Novice » --Nerazporejeno-- » Wikipedija spet pomagala širiti zablodo
jype ::
Thomas> Kaj naj verjame tisti, ki se iz nje informira?
Da ni nikogar, ki bi to napisal.
Thomas> Problem je v ideji, da bo kirurg popoldne okopal polje, kmet pa dopoldne operiral. Včasih je rezultat dober. Včasih.
Linux jedro programirajo vsi tisti, katerih delodajalci (ki so lahko ena in ista oseba) potrebujejo reči, ki jih komercialni ponudniki še niso sposobni ponuditi.
Ko bo Windows free software, bo Linux morda tudi povsem izginil, če je Windows code base toliko bolši, pa Wikipedija bo tudi, če bo Britannica kdaj postala open in free, s plačanimi ljudmi, ki skrbijo za preverjanje dejstev, preden se ta pojavijo v javni različici. Odprtost je za mnoge zelo pomemben feature.
Da ni nikogar, ki bi to napisal.
Thomas> Problem je v ideji, da bo kirurg popoldne okopal polje, kmet pa dopoldne operiral. Včasih je rezultat dober. Včasih.
Linux jedro programirajo vsi tisti, katerih delodajalci (ki so lahko ena in ista oseba) potrebujejo reči, ki jih komercialni ponudniki še niso sposobni ponuditi.
Ko bo Windows free software, bo Linux morda tudi povsem izginil, če je Windows code base toliko bolši, pa Wikipedija bo tudi, če bo Britannica kdaj postala open in free, s plačanimi ljudmi, ki skrbijo za preverjanje dejstev, preden se ta pojavijo v javni različici. Odprtost je za mnoge zelo pomemben feature.
Thomas ::
Pričakovati kaj posebnega od Linuxa ali Wikipedije, je kakor misliti, da bo kulinarika napredovala v ljudskih kuhinjah za reveže.
Največ kar lahko ljudska kuhinja reče je "naši obroki ki jih talamo revežem, se po kvaliteti približujejo obrokom povprečne družine ob nedeljah".
Tako kot Linux pravi - "kmalu bomo imeli fonte, lepe kot Gates".
Šur!
Kulinarika se razvija v restavracijah. Software pa firmah.
Največ kar lahko ljudska kuhinja reče je "naši obroki ki jih talamo revežem, se po kvaliteti približujejo obrokom povprečne družine ob nedeljah".
Tako kot Linux pravi - "kmalu bomo imeli fonte, lepe kot Gates".
Šur!
Kulinarika se razvija v restavracijah. Software pa firmah.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
jype ::
Thomas> Tako kot Linux pravi - "kmalu bomo imeli fonte, lepe kot Gates".
Na Linux se spoznaš kot zajec na boben.
Thomas> Kulinarika se razvija v restavracijah. Software pa firmah.
Anyone can cook!
Na Linux se spoznaš kot zajec na boben.
Thomas> Kulinarika se razvija v restavracijah. Software pa firmah.
Anyone can cook!
ABX ::
Tudi glede kulinarike se ne spoznaš. Italijanska kuhinja (in mediteranska na splošno) je daleč pred vsemi, ni firme v UK ali USA ki bi znala pašto tako dobro naredit kot Italijan na kmetiji.
Sigurno pomaga da firma plača ljudi da zadevo uredijo, ampak ne podcenjevat kvaliteto izdelka ki jo ljudje delajo zaradi lastnega veselja.
Poleg tega upam da se strinjaš da kreativnost bo postala vedno bolj pomembna in razvoj bo vedno manj potreboval ekonomijo.
Sigurno pomaga da firma plača ljudi da zadevo uredijo, ampak ne podcenjevat kvaliteto izdelka ki jo ljudje delajo zaradi lastnega veselja.
Poleg tega upam da se strinjaš da kreativnost bo postala vedno bolj pomembna in razvoj bo vedno manj potreboval ekonomijo.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ABX ()
Okapi ::
ki bi znala pašto tako dobro naredit kot Italijan na kmetiji.
Domače, domače ...
Pa šnopc je tudi najboljši od strica Toneta iz Haloz, ne? Ga ni konjaka, ki bi sem mu približal.
To so pravljice tistih, ki v resnici sploh ne ločijo stvari med seboj in ne znajo ocenjevati kakovosti.
O.
ABX ::
Jaz ne zagovarjam domače, ampak sposobnost določenih posameznikov kadar delajo zadeve iz lastnega veselja.
Ni korporacije ki bi znala naredit tako pico kot pravi Italijanski pico pek. In čeprav ta kuhar je verjetno zaposlen v prestižni firmi, še vedno kuha v prostem času, brez omejitev z strani šefa.
Kreativnost > denar
Ni korporacije ki bi znala naredit tako pico kot pravi Italijanski pico pek. In čeprav ta kuhar je verjetno zaposlen v prestižni firmi, še vedno kuha v prostem času, brez omejitev z strani šefa.
Kreativnost > denar
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ABX ()
Okapi ::
sposobnost določenih posameznikov kadar delajo zadeve iz lastnega veselja.
Zdaj mi pa samo še povej, kateri mojster mehanik bi mi avto iz lastnega veselja porihtal zastonj. Pa enega takšnega vodovodarja bi še rabil in polagalca ploščic, ki iz lastnega veselja delata zastonj.
Tule nekateri ne razumete, da iz veselja brezplačno lahko delajo študentje, in programiranje je en tak specifičen primer, ki se ga je razmeroma hitro mogoče priučiti, na istem (in "fizično" enem samem) izdelku pa lahko delajo prostovoljci iz vsega sveta. Po drugi strani je pa to morda tudi en od vzrokov, da softver čedalje bolj zaostaja za hardverom.
O.
ABX ::
sposobnost določenih posameznikov kadar delajo zadeve iz lastnega veselja.
Zdaj mi pa samo še povej, kateri mojster mehanik bi mi avto iz lastnega veselja porihtal zastonj. Pa enega takšnega vodovodarja bi še rabil in polagalca ploščic, ki iz lastnega veselja delata zastonj.
Tule nekateri ne razumete, da iz veselja brezplačno lahko delajo študentje, in programiranje je en tak specifičen primer, ki se ga je razmeroma hitro mogoče priučiti, na istem (in "fizično" enem samem) izdelku pa lahko delajo prostovoljci iz vsega sveta. Po drugi strani je pa to morda tudi en od vzrokov, da softver čedalje bolj zaostaja za hardverom.
O.
Jaz delam zastonj za kolege, za druge pa so potrebni Euri. Tukaj na slo-tech pomagam kadar se mi pač da. Mogoče premalo za zadovoljit vse, vendar en dan upam da bo možno več. Počasi napredujemo, vendar se zadeva premika.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!
fosil ::
Thomas uporabljaš napačno predpostavko. Ti namreč predpostavljaš, da so komercialni izdelki, ki jih ustvarjajo plačani avtorji boljši in bolj natančni. Pa temu ni tako.
Dober primer je že ta novica, kjer so plačani novinarji komercialnih podjetij pisali neumnosti.
Drug primer je pa tale študija: Study: Wikipedia as accurate as Britannica ki kaže na to, da je tudi v komercialnih enciklopedijah precej napak.
Torej open source zadeve niso nič slabše od komercialnih, edina razlika je, da so pri njih napake bolj izpostavljene, medtem ko za večino komercialnih zadev ljudje, tako kot ti, preprosto domnevajo, da so brezhibne. V resnici so pa daleč od tega.
Dober primer je že ta novica, kjer so plačani novinarji komercialnih podjetij pisali neumnosti.
Drug primer je pa tale študija: Study: Wikipedia as accurate as Britannica ki kaže na to, da je tudi v komercialnih enciklopedijah precej napak.
Torej open source zadeve niso nič slabše od komercialnih, edina razlika je, da so pri njih napake bolj izpostavljene, medtem ko za večino komercialnih zadev ljudje, tako kot ti, preprosto domnevajo, da so brezhibne. V resnici so pa daleč od tega.
Tako je!
Okapi ::
Ti namreč predpostavljaš, da so komercialni izdelki, ki jih ustvarjajo plačani avtorji boljši in bolj natančni.
On pravi, da so dobri oziroma vrhunski komercialni izdelki takšni, ne kar vsi po vrsti. Ko zboliš, se lahko postaviš v vrsto pred ambulanto Zdravnikov brez meja in te bodo pogledali brezplačno, ali pa greš k vrhunskemu specialitu in to drago plačaš. Kaj bi izbral, če bi bil resno bolan?
Dober primer je že ta novica, kjer so plačani novinarji komercialnih podjetij pisali neumnosti.
Pravilneje bi bilo zapisati slabo plačani novinarski vajenci, kar takšni praviloma pišejo takšne novičke.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
ABX ::
Ni nujno, komercialnim podjetjem je denar prva skrb. Vse ostalo je bonus.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!
jype ::
Okapi> Kaj bi izbral, če bi bil resno bolan?
Vsem težavam navkljub bi v Sloveniji še vedno najprej izbral Klinični center, šele potem pa kakšne "profesionalne" ustanove. Prav tako bi šel po znanost (tudi računalniško) prej na IJS kot k "profesionalcem".
Morda se bo to kdaj obrnilo, a za zdaj je do tam še daleč.
Lahko sicer verjameš, da se ameriška mornarica za Linux odloči zaradi ideoloških vzgibov, ali pa da Deutsche Bank uporablja Linux, ker je zastonj, ampak resnica je pač takšna, kot je zapisal SCO, ko je tožaril naokoli tiste, ki investirajo v Linux:
Averment 82: Linux started as a hobby project of a 19-year old student. Linux has evolved through bits and pieces of various contributions by numerous software developers using single processor computers. Virtually none of these software developers and hobbyists had access to enterprise-scale equipment and testing facilities for Linux development. Without access to such equipment, facilities, sophisticated methods, concepts and coordinated know-how, it would be difficult or impossible for the Linux development community to create a grade of Linux adequate for enterprise use.
Vsem težavam navkljub bi v Sloveniji še vedno najprej izbral Klinični center, šele potem pa kakšne "profesionalne" ustanove. Prav tako bi šel po znanost (tudi računalniško) prej na IJS kot k "profesionalcem".
Morda se bo to kdaj obrnilo, a za zdaj je do tam še daleč.
Lahko sicer verjameš, da se ameriška mornarica za Linux odloči zaradi ideoloških vzgibov, ali pa da Deutsche Bank uporablja Linux, ker je zastonj, ampak resnica je pač takšna, kot je zapisal SCO, ko je tožaril naokoli tiste, ki investirajo v Linux:
Averment 82: Linux started as a hobby project of a 19-year old student. Linux has evolved through bits and pieces of various contributions by numerous software developers using single processor computers. Virtually none of these software developers and hobbyists had access to enterprise-scale equipment and testing facilities for Linux development. Without access to such equipment, facilities, sophisticated methods, concepts and coordinated know-how, it would be difficult or impossible for the Linux development community to create a grade of Linux adequate for enterprise use.
Okapi ::
še vedno najprej izbral Klinični center,
Od kdaj je univerzitetni klinični center amaterska/prostovoljska zadeva? To je jasno pri nas najbolj profesionalna medicinska ustanova.
Kar se Linuxa tiče, je pa precej specifična zadeva. Za začetek recimo bi lahko rekli, da je v bistvu prekopiran Unix (ki so ga izumili in naredili profiji). Potem so tu še vse druge specifike razvoja softvera, zlasti to, da obstaja ogromno študentov, ki imajo veliko prostega časa (ker jih vzdržujejo starši ali države s štipendijami) in si lahko privoščijo prostovoljsko delo, da je programiranje obrt, ki se je ni težko solidno naučiti, in da lahko milijon ljudi z vsega sveta dela na enem samem izdelku, ki se potem razmnožuje brez materialnih stroškov.
Poleg tega se moraš vprašati, zakaj pa niso tudi programi za kontrolo topovskega ognja, vodenje brezpilotnih letal ali bančni informacijski sistem open source?
O.
jype ::
Okapi> Od kdaj je univerzitetni klinični center amaterska/prostovoljska zadeva?
Odkar imajo zdravniki tam bistveno nižje plače kot v zasebnih praksah.
Okapi> Poleg tega se moraš vprašati, zakaj pa niso tudi programi za kontrolo topovskega ognja, vodenje brezpilotnih letal ali bančni informacijski sistem open source?
Kdo pravi, da niso?
Še več - kdo pravi, da so zaprtokodni?
Odkar imajo zdravniki tam bistveno nižje plače kot v zasebnih praksah.
Okapi> Poleg tega se moraš vprašati, zakaj pa niso tudi programi za kontrolo topovskega ognja, vodenje brezpilotnih letal ali bančni informacijski sistem open source?
Kdo pravi, da niso?
Še več - kdo pravi, da so zaprtokodni?
Thomas ::
Ti maš precej pomešane zadeve v tvoji glavi, jure. KC je profesionalna ustanova, tako kot so profesionalci po mnogih zasebnih klinikah in koncesionarskih ambulantah.
Oboje so profesionalci. Odprtokodniki so kvečjemu zdravilci, kjer vsak prispeva, kolikor hoče. Kvečjemu oni.
Ti jure, vse svoje intelektualne sposobnosti uporabiš za delanje zmede v diskusiji.
Oboje so profesionalci. Odprtokodniki so kvečjemu zdravilci, kjer vsak prispeva, kolikor hoče. Kvečjemu oni.
Ti jure, vse svoje intelektualne sposobnosti uporabiš za delanje zmede v diskusiji.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
ABX ::
vse svoje intelektualne sposobnosti uporabiš za delanje zmede v diskusiji.
To na žalost je zelo pogost problem.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!
Utk ::
Zanimivo, da imajo odprtokodniki še bolj zmešane pojme okoli opensource in free, kot ostali. Ali pa namerno mešajo eno in drugo, po trenutni potrebi.
Okapi ::
Kdo pravi, da niso?
Če bi bili free ali open, bi jih lahko dobil na netu. Si kje videl kakšnega?
O.
jype ::
Okapi> Če bi bili free ali open, bi jih lahko dobil na netu.
To ne drži.
CrniE> Zanimivo, da imajo odprtokodniki še bolj zmešane pojme okoli opensource in free, kot ostali. Ali pa namerno mešajo eno in drugo, po trenutni potrebi.
Od kdaj si pa ti (al pa Thomas) odprtokodnik? To, da ne razumeš licenc, te še ne naredi odprtokodnika.
Thomas> KC je profesionalna ustanova
KC je ljudska kuhinja za reveže, point in fact. Ustanova, kjer se dogaja napredek medicine.
To ne drži.
CrniE> Zanimivo, da imajo odprtokodniki še bolj zmešane pojme okoli opensource in free, kot ostali. Ali pa namerno mešajo eno in drugo, po trenutni potrebi.
Od kdaj si pa ti (al pa Thomas) odprtokodnik? To, da ne razumeš licenc, te še ne naredi odprtokodnika.
Thomas> KC je profesionalna ustanova
KC je ljudska kuhinja za reveže, point in fact. Ustanova, kjer se dogaja napredek medicine.
Okapi ::
To ne drži.
Zdaj pa to še pojasni.
KC je ljudska kuhinja za reveže,
Saj ne veš, kaj govoriš.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
jype ::
Okapi> Zdaj pa to še pojasni.
Koda je več kot zgolj dostopna naročniku - ta jo lahko tudi poljubno spreminja, če želi.
Okapi> Saj ne veš, kaj govoriš.
Vse kaže, da sem spregledal novico o tem da je Klinični Center postal zasebna ustanova.
Koda je več kot zgolj dostopna naročniku - ta jo lahko tudi poljubno spreminja, če želi.
Okapi> Saj ne veš, kaj govoriš.
Vse kaže, da sem spregledal novico o tem da je Klinični Center postal zasebna ustanova.
Okapi ::
Koda je več kot zgolj dostopna naročniku - ta jo lahko tudi poljubno spreminja, če želi.
In kaj ima to veze z open source informacijskimi bančnimi sistemi? Tule se ne pogovarjamo, če profiji v svojem programu uporabijo tudi kakšen košček proste kode, ampak kdo kaj dela in razvija.
Vse kaže, da sem spregledal novico o tem da je Klinični Center postal zasebna ustanova.
Očitno si spregledal "novico", da KC nikoli ni bil dobrodelna ustanova, ki bi brezplačno zdravila bolnike. Za vse svoje storitve imajo natančne cenike, in cene sploh niso nizke, če račune namesto tebe plačuje zavarovalnica, pa je za profesionalizem KC-ja povsem nepomembno.
O.
fosil ::
Primerjava z zdravstvom je neumnost in popolnoma zgrešena.
Brezplačni izdelki so točno to, izdelki. In pri izdelkih običajno gledamo razmerje cena/kakovost.
Če ti je pomembna izključno kakovost, cena pa ne, potem sklepam da na tvoji mizi stoji prenosnik za 5.000 EUR, nosiš čevlje za 1.000 EUR, obleke za 10.000 EUR, se voziš v avtu za vsaj 100.000 EUR in podobno.
Ob tem je pri programih precej težko definirat vrhunskost. Cena prav gotovo ni pravi kazalec.
Brezplačni izdelki so točno to, izdelki. In pri izdelkih običajno gledamo razmerje cena/kakovost.
Če ti je pomembna izključno kakovost, cena pa ne, potem sklepam da na tvoji mizi stoji prenosnik za 5.000 EUR, nosiš čevlje za 1.000 EUR, obleke za 10.000 EUR, se voziš v avtu za vsaj 100.000 EUR in podobno.
Ob tem je pri programih precej težko definirat vrhunskost. Cena prav gotovo ni pravi kazalec.
Tako je!
jype ::
Okapi> Očitno si spregledal "novico", da KC nikoli ni bil dobrodelna ustanova, ki bi brezplačno zdravila bolnike. Za vse svoje storitve imajo natančne cenike, in cene sploh niso nizke, če račune namesto tebe plačuje zavarovalnica, pa je za profesionalizem KC-ja povsem nepomembno.
Očitno sem edini, ki se zaveda dejstva, da ljudske kuhinje vsaj pri nas niso dobrodelne ustanove, ampak se, tako kot KC, v veliki meri financirajo iz proračuna.
To nič ne pove o profesionalnosti kuharjev oziroma zdravnikov, kar je fosil že lepo razložil.
Očitno sem edini, ki se zaveda dejstva, da ljudske kuhinje vsaj pri nas niso dobrodelne ustanove, ampak se, tako kot KC, v veliki meri financirajo iz proračuna.
To nič ne pove o profesionalnosti kuharjev oziroma zdravnikov, kar je fosil že lepo razložil.
Utk ::
Od kdaj si pa ti (al pa Thomas) odprtokodnik? To, da ne razumeš licenc, te še ne naredi odprtokodnika.
Vsaj meni prav dol visi, če je neka stvar odprtokodna ali ne. Imam bolj pametnega dela, kot popravljat nekaj v OpenOfficu ali kjerkoli. Če je zastojn, je pa to en plus.
Lepo pa da priznaš, da odprtokodniki večinoma ne razumete licenc. In mešate zastonj in opensource.
Okapi ::
Ob tem je pri programih precej težko definirat vrhunskost.
To velja za vse stvari, ki jih v resnici ne potrebuješ, si z njimi ne služiš denarja ali od njih ni odvisno tvoje življenje.
Profi natančno ve, katero orodje, glasbilo, naprava, program, material ali karkoli pač uporablja, je boljše ali vrhunsko in katero slabše. Seveda ni nujno, da si lahko najboljše privošči, in potem sklene nek kompromis med zanj še sprejemljivo kakovostjo in ceno.
Vsi drugi pa pač kupijo nekaj, kar je najceneje v Hoferju ali Šparu, hohštaplerji z veliko denarja pa ravno nasprotno, nekaj najdražjega v neki specializirani trgovini. Pri obojih je kakovost drugotnega pomena, ker je ne znajo niti prepoznati.
Problem, ki smo ga tule odprli, je v tem, da zaradi poplave pocenskih ali brezplačnih stvari dvomljive kakovosti včasih res kakovostnih sploh ne dobiš več, ali pa so nesorazmerno dražje.
O.
jype ::
CrniE> Lepo pa da priznaš, da odprtokodniki večinoma ne razumete licenc. In mešate zastonj in opensource.
Morda nisi pazljivo prebral mojega prispevka. "Mešanje" je nekaj, kar počneš ti in tvoji somišljeniki.
Okapi> Problem, ki smo ga tule odprli, je v tem, da zaradi poplave pocenskih ali brezplačnih stvari dvomljive kakovosti včasih res kakovostnih sploh ne dobiš več, ali pa so nesorazmerno dražje.
Problem, da ne dobiš kakovostnih reči je v tem, da se nisi pripravljen potruditi narediti kakovostnih reči. Wikipedia (in njena kvaliteta) je pač odvisna zgolj in samo od tebe in tvoje vztrajnosti.
Morda nisi pazljivo prebral mojega prispevka. "Mešanje" je nekaj, kar počneš ti in tvoji somišljeniki.
Okapi> Problem, ki smo ga tule odprli, je v tem, da zaradi poplave pocenskih ali brezplačnih stvari dvomljive kakovosti včasih res kakovostnih sploh ne dobiš več, ali pa so nesorazmerno dražje.
Problem, da ne dobiš kakovostnih reči je v tem, da se nisi pripravljen potruditi narediti kakovostnih reči. Wikipedia (in njena kvaliteta) je pač odvisna zgolj in samo od tebe in tvoje vztrajnosti.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Okapi ::
ljudske kuhinje vsaj pri nas niso dobrodelne ustanove, ampak se, tako kot KC, v veliki meri financirajo iz proračuna.
O kakšnih ljudskih kuhinjah ti pravzaprav govoriš? Jaz ne poznam nobene, ki bi se financirala iz proračuna (razen mogoče ona za klošarje).
To nič ne pove o profesionalnosti kuharjev oziroma zdravnikov, kar je fosil že lepo razložil.
Ti si začel o zdravnikih v KC, in o IJS, pisati kot o nekakšnih amaterskih prostovoljcih, ki delajo zastonj in so vseeno boljši od "profesionalcev". Na KC in IJS so profesionalci - ne moreš biti bolj profesionalen, kot so tam. Nima veze, a je ustanova državna ali zasebna, v obeh primerih tam delajo profesionalci.
O.
jype ::
Okapi> O kakšnih ljudskih kuhinjah ti pravzaprav govoriš? Jaz ne poznam nobene, ki bi se financirala iz proračuna (razen mogoče ona za klošarje).
Ona, ja. Thomas pravi, da se v ljudskih kuhinjah ne razvija kulinarika. Bržkone res ne - tudi v tretji ligi se ne razvijajo vrhunski fuzbalerji, pa to seveda nič ne pomeni za posameznika, ki je kljub temu lahko vrhunski kuhar, ali pa fuzbaler, ali pa zdravnik.
Okapi> Ti si začel o zdravnikih v KC, in o IJS, pisati kot o nekakšnih amaterskih prostovoljcih, ki delajo zastonj in so vseeno boljši od "profesionalcev".
Ne. Jaz sem začel o njih zato, ker so najboljši, čeprav KC in IJS nista zgleda organizacij, ki bi svoje zaposlene razvajali. Mnogo najboljših bi lahko šlo v boljše službe, pa ne grejo, ker ne delajo za denar (seveda dobijo plačo) ampak zato, ker radi počnejo, kar pač počnejo. Tudi prosto in odprto programje se mnogokrat piše med službenim časom za neko smiselno plačilo, čeprav ljudje, ki jim gre tak razvojni model v nos, ker jih spravlja ob biznis, ker pač niso sposobni zagotavljati kvalitete, ki jo lahko prosto in odprto programje, radi razlagajo naokoli, da take vrste programje razvijajo zgolj zdolgočaseni študentje in nesposobni in zafrustrirani posamezniki.
Ona, ja. Thomas pravi, da se v ljudskih kuhinjah ne razvija kulinarika. Bržkone res ne - tudi v tretji ligi se ne razvijajo vrhunski fuzbalerji, pa to seveda nič ne pomeni za posameznika, ki je kljub temu lahko vrhunski kuhar, ali pa fuzbaler, ali pa zdravnik.
Okapi> Ti si začel o zdravnikih v KC, in o IJS, pisati kot o nekakšnih amaterskih prostovoljcih, ki delajo zastonj in so vseeno boljši od "profesionalcev".
Ne. Jaz sem začel o njih zato, ker so najboljši, čeprav KC in IJS nista zgleda organizacij, ki bi svoje zaposlene razvajali. Mnogo najboljših bi lahko šlo v boljše službe, pa ne grejo, ker ne delajo za denar (seveda dobijo plačo) ampak zato, ker radi počnejo, kar pač počnejo. Tudi prosto in odprto programje se mnogokrat piše med službenim časom za neko smiselno plačilo, čeprav ljudje, ki jim gre tak razvojni model v nos, ker jih spravlja ob biznis, ker pač niso sposobni zagotavljati kvalitete, ki jo lahko prosto in odprto programje, radi razlagajo naokoli, da take vrste programje razvijajo zgolj zdolgočaseni študentje in nesposobni in zafrustrirani posamezniki.
Okapi ::
Problem, da ne dobiš kakovostnih reči je v tem, da se nisi pripravljen potruditi narediti kakovostnih reči.
Kaj je danes tebi v glavo udarilo? Kar znam sam dobro narediti, naredim sam in nobenega s tem ne gnjavim. Problem so stvari, ki jih ne znaš sam narediti.
Poleg tega pa - ker nisem prisesan na državno joško in me tudi starši ne vzdržujejo več, moram to, kar znam dobro narediti, čim dražje prodati, da lahko v svetu, kjer pir in stanovanja niso zastonj, spodobno preživim. In ko smo že ravno pri tem, marsikomu dampinške cene študentov, ki jim za takšne malenkosti ni potrebno skrbeti, otežujejo življenje. Ampak to je že hudo offtopic.
O.
fosil ::
Zanimivo, da vsi anti wikipedisti veselo ignorirajo link, ki se ga dal zgoraj o študiji, kjer so primerjali wikipedijo in "profesionalno" enciklopedijo Britannico in kjer se je izkazalo, da ni wiki nič slabša in da so napake v obeh.
In tole je tema o wikipediji ne pa o zdravstvu.
In tole je tema o wikipediji ne pa o zdravstvu.
Tako je!
Utk ::
Jaz sploh ne vem v čem je problem. Če delaš neko stvar, pri kateri ti prav pridejo odprtokodne stvari, jih boš uporabil, in dal še svoj izdelek ven kot odprtokodni in zastojn, prodajal "podporo" in ne vem kaj. Če se ti to bolj splača.
Če moraš tako in tako vse sam naredit, ga imaš pa vso pravico obdržat zaprtega. In verjetno je to v tem primeru bolj pametno.
V glavnem, vsaj naj zase preračuna kaj se mu bolj splača. Ne vem kako se imajo nekateri za tako pomembne, da vejo kar za vsa podjetja na tem svetu, kaj bi blo najbolje za njih.
Če moraš tako in tako vse sam naredit, ga imaš pa vso pravico obdržat zaprtega. In verjetno je to v tem primeru bolj pametno.
V glavnem, vsaj naj zase preračuna kaj se mu bolj splača. Ne vem kako se imajo nekateri za tako pomembne, da vejo kar za vsa podjetja na tem svetu, kaj bi blo najbolje za njih.
jype ::
Okapi> Kaj je danes tebi v glavo udarilo? Kar znam sam dobro narediti, naredim sam in nobenega s tem ne gnjavim. Problem so stvari, ki jih ne znaš sam narediti.
No, tiste bo pa naredil kdo drug. Če jih ne bo, se boš pa moral bodisi naučiti, bodisi plačati zanje. Mene prav nič ne moti, da kaj počnem zastonj, če me delo veseli. Verjamem, da kdo med nami tudi svoji ljubici zaračuna čas, ki ga z njo preživi v postelji, ampak jaz ji ga z veseljem podarim zastonj, prav tako pa z veseljem popravim kakšno reč na Wikipediji (čeprav do zdaj nisem popravil še ničesar pomembnega - le tipkarske napake in naložil sem in tja kakšno relevantno fotografijo).
Okapi> Poleg tega pa - ker nisem prisesan na državno joško in me tudi starši ne vzdržujejo več, moram to, kar znam dobro narediti, čim dražje prodati, da lahko v svetu, kjer pir in stanovanja niso zastonj, spodobno preživim. In ko smo že ravno pri tem, marsikomu dampinške cene študentov, ki jim za takšne malenkosti ni potrebno skrbeti, otežujejo življenje. Ampak to je že hudo offtopic.
Tudi jaz nisem prisesan nikamor in me nihče ne vzdržuje, pa kljub temu pišem predvsem prosto programje. Ne gre mi slabo.
CrniE> V glavnem, vsaj naj zase preračuna kaj se mu bolj splača. Ne vem kako se imajo nekateri za tako pomembne, da vejo kar za vsa podjetja na tem svetu, kaj bi blo najbolje za njih.
Jaz pa ne razumem, zakaj po internetnih forumih pišejo ljudje, ki očitno ne znajo brati.
No, tiste bo pa naredil kdo drug. Če jih ne bo, se boš pa moral bodisi naučiti, bodisi plačati zanje. Mene prav nič ne moti, da kaj počnem zastonj, če me delo veseli. Verjamem, da kdo med nami tudi svoji ljubici zaračuna čas, ki ga z njo preživi v postelji, ampak jaz ji ga z veseljem podarim zastonj, prav tako pa z veseljem popravim kakšno reč na Wikipediji (čeprav do zdaj nisem popravil še ničesar pomembnega - le tipkarske napake in naložil sem in tja kakšno relevantno fotografijo).
Okapi> Poleg tega pa - ker nisem prisesan na državno joško in me tudi starši ne vzdržujejo več, moram to, kar znam dobro narediti, čim dražje prodati, da lahko v svetu, kjer pir in stanovanja niso zastonj, spodobno preživim. In ko smo že ravno pri tem, marsikomu dampinške cene študentov, ki jim za takšne malenkosti ni potrebno skrbeti, otežujejo življenje. Ampak to je že hudo offtopic.
Tudi jaz nisem prisesan nikamor in me nihče ne vzdržuje, pa kljub temu pišem predvsem prosto programje. Ne gre mi slabo.
CrniE> V glavnem, vsaj naj zase preračuna kaj se mu bolj splača. Ne vem kako se imajo nekateri za tako pomembne, da vejo kar za vsa podjetja na tem svetu, kaj bi blo najbolje za njih.
Jaz pa ne razumem, zakaj po internetnih forumih pišejo ljudje, ki očitno ne znajo brati.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Utk ::
CrniE> V glavnem, vsaj naj zase preračuna kaj se mu bolj splača. Ne vem kako se imajo nekateri za tako pomembne, da vejo kar za vsa podjetja na tem svetu, kaj bi blo najbolje za njih.
Jaz pa ne razumem, zakaj po internetnih forumih pišejo ljudje, ki očitno ne znajo brati.
Torej nisi še nikdar na tem forumu napisal, da bo šel MS k vragu, ker so windowsi zaprti?
Okapi ::
Mnogo najboljših bi lahko šlo v boljše službe, pa ne grejo, ker ne delajo za denar (seveda dobijo plačo) .
Ne bluzi - vsi zdravniki v KC delajo za denar. Samo da pri nekaterih nad boljšo plačo v tujini prevlada to, da so pač raje v Sloveniji, nad boljšo plačo v privatni praksi pa recimo to, da imajo boljše pogoje dela, ali varnejšo službo, ali lepše sestre, ali bliže v službo ali kateregakoli od tisoč in enega faktorja, na osnovi katerega se profesionalci odločamo, kje bomo v službi.
ampak zato, ker radi počnejo, kar pač počnejo
A kot zasebnikom bi jim pa to kdo branil, ali kaj?
O.
jype ::
CrniE> Torej nisi še nikdar na tem forumu napisal, da bo šel MS k vragu, ker so windowsi zaprti?
Ne. Microsoft ne bo šel k vragu, ker se vedno bolj podaja v open source. Izbire tako in tako nima.
Okapi> Ne bluzi - vsi zdravniki v KC delajo za denar. Samo da pri nekaterih nad boljšo plačo v tujini prevlada to, da so pač raje v Sloveniji, nad boljšo plačo v privatni praksi pa recimo to, da imajo boljše pogoje dela, ali varnejšo službo, ali lepše sestre, ali bliže v službo ali kateregakoli od tisoč in enega faktorja, na osnovi katerega se profesionalci odločamo, kje bomo v službi.
Seveda. V vseh primerih je _zagotovo_ enako kot v tvojem. Drugih možnosti ni.
Okapi> Ja, ker posredno izkoriščaš prostovoljno delo množice študentov.
Res? Katerega študenta delo pa izkoriščam? Ker zadnje leto izkoriščam predvsem delo Sunovih inženirjev, programerjev nekega spletnega časopisja, ki so napisali Django, ter matematika in računalničarja Guida van Rossuma, ki je (s skupino ljudi, od katerih po mojem vedenju ni nihče študent) ustvaril Python. Pa še nekaj drugih ljudi, od katerih je študentov zelo malo.
A lahko zdaj nehate bullshitat in se sprijaznite z dejstvom, da velika večina profesionalcev v veliki večini tehničnih in naravoslovnih panog ne hodi v službo zato, da bodo obogateli?
Ne. Microsoft ne bo šel k vragu, ker se vedno bolj podaja v open source. Izbire tako in tako nima.
Okapi> Ne bluzi - vsi zdravniki v KC delajo za denar. Samo da pri nekaterih nad boljšo plačo v tujini prevlada to, da so pač raje v Sloveniji, nad boljšo plačo v privatni praksi pa recimo to, da imajo boljše pogoje dela, ali varnejšo službo, ali lepše sestre, ali bliže v službo ali kateregakoli od tisoč in enega faktorja, na osnovi katerega se profesionalci odločamo, kje bomo v službi.
Seveda. V vseh primerih je _zagotovo_ enako kot v tvojem. Drugih možnosti ni.
Okapi> Ja, ker posredno izkoriščaš prostovoljno delo množice študentov.
Res? Katerega študenta delo pa izkoriščam? Ker zadnje leto izkoriščam predvsem delo Sunovih inženirjev, programerjev nekega spletnega časopisja, ki so napisali Django, ter matematika in računalničarja Guida van Rossuma, ki je (s skupino ljudi, od katerih po mojem vedenju ni nihče študent) ustvaril Python. Pa še nekaj drugih ljudi, od katerih je študentov zelo malo.
A lahko zdaj nehate bullshitat in se sprijaznite z dejstvom, da velika večina profesionalcev v veliki večini tehničnih in naravoslovnih panog ne hodi v službo zato, da bodo obogateli?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Okapi ::
Zanimivo, da vsi anti wikipedisti veselo ignorirajo link,
Saj ga ne ignoriramo, ampak prvič je že zelo star in drugič ni prav zelo pomemben za trenutno razpravo.
in kjer se je izkazalo, da ni wiki nič slabša in da so napake v obeh.
No, če že ravno hočeš, ugotovili so "That averages out to 2.92 mistakes per article for Britannica and 3.86 for Wikipedia."
V moji knjigi je to skoraj za eno tretjino več napak v Wikipediji. Kar je v bistvu ogromno.
O.
Okapi ::
v veliki večini tehničnih in naravoslovnih panog ne hodi v službo zato, da bodo obogateli?
Raje se ti nehaj vleči iz bluza, v katerega si padel. Nihče ni govoril o bogatenju, ki si ga sedaj ti na dan privlekel, ker se ti zaradi preprostega dejstva, da vsi profesionalci (profesorji, zdravniki, znanstveniki, raziskovalci ...) delajo za denar, podira teorija o prostovoljnem brezplačnem delu.
O.
jype ::
Okapi> V moji knjigi je to skoraj za eno tretjino več napak v Wikipediji. Kar je v bistvu ogromno.
Res? Wikipedija je tudi bistveno, _bistveno_ obširnejša in ima manjši budget.
Morda pa moraš donirat kaj, ne boš verjel... Denarja! Da bo Wikipedia lažje preverjala dejstva.
Okapi> Raje se ti nehaj vleči iz bluza, v katerega si padel. Nihče ni govoril o bogatenju, ki si ga sedaj ti na dan privlekel, ker se ti zaradi preprostega dejstva, da vsi profesionalci (profesorji, zdravniki, znanstveniki, raziskovalci ...) delajo za denar, podira teorija o prostovoljnem brezplačnem delu.
Ne piši neumnosti. Če delaš za manj denarja, kot bi lahko, delaš prostovoljno in brezplačno vsaj v tolikšnem deležu, kolikor je razlika med plačilom, ki ga prejmeš in plačilom, ki bi ga lahko prejel, če bi se bil pripravljen za to odreči svojemu prostovoljnemu delu.
Oba se zavedava, da večina profesionalcev svojega poklica ne bi zamenjala za drug poklic zato, ker je bolje plačan.
Če se ti zdi da je prostovoljno brezplačno delo brez vrednosti, potem boš zagotovo znal razložiti (ali pa Thomas), kako se lahko zgodi, da so izdelki takega dela superiorni vsakršnemu poskusu "profesionalne industrije", da spravi na trg vsaj primerljiv izdelek?
Res? Wikipedija je tudi bistveno, _bistveno_ obširnejša in ima manjši budget.
Morda pa moraš donirat kaj, ne boš verjel... Denarja! Da bo Wikipedia lažje preverjala dejstva.
Okapi> Raje se ti nehaj vleči iz bluza, v katerega si padel. Nihče ni govoril o bogatenju, ki si ga sedaj ti na dan privlekel, ker se ti zaradi preprostega dejstva, da vsi profesionalci (profesorji, zdravniki, znanstveniki, raziskovalci ...) delajo za denar, podira teorija o prostovoljnem brezplačnem delu.
Ne piši neumnosti. Če delaš za manj denarja, kot bi lahko, delaš prostovoljno in brezplačno vsaj v tolikšnem deležu, kolikor je razlika med plačilom, ki ga prejmeš in plačilom, ki bi ga lahko prejel, če bi se bil pripravljen za to odreči svojemu prostovoljnemu delu.
Oba se zavedava, da večina profesionalcev svojega poklica ne bi zamenjala za drug poklic zato, ker je bolje plačan.
Če se ti zdi da je prostovoljno brezplačno delo brez vrednosti, potem boš zagotovo znal razložiti (ali pa Thomas), kako se lahko zgodi, da so izdelki takega dela superiorni vsakršnemu poskusu "profesionalne industrije", da spravi na trg vsaj primerljiv izdelek?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Okapi ::
Wikipedija je tudi bistveno, _bistveno_ obširnejša
"mistakes per article" ti kaj pomeni?
in ima manjši budget.
In kaj si hotel s tem pravzaprav povedati? Saj prav to nekateri že ves čas trdimo, da z malo denarja ne moreš narediti vrhunskega izdelka.
O.
jype ::
Okapi> "mistakes per article" ti kaj pomeni?
Ja, da lahko ima en članek na Wikipediji 350 napak.
Okapi> In kaj si hotel s tem pravzaprav povedati? Saj prav to nekateri že ves čas trdimo, da z malo denarja ne moreš narediti vrhunskega izdelka.
To ne drži - le manj verjetno je.
Lahko pa pokažeš na izdelek, ki je boljši od BitTorrenta.
Ja, da lahko ima en članek na Wikipediji 350 napak.
Okapi> In kaj si hotel s tem pravzaprav povedati? Saj prav to nekateri že ves čas trdimo, da z malo denarja ne moreš narediti vrhunskega izdelka.
To ne drži - le manj verjetno je.
Lahko pa pokažeš na izdelek, ki je boljši od BitTorrenta.
Okapi ::
Če delaš za manj denarja, kot bi lahko, delaš prostovoljno in brezplačno vsaj v tolikšnem deležu, kolikor je razlika med plačilom, ki ga prejmeš in plačilom, ki bi ga lahko prejel, če bi se bil pripravljen za to odreči svojemu prostovoljnemu delu.
Res no, ne bluzi. Preberi si par postov više, kaj vse še poleg same plače vpliva na odločitev, kje bomo profesionalci v službi (in od teh dejavnikov jih je precej mogoče prevesti v evre). Poleg tega nisi odgovoril na vprašanje, kdo zdravniku v zasebni praksi brani, da se ukvarja z medicino? Ali genetiku v Monsantu, da se ukvarja z genetiko?
Med tistimi, ki delajo v manj plačani službi je tudi precej takšnih, ki so preprosto preveč leni, premalo sposobni ali samo premalo ambiciozni, da bi si našli bolje plačano, v kateri bi prav tako lahko počeli to, kar jih veseli.
Kaj pa recimo slikarji? Slikajo, ker jih to veseli, ampak ko sem zadnjič preverjal, jih bore malo deli svoje slike naokoli.
izdelki takega dela superiorni vsakršnemu poskusu "profesionalne industrije", da spravi na trg vsaj primerljiv izdelek?
No, zdaj pa prosim še povej par primerov brezplačnih izdelkov, ki so boljši od vseh tržnih.
O.
Okapi ::
Ja, da lahko ima en članek na Wikipediji 350 napak.
Če bi prebral članek, bi videl, da so primerjali enako dolge članke.
Lahko pa pokažeš na izdelek, ki je boljši od BitTorrenta.
Sploh ne poznam njegove tržne konkurence. In mogoče je prav zato ni (boljše), ker se je nobenemu več ne splača razvijati, ne glede na to, da bi morda lahko bila boljša. To je ravno to, kar je narobe.
O.
jype ::
Okapi> Preberi si par postov više, kaj vse še poleg same plače vpliva na odločitev, kje bomo profesionalci v službi
Ja. Torej je denar le eden od mnogih dejavnikov. What's your problem?
Okapi> Poleg tega nisi odgovoril na vprašanje, kdo zdravniku v zasebni praksi brani, da se ukvarja z medicino? Ali genetiku v Monsantu, da se ukvarja z genetiko?
Nihče, pa to ne pomeni, da zdravnik in genetik ne opravita deleža svojega dela brezplačno in prostovoljno.
Okapi> Med tistimi, ki delajo v manj plačani službi je tudi precej takšnih, ki so preprosto preveč leni, premalo sposobni ali samo premalo ambiciozni, da bi si našli bolje plačano, v kateri bi prav tako lahko počeli to, kar jih veseli.
Vem, ampak to nima nobene zveze s prostovoljnim delom.
Okapi> No, zdaj pa prosim še povej par primerov brezplačnih izdelkov, ki so boljši od vseh tržnih.
GNU GCC (ne, noben drug prevajalnik ni prenosljiv na toliko platform kot GCC), Sun Java, Microsoft Silverlight?
Okapi> Če bi prebral članek, bi videl, da so primerjali enako dolge članke.
Ne gre za to - gre za to, da je _lahko_ članek v Wikipediji sestavljen samo iz napak, v Britannici se pa to ne more zgoditi.
Okapi> Sploh ne poznam njegove tržne konkurence. In mogoče je prav zato ni (boljše), ker se je nobenemu več ne splača razvijati, ne glede na to, da bi morda lahko bila boljša. To je ravno to, kar je narobe.
Aha, saj res, prosto programje ubija konkurenco, ker je predobro in hkrati prepoceni!
BitTorrent je (danes) najboljša infrastruktura za distribuirano prenašanje podatkov prek TCP omrežij. Omogoča velike prihranke denarja tistemu, ki vsebino ponuja, hkrati pa odjemalcem zagotavlja večjo hitrost prenosa. Zakaj ni konkurence? Ker je bittorrent odprt ga lahko vsakdo izboljša, razširi, implementira in uporabi in za konkurenčno rešitev ni več potrebe. Konkurenca seveda obstaja, a je po kvaliteti in po zmogljivosti daleč, _daleč_ zadaj.
Ja. Torej je denar le eden od mnogih dejavnikov. What's your problem?
Okapi> Poleg tega nisi odgovoril na vprašanje, kdo zdravniku v zasebni praksi brani, da se ukvarja z medicino? Ali genetiku v Monsantu, da se ukvarja z genetiko?
Nihče, pa to ne pomeni, da zdravnik in genetik ne opravita deleža svojega dela brezplačno in prostovoljno.
Okapi> Med tistimi, ki delajo v manj plačani službi je tudi precej takšnih, ki so preprosto preveč leni, premalo sposobni ali samo premalo ambiciozni, da bi si našli bolje plačano, v kateri bi prav tako lahko počeli to, kar jih veseli.
Vem, ampak to nima nobene zveze s prostovoljnim delom.
Okapi> No, zdaj pa prosim še povej par primerov brezplačnih izdelkov, ki so boljši od vseh tržnih.
GNU GCC (ne, noben drug prevajalnik ni prenosljiv na toliko platform kot GCC), Sun Java, Microsoft Silverlight?
Okapi> Če bi prebral članek, bi videl, da so primerjali enako dolge članke.
Ne gre za to - gre za to, da je _lahko_ članek v Wikipediji sestavljen samo iz napak, v Britannici se pa to ne more zgoditi.
Okapi> Sploh ne poznam njegove tržne konkurence. In mogoče je prav zato ni (boljše), ker se je nobenemu več ne splača razvijati, ne glede na to, da bi morda lahko bila boljša. To je ravno to, kar je narobe.
Aha, saj res, prosto programje ubija konkurenco, ker je predobro in hkrati prepoceni!
BitTorrent je (danes) najboljša infrastruktura za distribuirano prenašanje podatkov prek TCP omrežij. Omogoča velike prihranke denarja tistemu, ki vsebino ponuja, hkrati pa odjemalcem zagotavlja večjo hitrost prenosa. Zakaj ni konkurence? Ker je bittorrent odprt ga lahko vsakdo izboljša, razširi, implementira in uporabi in za konkurenčno rešitev ni več potrebe. Konkurenca seveda obstaja, a je po kvaliteti in po zmogljivosti daleč, _daleč_ zadaj.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
Okapi ::
Nihče, pa to ne pomeni, da zdravnik in genetik ne opravita deleža svojega dela brezplačno in prostovoljno.
To seveda ni res, ker cena njihovih storitev ni zaradi tega nič manjša. In če je na videz manjša zaradi državne subvencije, to nič ne pomeni. Je pač ne plačamo neporedno, ampak prek davkov. Od vsega začetka ti hočem povedati, da cene storitev zdravnikov v KC niso bistveno nižje od cene storitev zasebnih zdravnikov. Poglej si enkrat njihov cenik. Enako velja za fizike na IJS. Če imajo klošarji zastonj kosilo, je pa to zato, ker jim jih plačujemo mi vsi prek davkov. "Ljudska kuhinja" vsak obrok konkretno zaračuna (državi) in takole na pamet bi rekel, da morda celo dražje, kot bi si glede na kakovost zaslužil. Poglej si enkrat, kakšne so plače zaposlenih na Rdečem križu.
Katerega študenta delo pa izkoriščam?
Tole je ostalo še od prej. Ves koncept prostih programov je življenjsko odvisen od množice prostovoljcev, ki delajo brezplačno, ker jim še ni treba svojega dela prodajati. Na njihov račun živi tudi precej profesionalcev (kot ti), ki svoje delo prodajajo, ker pač dodajo neko dodatno vrednost, ker uspejo zraven prodati kaj drugega, ker prodajajo vzdrževanje, izobraževanje ali karkoli pač. Konec koncev sem tudi jaz že nekaj konkretnih evrov zaslužil na račun Linuxa
Ampak še vedno pa vsi skupaj izkoriščamo študente (s čimer ne mislim konkretno tistih s statusom, ampak vse, ki pač nekaj zastonj delajo, ker jim to predstavlja konjiček v prostem času, ali ker s tem nabirajo znanje & izkušnje, da bodo nekoč začeli svoje delo tržiti). Če bi v ozadju ne bilo te množice prostovoljcev, ki delajo zastonj, bi se ves sistem podrl. Izjema so lahko kakšne zadeve, ki so sicer brezplačne, čeprav jih delajo profesionalci, ker se pač financirajo posredno (recimo razni Microsoftovi programi, brezplačni časopisi, brezplačne tržne ra/tv postaje in podobno). Ampak tudi te so v bistvu škodljive, ker dražijo bolj kakovostne izdelke in storitve.
O.
Okapi ::
in za konkurenčno rešitev ni več potrebe.
Ali pa morda samo ne vemo, kaj vse zamujamo. Za boljše, konkurenčne izdelke je vedno potreba, ampak nihče ne bo investiral v razvoj izdelka, za katerega lahko vnaprej predvideva, da ga zaradi sicer slabše, a brezplačne konkurence ne bo mogel dovolj dobro prodajati, da bi si povrnil stroške.
O.
rasta ::
Zabavajo me komentarji forumskih neoliberalcev. Kakšno mržnjo izkazujejo do prostega programja in storitev.
Človek bi pričakoval, da bi bili navdušeni nad tem pojavom, ki je trgu ponudilo delujoče izdelke - kar je bilo včeraj draga visoka tehnologija, je sedaj na voljo slehrnemu zastonj. Ampak ne, FOSS gibanje označijo za nekakšni novi komunizem, čeprav se skoraj izključno financira z denarjem zasebnikov!
Na tole očitno grešno (ludistično) izjavo Okapija: "In mogoče je prav zato ni (boljše), ker se je nobenemu več ne splača razvijati, ne glede na to, da bi morda lahko bila boljša. To je ravno to, kar je narobe." pa ima repliko edino tovariš Jure.
Forumski neoliberalisti dvomijo v pravilnost "odločitve" trga? Ali je problem samo, ker je razvoj dogodkov na trgu v nasprotju z vizijo njihovega CK-ja (ne pa tudi z njihovimi pravili)?
Ja, um ljudi je res omejen.
Človek bi pričakoval, da bi bili navdušeni nad tem pojavom, ki je trgu ponudilo delujoče izdelke - kar je bilo včeraj draga visoka tehnologija, je sedaj na voljo slehrnemu zastonj. Ampak ne, FOSS gibanje označijo za nekakšni novi komunizem, čeprav se skoraj izključno financira z denarjem zasebnikov!
Na tole očitno grešno (ludistično) izjavo Okapija: "In mogoče je prav zato ni (boljše), ker se je nobenemu več ne splača razvijati, ne glede na to, da bi morda lahko bila boljša. To je ravno to, kar je narobe." pa ima repliko edino tovariš Jure.
Forumski neoliberalisti dvomijo v pravilnost "odločitve" trga? Ali je problem samo, ker je razvoj dogodkov na trgu v nasprotju z vizijo njihovega CK-ja (ne pa tudi z njihovimi pravili)?
Ja, um ljudi je res omejen.
Okapi ::
Človek bi pričakoval, da bi bili navdušeni nad tem pojavom, ki je trgu ponudilo delujoče izdelke
Približno tako navdušeni, kot so navdušene delavke v Muri, ker je tekstil Made in China tako poceni. Saj ko je treba obleko kupit, in če ti za kakovost dovolj dol visi, je vse super
Ampak ti poceni izdelki na eni strani pomenijo, da ostajajo delavke v Muri na cesti, in na drugi strani, da bom jaz moral obleko, če hočem imeti boljšo od tiste Made in China, plačati dražje, kot bi jo sicer. Žal pa tega mnogi očitno ne razumejo.
O.
jype ::
Okapi> Če bi v ozadju ne bilo te množice prostovoljcev, ki delajo zastonj
To sem jaz. Ni lepo, da me omalovažuješ. Svoj čas znam pač razporediti in zaračunati tako, da sem ob tem sposoben tudi vračati skupnosti tisto, kar najbolje znam.
Okapi> Ali pa morda samo ne vemo, kaj vse zamujamo.
Abejžno. Ker je veliko bolje, da Corel naredi spodoben komercialni izdelek, ki odlično deluje na Linuxu, pa ga kupi Microsoft in izdelek ukine?
Okapi> Za boljše, konkurenčne izdelke je vedno potreba, ampak nihče ne bo investiral v razvoj izdelka, za katerega lahko vnaprej predvideva, da ga zaradi sicer slabše, a brezplačne konkurence ne bo mogel dovolj dobro prodajati, da bi si povrnil stroške.
Torej je izdelek slabši, ker ga ni sposoben napisati študent v nekaj popoldnevih (BitTorrent je pa lahko).
To sem jaz. Ni lepo, da me omalovažuješ. Svoj čas znam pač razporediti in zaračunati tako, da sem ob tem sposoben tudi vračati skupnosti tisto, kar najbolje znam.
Okapi> Ali pa morda samo ne vemo, kaj vse zamujamo.
Abejžno. Ker je veliko bolje, da Corel naredi spodoben komercialni izdelek, ki odlično deluje na Linuxu, pa ga kupi Microsoft in izdelek ukine?
Okapi> Za boljše, konkurenčne izdelke je vedno potreba, ampak nihče ne bo investiral v razvoj izdelka, za katerega lahko vnaprej predvideva, da ga zaradi sicer slabše, a brezplačne konkurence ne bo mogel dovolj dobro prodajati, da bi si povrnil stroške.
Torej je izdelek slabši, ker ga ni sposoben napisati študent v nekaj popoldnevih (BitTorrent je pa lahko).
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Citati, ki vam kaj pomenijo (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Sedem umetnosti | 53542 (4112) | yansek |
| » | Nightwish razpadajo...Oddelek: Sedem umetnosti | 2308 (1779) | zile |
| » | Pesem v kateri se najdete ? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Sedem umetnosti | 15251 (12064) | McWolf |
| ⊘ | Washa playlista (mp3)Oddelek: Loža | 116450 (114792) | Lord650 |
| » | Naj citatiOddelek: Loža | 3302 (2737) | jeti |