lahko celo vzamejo nek GPL program, ga predelajo spakirajo in obdrzijo zase. Karseda sebicno ga lahko obdrzijo zase. To jim GPL omogoca. A zdaj se pa bojijo, kaj bo, ce nekdo drug zacne pravtako ponujat isto storitev, vzame isti GPL program, ga bolj prredela in nudi boljso storitev kot oni? Ja, jokajo naj se, pa naj se bolj nafrizirajo tisto svojo verzijo,..
(Dva tislerja vzameta vsak po en kubig smrekovega lesa, pa bo en ven zrezal mizo, dva stola in se omaro, drugi pa samo omaro in mizo... Jah, shit happens..)
Ce pa dajo ven software za njihov lasten web service... ... jah, kaj so ga pa dali ven? Saj jih ni nihce prosil.
PS: Humm, ja hruske je ze povedal. Open source je prisel do sem kjer je zdaj BREZ drzavnih pomoci in podobih zadev.. ;)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigWhale ()
Phil ::
Po eni strani imaš konkurenco med Indijci, po drugi strani so ljudje pripravljeni zastonj delati.
Konkurenco med Indijci imaš tudi ti. Še celo večjo ker jim zastonj daješ svoje znanje.
Spodkopavaš kapitalizem tudi na svojo glavo IMO.
Kriza, ne?
A spet malo pretiravaš?
Ali pa ti nenadoma kapitalizem ni več všeč?
Bolj všeč kot socializem. Ni pa idealen!
Koliko svojih programov si ze prodal?
0. Nisem s.p. . Kar sem naredil sem delal v okviru podjetij. To kaj sem mi kot programerju bolj splača se nanaša na prejšnje poste (tisto o številu prodanih izdelkov).
LP
Konkurenco med Indijci imaš tudi ti. Še celo večjo ker jim zastonj daješ svoje znanje.
Spodkopavaš kapitalizem tudi na svojo glavo IMO.
Kriza, ne?
A spet malo pretiravaš?
Ali pa ti nenadoma kapitalizem ni več všeč?
Bolj všeč kot socializem. Ni pa idealen!
Koliko svojih programov si ze prodal?
0. Nisem s.p. . Kar sem naredil sem delal v okviru podjetij. To kaj sem mi kot programerju bolj splača se nanaša na prejšnje poste (tisto o številu prodanih izdelkov).
LP
Brane2 ::
Ja, če je samo v tem problem, potem tu ne gre za "napako" GPL-a.
Ti lahko vzameš GPL software, ga nafriziraš in če ga ne talaš naprej, ti nima kdo kaj težit za source.
Ti lahko vzameš GPL software, ga nafriziraš in če ga ne talaš naprej, ti nima kdo kaj težit za source.
On the journey of life, I chose the psycho path.
kopernik ::
No, bistveno hujša konkurenca "pravovernim" programerjem so poceni Indijci, Kitajci, etc. Samo v ZDA je IT industrija zaradi out-sourcinga v Indijo zgubila na tisoče delovnih mest. Vprašajte se (nasprotniki OSS-a), če ste topove usmerili v pravega krivca za izgubo delovnih mest ... 20 let ni nobenega skrbela konkurenca iz strani OSS-a. Sedaj pa se zaganja panika ? Zakaj ? Ideologija za odprtokodo je več ali manj ista.
Thomas ::
Ne, jest proti Indijcem in Kitajcem nimam nič. Welcome to the club.
Ampak tudi isti nasvet zanje. Stavite na svojo lastnino, ki ste jo ustvarili. Ne se pustit, da vas plačujejo samo za sprotno delo, dokler ga je kaj, potem so pa gospoda drugi, z vašo lastnino. Ni potrebe.
Za kar ste naredili, vlecite tantieme dokler tisto komu laufa!
Ampak tudi isti nasvet zanje. Stavite na svojo lastnino, ki ste jo ustvarili. Ne se pustit, da vas plačujejo samo za sprotno delo, dokler ga je kaj, potem so pa gospoda drugi, z vašo lastnino. Ni potrebe.
Za kar ste naredili, vlecite tantieme dokler tisto komu laufa!
Thomas ::
Socialisti ne priznajo vrednosti akumuliranega dela. Če si naredil nek program, recimo v treh letih, zdaj ga daj na razpolago vesoljnemu svetu. Je, odpri kodo. Sam pa živi od vzdrževanja tega programa.
Ker od kaitala - programa - ni lepo. Lepo pojdi delat za vsakdanji kruh, tako kot mi. Samo neposredno, živo delo nekaj velja.
Šur.
Ker od kaitala - programa - ni lepo. Lepo pojdi delat za vsakdanji kruh, tako kot mi. Samo neposredno, živo delo nekaj velja.
Šur.
BigBoss ::
Ne samo dajanje. Jemanje in dajanje.
Vzameš (da ti ni treba sega še enkrat delat) dodelaš (pa če si plačan ali pa iz užitka) in daš, tako kot si dobil.
Ker se ne dela n-krat ista stvar, je napredek hitrejši.
To ni v redu ?
Vzameš (da ti ni treba sega še enkrat delat) dodelaš (pa če si plačan ali pa iz užitka) in daš, tako kot si dobil.
Ker se ne dela n-krat ista stvar, je napredek hitrejši.
To ni v redu ?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: BigBoss ()
Thomas ::
Če bi bil napredek tako hiter v socializmu (odprti kodi), bi ta že prehitel kapitalizem (komercialni software).
Pa se to ni zgodilo.
Pa se to ni zgodilo.
Gandalfar ::
Ja in?
Saj vam ni potrebno uporabljati proste programske opreme, ce vam ne pase. Zadnjih 20 let se neka skupina ljudi igra po teh pravilih igre. Ce je komu vsec se lahko gre. Ce pa noce pa je dovolj drugih peskovnikov.
Vsekakor pa ne vidim problema v tem, da s prosto programsko opremo konkuriras na trgu. Ce jo trg sprejema, zakaj pa ne?
Saj vam ni potrebno uporabljati proste programske opreme, ce vam ne pase. Zadnjih 20 let se neka skupina ljudi igra po teh pravilih igre. Ce je komu vsec se lahko gre. Ce pa noce pa je dovolj drugih peskovnikov.
Vsekakor pa ne vidim problema v tem, da s prosto programsko opremo konkuriras na trgu. Ce jo trg sprejema, zakaj pa ne?
kopernik ::
Thomas:
Saj eno ne izključuje drugega. Daleč od tega. Podjetja na veliko služijo tudi s tem, da na tak ali drugačen način uporabljajo oz. vklučujejo odprtokodne izdelke v svoj produkt.
Saj eno ne izključuje drugega. Daleč od tega. Podjetja na veliko služijo tudi s tem, da na tak ali drugačen način uporabljajo oz. vklučujejo odprtokodne izdelke v svoj produkt.
BigWhale ::
Se ti ne zdi, da je napredek hitrejsi? Hm, meni se pa zdi, da je.
Linux kernel je v desetih letih prilezel sem kjer je. Koliko casa, pa se razvijajo Windowsi? Hm, 15 let?
Linux kernel je v desetih letih prilezel sem kjer je. Koliko casa, pa se razvijajo Windowsi? Hm, 15 let?
poweroff ::
Thomas: Socialisti ne priznajo vrednosti akumuliranega dela.
Ni res. Gre za vprašanje kdo bo imel korist od akumuliranega dela - delavec, ali kapitalist. Vsaj Marx je tako to pravil. Sicer Marxa bolj slabo poznam, ampak se mi zdi, da je rekel, da je Kapital akumulirano delo od katerega ima korist kapitalist (oz. si ga je prisvojil).
Glede razvoja opensource... glede na to kdaj se je začel razvijat, je dejstvo,da se razvija hitreje. V marsikaterem oziru je daleč pred zaprto konkurenco. Primerjaj čas nastanka Worda in OOOja.
Ni res. Gre za vprašanje kdo bo imel korist od akumuliranega dela - delavec, ali kapitalist. Vsaj Marx je tako to pravil. Sicer Marxa bolj slabo poznam, ampak se mi zdi, da je rekel, da je Kapital akumulirano delo od katerega ima korist kapitalist (oz. si ga je prisvojil).
Glede razvoja opensource... glede na to kdaj se je začel razvijat, je dejstvo,da se razvija hitreje. V marsikaterem oziru je daleč pred zaprto konkurenco. Primerjaj čas nastanka Worda in OOOja.
sudo poweroff
Phil ::
Gre za vprašanje kdo bo imel korist od akumuliranega dela - delavec, ali kapitalist.
Kaj pa če je oboje ista oseba? Delavec (ki je hkrati kapitalist) od svojega akumuliranega dela(programa) ne dobi nič?
LP
Kaj pa če je oboje ista oseba? Delavec (ki je hkrati kapitalist) od svojega akumuliranega dela(programa) ne dobi nič?
LP
Gandalfar ::
Potem se pa tega naj ne loteva. Lahko se pa nauci uporabljati orodja in jih ne samo slepo delat.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Gandalfar ()
poweroff ::
cman: Kaj pa če je oboje ista oseba? Delavec (ki je hkrati kapitalist) od svojega akumuliranega dela(programa) ne dobi nič?
Saj pravim - Marxa ne poznam prav dobro, se mi pa zdi, da je Thomas malo mimo ustrelil... če ga kritizira, naj si ga vsaj prebere prej.
Je pa seveda odvisno... če si delavec in kapitalist hkrati, se ti verjetno bolj splača closed source (ni sicer nujno). SAM moraš presoditi.
Dejstvo pa je, da je Bill Gates eden, indijskih programerjev pa na milijone. Saj v teoriji imaš tudi ti možnost postati Bill Gates... samo statistika pravi, da boš bolj verjetno postal Indijec... Sam omene tvoji problemi mkot problemi programerja ne zanimajo. Mene kot stranko zanima da bom za svoj denar dobil čim več. Kajne?
Saj pravim - Marxa ne poznam prav dobro, se mi pa zdi, da je Thomas malo mimo ustrelil... če ga kritizira, naj si ga vsaj prebere prej.
Je pa seveda odvisno... če si delavec in kapitalist hkrati, se ti verjetno bolj splača closed source (ni sicer nujno). SAM moraš presoditi.
Dejstvo pa je, da je Bill Gates eden, indijskih programerjev pa na milijone. Saj v teoriji imaš tudi ti možnost postati Bill Gates... samo statistika pravi, da boš bolj verjetno postal Indijec... Sam omene tvoji problemi mkot problemi programerja ne zanimajo. Mene kot stranko zanima da bom za svoj denar dobil čim več. Kajne?
sudo poweroff
Thomas ::
> Mene kot stranko zanima da bom za svoj denar dobil čim več. Kajne?
Če te zanima le to, potem bošvse zadeve kupil na črno, kjer ni plačana recimo nobena dajatev.
Kar trdim jest je to, da zastonj dajanje naj bo regulirano tako, kot vsako drugo zastonj dajanje. Ne morem jest tebi dat avta zastonj, ti pa meni potem nekaj zastonj narediš.
Ta varianta je od države sankcionirana. Ne vidim nobenega razloga, da bi bilo pri programski opremi drugače. Ga kdo vidi?
Če te zanima le to, potem bošvse zadeve kupil na črno, kjer ni plačana recimo nobena dajatev.
Kar trdim jest je to, da zastonj dajanje naj bo regulirano tako, kot vsako drugo zastonj dajanje. Ne morem jest tebi dat avta zastonj, ti pa meni potem nekaj zastonj narediš.
Ta varianta je od države sankcionirana. Ne vidim nobenega razloga, da bi bilo pri programski opremi drugače. Ga kdo vidi?
Thomas ::
Give away economy bi bila legalna recimo takole:
Zastonj ti dajo hišo, ti se pa obvežeš, da boš pri njih kupoval kurilno olje. Nekdo vseeno plačuje davek na vse. Je treba vse prav zavesti. Kaj je to zaen leasing ... ipd. Knjigovodsko/računovodsko more špilat.
Če boma šli pa v anarhijo, bomo pa prišli v anarhijo.
Zastonj ti dajo hišo, ti se pa obvežeš, da boš pri njih kupoval kurilno olje. Nekdo vseeno plačuje davek na vse. Je treba vse prav zavesti. Kaj je to zaen leasing ... ipd. Knjigovodsko/računovodsko more špilat.
Če boma šli pa v anarhijo, bomo pa prišli v anarhijo.
poweroff ::
Davki... a niso davki škodljiv vpliv države na svobodno gospodarstvo? Tako vsaj pravijo neoliberalci?
Pa nikjer nisem govoril o kraji - kupovanju na črno...
Pa nikjer nisem govoril o kraji - kupovanju na črno...
sudo poweroff
Thomas ::
> Prostovoljno delo bi tudi prepovedal?
V dobrodelne namene si lahko prostovoljec. Edino.
Sicer naj pa prejemnik tvojega dela prijavi to kot dohodek.
V dobrodelne namene si lahko prostovoljec. Edino.
Sicer naj pa prejemnik tvojega dela prijavi to kot dohodek.
Thomas ::
> Davki... a niso davki škodljiv vpliv države na svobodno gospodarstvo? Tako vsaj pravijo neoliberalci?
Davki morjo bit, to vsak "neoliberalec" ali "neokonzervativec" ve. Le da se zavzemajo za ne večje, kot je treba za funkcioniranje države. Flat taxes.
p.s.
Podtikanje Matthai, podtikanje nečesa, kar ni noben rekel. Kar so le tvoje (smešne) predstave.
Davki morjo bit, to vsak "neoliberalec" ali "neokonzervativec" ve. Le da se zavzemajo za ne večje, kot je treba za funkcioniranje države. Flat taxes.
p.s.
Podtikanje Matthai, podtikanje nečesa, kar ni noben rekel. Kar so le tvoje (smešne) predstave.
Thomas ::
V glavnem. Zastonjsko programje je siva ekonomija. Me boste težko prepričali, da ne.
Boljš pa siva ekonomija, kot nikakršna ekonomija, to pa tudi.
Boljš pa siva ekonomija, kot nikakršna ekonomija, to pa tudi.
poweroff ::
Thomas: Prostovoljno delo bi tudi prepovedal?
V dobrodelne namene si lahko prostovoljec. Edino.
Sicer naj pa prejemnik tvojega dela prijavi to kot dohodek.
Hm, kaj pa so dobrodelni nameni?
Recimo: imamo kulturno društvo in delamo predstave. Imamo tudi računalnik in ljudje lahko gor pišejo svoje seminarske naloge in celo brezplačno printajo.
Včasih kam zapeljem kakšnega štoparja (ja, odžiram kruh avtobusarjem!). Zadnjič sem sosedu pomagal namestiti en program - brezplačno seveda.
Zdaj moram pa končat, ker moram soseda opozoriti, naj moje delo prijavi v dohodnino...
Davki morjo bit, to vsak "neoliberalec" ali "neokonzervativec" ve. Le da se zavzemajo za ne večje, kot je treba za funkcioniranje države. Flat taxes.
Kaj pa je funkcioniranje države? Za ene je to tudi sociala - povečajmo torej davke in dajmo več za socialo.
P. S. Si že začel razmišljati brez ideoloških predpostavk?
V dobrodelne namene si lahko prostovoljec. Edino.
Sicer naj pa prejemnik tvojega dela prijavi to kot dohodek.
Hm, kaj pa so dobrodelni nameni?
Recimo: imamo kulturno društvo in delamo predstave. Imamo tudi računalnik in ljudje lahko gor pišejo svoje seminarske naloge in celo brezplačno printajo.
Včasih kam zapeljem kakšnega štoparja (ja, odžiram kruh avtobusarjem!). Zadnjič sem sosedu pomagal namestiti en program - brezplačno seveda.
Zdaj moram pa končat, ker moram soseda opozoriti, naj moje delo prijavi v dohodnino...
Davki morjo bit, to vsak "neoliberalec" ali "neokonzervativec" ve. Le da se zavzemajo za ne večje, kot je treba za funkcioniranje države. Flat taxes.
Kaj pa je funkcioniranje države? Za ene je to tudi sociala - povečajmo torej davke in dajmo več za socialo.
P. S. Si že začel razmišljati brez ideoloških predpostavk?
sudo poweroff
Thomas ::
No, veseli me, da se strinjamo. Prosto programje je siva ekonomija.
Boljš siva, kot nikakršna, jasno. Kar pa ni razlog, da tega področja država počasi ne bi uredila.
Boljš siva, kot nikakršna, jasno. Kar pa ni razlog, da tega področja država počasi ne bi uredila.
kopernik ::
Jah, ni siva ekonomija (ne razumem, zakaj misliš, da je), ker če bi bila, bi države že zdavnaj poskušale to sankcionirati oz. urediti. Saj se akterji(programerji) ne skrivajo(avtorji so vedno znani) in bi jih bilo zlahka najti ter ukrepati prot njim.
Thomas ::
Če imamo mehanike, ki zidarjem zastonj popravljajo avtomobile, zato da ti potem zastonj njim naredijo kakšen prizidek ... ali 100000 milijonov takih primerov, to vse definitivno je siva ekonomija.
Drži?
Drži.
Drži?
Drži.
Poldi112 ::
Seveda, samo primerjava je napacna.
Mehanik ne popravlja zastonj avtomobila za protiuslugo zidarja, ampak zidarju podari avto, da mu potem lahko zaracuna sraufanje. Podobno kot Mobitel dela s telefoni za 1 sit. To tvoje je tudi to siva ekonomija.
Mehanik ne popravlja zastonj avtomobila za protiuslugo zidarja, ampak zidarju podari avto, da mu potem lahko zaracuna sraufanje. Podobno kot Mobitel dela s telefoni za 1 sit. To tvoje je tudi to siva ekonomija.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Thomas ::
> Podobno kot Mobitel dela s telefoni za 1 sit. To tvoje je tudi to siva ekonomija.
Ne. Tudi leasing ni siva ekonomija. Tudi tam ne dobiš nič zastonj, kot pri Mobitelu ne aparata. Tudi država pobere vse davke, v vseh primerih.
Kadar jih pa ne, je pa to siva ekonomija, ja. Kadar se kar "obdarujemo".
Malenkostne zneske država spušča skoz. Celo krajo enega SIT ali rundo v gostilni in podobne reči. Jasno.
Trenutno dopušča sivo ekonomijo celo v najbolj propulzivni indusriji - softwareu. Je pa to še vedno siva ekonomija. Boljš kot nič sicer, ampak ... bo treba uštimat počasi.
Ne. Tudi leasing ni siva ekonomija. Tudi tam ne dobiš nič zastonj, kot pri Mobitelu ne aparata. Tudi država pobere vse davke, v vseh primerih.
Kadar jih pa ne, je pa to siva ekonomija, ja. Kadar se kar "obdarujemo".
Malenkostne zneske država spušča skoz. Celo krajo enega SIT ali rundo v gostilni in podobne reči. Jasno.
Trenutno dopušča sivo ekonomijo celo v najbolj propulzivni indusriji - softwareu. Je pa to še vedno siva ekonomija. Boljš kot nič sicer, ampak ... bo treba uštimat počasi.
borchi ::
thomas, ja hočem rečt, da se ne strinjam s tem. hočem pa tut rečt, da se tut ti do pred kratkim nisi strinjal s tem. "naj država neha plačevat OS kodo skozi stranska vrata, naj si dnar zaslužijo na trgu, bla bla...."
pa ne mešat leasinga in subvencij. dve različni stvari.
naslednje novo leto pa ne pozabit prjavit novoletnega ognjemeta kot sivo ekonomijo!
pa ne mešat leasinga in subvencij. dve različni stvari.
naslednje novo leto pa ne pozabit prjavit novoletnega ognjemeta kot sivo ekonomijo!
l'jga
Thomas ::
> hočem rečt, da se ne strinjam s tem
Samo nimaš nobenega argumenta.
Nej bo jasno. Jest nisem proti sivi ekonomiji. Mislim, da ekonomija dostikrat raste ven iz sive, celo. Vendar ... potem enkrat je čas, da se stvari pošlihtajo.
Samo nimaš nobenega argumenta.
Nej bo jasno. Jest nisem proti sivi ekonomiji. Mislim, da ekonomija dostikrat raste ven iz sive, celo. Vendar ... potem enkrat je čas, da se stvari pošlihtajo.
borchi ::
Samo nimaš nobenega argumenta.
eh, seveda mam. pet strani tvojih postov (sicer se z nobenim ne strinjam, ampak teb bo pa tak argument verjetno veliko pomenil), kjer razlagaš, kako je open-source financiran/subvencioniran s strani države. to so vsi tvoji posti pred "odkritjem" sive ekonomije.
gpl ne pravi, da če eden nekaj vzame od tebe, da ti je potem dolžan nekaj dat v zameno (postavi ti pogoje pod katerimi vzameš). pri sivi ekonomiji gre za ekonomsko transakcijo, ki ni uradno zavedena. zidar si vknjiži stroške ciglov in dela, na strani prihodkov pa parket in delo od polagalca parketa. tu gor tut ti znaš ddv obračunat, ne? to je siva ekonomija.
zdej mi pa to isto nared za gpl softver!
l'jga
Thomas ::
Ja seveda. Zdej nej se pa ukvarjam z gplom. Mi na misel ne pride.
Povedal sem svoje. Podarjevanje hiš, avtomobilov, zemljišč ... je obdavčeno. Podarjevanje programov bo pa moralo tudi biti. Amen.
Povedal sem svoje. Podarjevanje hiš, avtomobilov, zemljišč ... je obdavčeno. Podarjevanje programov bo pa moralo tudi biti. Amen.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Microsoft ::
Thomas, jst te pri tem cisto podpiram, ce ti to kaj pomaga!
by Miha
by Miha
s8eqaWrumatu*h-+r5wre3$ev_pheNeyut#VUbraS@e2$u5ESwE67&uhukuCh3pr
borchi ::
@thomas: sj men je vseen kolk si ti trd. sam da se ne boš preveč oklepal tiste tvoje ugotovitve, da se strinjamo, da je gpl siva ekonomija.
l'jga
poweroff ::
OK, recimo. Samo NAJPREJ uvedimo davek na piratstvo!
Mimogrede: a se s tem ne posega v mojo svobodo - da se vse obdavči in mi PREPOVE brezplačno delati? Hmm, kaj bi pa Mićo rekel na to?
Mimogrede: a se s tem ne posega v mojo svobodo - da se vse obdavči in mi PREPOVE brezplačno delati? Hmm, kaj bi pa Mićo rekel na to?
sudo poweroff
Thomas ::
> pa sej ti GPL-ja NI TREBA podariti
Treba ni. Podarja se pa.
Sej mi tudi ni treba podariti hiše. Lahko jo, samo potem država primakne svoj davčni lonček, kar je čisto prav.
Če podarim pomarančo ali celo lončnico vredno 20000 SIT ... država to spregleduje. Kar je razumljivo, malenkosti bi jo samo zadušile, zato je to tko organizirano.
Pri transferju softwarea, v vrednosti milijard dolarjev, bo pač morala počasi pristaviti svoj žepek tudi država.
Če ne, se bodo proizvajalci makaronov ali vrat upravičeno razburili.
Treba ni. Podarja se pa.
Sej mi tudi ni treba podariti hiše. Lahko jo, samo potem država primakne svoj davčni lonček, kar je čisto prav.
Če podarim pomarančo ali celo lončnico vredno 20000 SIT ... država to spregleduje. Kar je razumljivo, malenkosti bi jo samo zadušile, zato je to tko organizirano.
Pri transferju softwarea, v vrednosti milijard dolarjev, bo pač morala počasi pristaviti svoj žepek tudi država.
Če ne, se bodo proizvajalci makaronov ali vrat upravičeno razburili.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
> a se s tem ne posega v mojo svobodo - da se vse obdavči in mi PREPOVE brezplačno delati?
Ti lahko brezplačno delaš. Toda tistemu, ki prejema sadove tvojega dela, je to dohodek.
Ti lahko brezplačno delaš. Toda tistemu, ki prejema sadove tvojega dela, je to dohodek.
Thomas ::
> Samo NAJPREJ uvedimo davek na piratstvo!
Sej to so v ZDA uvedli že zdavnaj. Al Caponetu so šteli kot prihodek vse, kar je dobil po (i)legalnih poteh. Ker to je prihodek v resnici tudi bil. Potem so ga pa zašili zaradi davčne utaje.
Princip pa velja še zdaj. Vsak prihodek je prihodek. Potencialno obdavčljiv.
Sej to so v ZDA uvedli že zdavnaj. Al Caponetu so šteli kot prihodek vse, kar je dobil po (i)legalnih poteh. Ker to je prihodek v resnici tudi bil. Potem so ga pa zašili zaradi davčne utaje.
Princip pa velja še zdaj. Vsak prihodek je prihodek. Potencialno obdavčljiv.
Brane2 ::
To je v bistvu povsem res, a razumem cesarja zakaj se tega vprašanja izogiba- zato ker bi se mnogim strgalo, še preden bi prišel do ubogih opensourcarjev.
Recimo cerkvi, ki v svojih prejemkih ni obdavčena. Potem kakršnimkoli prodajalcem ki ti v imenu dobrih odnosov izdelke na karšenkoli način inštalirajo "zastonj"- ker ti ogrožajo inštalaterje.
Potem bi se moral lotiti vsakega, ki sosedom kdajpakdaj pošraufa avto (in samo teh je pri nas desettisoče), pobeli sobo, da pravni nasvet, dobro idejo itd.
Nato bi prišli na vrsto vsi "domači mojstri", saj so v primeru dobrega domačega projekta ustvarili novo vrednost- čeprav zase in cesar lahko zahteva na to davek. Doma sešvasan vrtni roštilj koneckoncev ogroža prodajo Leclerca itd.
Saj v bistvu bi se morali tega lotiti a hitro bi lahko prišli v "Aušvic situacijo", kjer bi nam vse skupaj presedlo. Kje je meja, ne vem na pamet.
Recimo cerkvi, ki v svojih prejemkih ni obdavčena. Potem kakršnimkoli prodajalcem ki ti v imenu dobrih odnosov izdelke na karšenkoli način inštalirajo "zastonj"- ker ti ogrožajo inštalaterje.
Potem bi se moral lotiti vsakega, ki sosedom kdajpakdaj pošraufa avto (in samo teh je pri nas desettisoče), pobeli sobo, da pravni nasvet, dobro idejo itd.
Nato bi prišli na vrsto vsi "domači mojstri", saj so v primeru dobrega domačega projekta ustvarili novo vrednost- čeprav zase in cesar lahko zahteva na to davek. Doma sešvasan vrtni roštilj koneckoncev ogroža prodajo Leclerca itd.
Saj v bistvu bi se morali tega lotiti a hitro bi lahko prišli v "Aušvic situacijo", kjer bi nam vse skupaj presedlo. Kje je meja, ne vem na pamet.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Java bo placljiva (strani: 1 2 )Oddelek: Programska oprema | 16694 (8658) | opeter |
| » | Kritična ranljivost v GnuTLS neodkrita skoraj devet let (strani: 1 2 3 )Oddelek: Novice / Varnost | 29533 (25091) | jype |
| » | Francoska policija s prehodom na Linux prihranila 50 milijonov EUR (strani: 1 2 3 4 … 8 9 10 11 )Oddelek: Novice / Ostala programska oprema | 68677 (57641) | Icematxyz |
| » | Se linux trži?Oddelek: Operacijski sistemi | 1561 (1239) | christooss |
| » | Intelektualna lastnina in copyleft (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 15379 (15379) | Exilian |